»Cepimo se! Samo cepljenje bo omogočilo, da kot družba zaživimo in ohranimo zadovoljivo gospodarsko osnovo, ki smo jo zadržali skozi epidemijo s pomočjo protikoronskih ukrepov,« se glasi skupen poziv županov in županj ter članov vlade po današnjem delovnem posvetu na Brdu pri Kranju, kjer so spregovorili o ukrepih za obvladovanje okužb COVID-19 v naslednjih mesecih in o javno-finančnih ter razvojnih vprašanjih.
Župani se strinjajo: Cepljenje je nujno
Zaradi vse hitrejšega širjenja različice delta v Evropi in pri nas, je minister za zdravje Janez Poklukar ob predstavitvi aktualnih podatkov, spodbudil vse prisotne županje in župane, da prebivalce svojih lokalnih okoljih z organizacijo in osebnim vzorom pritegnejo k cepljenju. »Zdravstvo ali vlada brez lokalnih skupnosti ne zmore premagati epidemije. Ključna je medsebojna pomoč, solidarnost. Vsak posameznik šteje,« je dejal. Opozoril je, da je reprodukcijski faktor v Sloveniji zaradi eksponentnega širjenja delte spet višji od 1 in da lahko četrti val preprečimo, če se cepimo sedaj, ko je čas in se tudi zaradi dopustov manj družimo v zaprtih prostorih.
Tudi direktor NIJZ Milan Krek je poudaril, da podatki jasno kažejo, da gremo v nov val in dodal, da bo vsaka smrt, ki jo bomo morda zabeležili v jeseni, povsem nepotrebna. Za razliko od lanske jeseni, imamo tokrat na voljo cepivo in imamo ga dovolj. Predstavnikom lokalnih skupnosti je dejal, da je treba doseči populacijo starejših od petdeset let. »Če kdo ne more do cepilnega mesta, pojdite do njih«. Izpostavil je pomen dobre koordinacije na lokalnem nivoju pri izvajanju cepljenja in primer dobre prakse v Pivki.
Trend obolelosti s koronavirusom ter število cepljenih in prebolevnikov v na dan 6. 7. 2021 (00:00-24:00).#SkupajZmoremo #CepimoSe
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) July 7, 2021
Prijava na cepljenje https://t.co/dO2aNDy7nn
Lokacije mobilnih enot in njihov delovni čas preverite tukaj https://t.co/EVRjRQlpcZ pic.twitter.com/KzDMHxLFCA
Vodja strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje infektologinja Mateja Logar je dejala, da imajo trenutno v bolnišnici predvsem ljudi, ki bi že lahko bili cepljeni, a se kljub dostopnosti za to niso odločili. Težava ni samo obolelost, je nadaljevala, ampak tudi dolgotrajne posledice, ki se pokažejo pri eni petini prebolevnikov. "V preteklih epidemijah človeštvo ni imelo na voljo cepiv. Sedaj ga imamo in četudi stranski učinki zagotovo so, je treba pretehtati koristi in tveganja;" je dejala Logarjeva.
Minister Počivalšek se je osredotočil na gospodarski vidik posledic epidemije. Povedal je, da smo z vladnimi sistemskimi interventnimi ukrepi uspeli ohraniti živahen gospodarski utrip in dostojno življenje ljudi, saj je splošna stopnja brezposelnosti relativno nizka, napovedana gospodarska rast je ugodna. »Ekonomsko gledano nam gre dobro,« je poudaril, "a vprašanje je, ali bomo to dobro osnovo uspeli zadržati, če se nam zgodi nov val. " Spodbujanje ljudi, da se gredo cepit, je odgovornost nas vseh - vlade, gospodarstva in občin, je menil minister Počivalšek in dodal, da je to edino zagotovilo, da bo javno življenje odprto, da bodo odprte šole in da bomo lahko jeseni normalno potovali.
Živahna razprava, veliko predlogov, kako spodbuditi cepljene
V nadaljevanju je predsednik vlade odprl razpravo in k sodelovanju pozval prisotne župane in županje, katerim je vlada prisluhnila in nekatere označila tudi kot zelo dobre.
Župani so pri ustvarjanju zaupanja v cepljenje izpostavljali vlogo stroke, še posebej pa osebnih zdravnikov. Več jih je predlagalo tudi, da bi moralo biti cepljenje proti covid-19 na voljo pri osebnih zdravnikih oz. čim bližje ljudem, zato so pozdravili vzpostavitev mobilnih enot.
Večkrat je bilo omenjeno, da bi bilo treba zagotoviti višjo precepljenost osebja, zaposlenega v zdravstvenih in socialnih zavodih, več županov je tudi menilo, da bi bilo treba spodbudo za cepljenje navezati na neko ugodnost, ki bi pripadala samo cepljenim. Tako so npr. omenili ugodnosti pri omejitvah gibanja, pogojevanja prisotnosti otrok in zaposlenih v šolah in vrtcih, koriščenje turističnih bonov itd.
Večkrat izpostavljena je bila tudi nujnost poenotenja politike glede cepljenja, pri čemer je predsednik vlade povedal, da med poslanskimi skupinami v DZ že potekajo pogovori o skupnem pozivu k cepljenju.
Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje kombiniranja cepiv. Tako minister Poklukar kot vodja strokovne skupine infektologinja Logar sta poudarila, da bo Slovenija sledila priporočilom Eme na te področju, ki pa zaenkrat kombiniranja cepiv zaradi premajhne količine podatkov še ne priporoča.
Tudi državni sekretar Jelko Kacin je poudaril, da časa za odlašanje ni več in se pridružil pozivu direktorja NIJZ Kreka, da je pri cepljenju treba doseči predvsem tiste starejše, ki ostajajo doma in ne morejo sami do cepilnih mest. Kacin je napovedal, da bo do konca tega leta s strani EMA odobrenih še več cepiv za otroke od 12. leta dalje, proti koncu prihodnjega leta pa bodo sledili tudi odmerki za mlajše od 12. let.
V lokalnih skupnostih najbolj kritično področje komunale in investicij
V drugem delu delovnega posveta se je razprava vrtela okoli javno-finančnih in razvojnih vprašanj. Župani so pohvalili spremembe v smeri okrepljenega sodelovanja in večjega posluha za lokalna vprašanja, ki jih je ta vlada naredila v odnosu do občin. Predsednik vlade je napovedal, da bo še v tem mandatu vlada poskušala urediti težave lokalnih skupnosti na področju plačnega sistema, minister Koritnik pa je poudaril, da si morajo oboji, tako vlada kot župani, prizadevati k dvigu sentimenta v družbi do tega vprašanja. Minister Počivalšek je pred začetkom razprave predstavil nekaj podatkov o povratnih in nepovratnih sredstvih, ki so bila v obdobju 2016 - 2020 s strani MGRT in EU dodeljena občinam. Omenil je tudi dogovor za razvoj regij, ki spodbuja sodelovanje lokalnih skupnosti.
Župani majhnih občin so predstavnike vlade opozorili na različne težave pri pridobivanju evropskih sredstev zaradi prenizkih deležev sofinanciranja s strani države, predstavnik Skupnosti občin je naštel še druge pomembne tegobe slovenskih občin, na katere so v nadaljevanju opozarjali tudi posamezni župani in županje: ureditev problema komunalnega blata, investicij v šolstvo in predšolsko vzgojo, hitrost sprejemanja OPN in centralizacijo, ki se kaže predvsem v zapiranju pošt, bank in matičnih uradov v podeželskih občinah. Predsednik vlade je v odzivu poudaril, da je decentralizacija vsekakor prioriteta te vlade, saj se je izseljevanje s podeželja izkazalo kot trajnostno nevzdržno. Minister Vrtovec je v odzivu na razpravo podrobneje predstavil izvajanje projekta 3. razvojna os, povedal, da za čim prejšnji sprejem in izvajanje strategije o izstopu iz premoga nujna določitev končne letnice (to je tudi pogoj za začetek pogajanj o investicijskih sredstvih za prestrukturiranje), kot alternativo pa je omenil izgradnjo 2. bloka nuklearke.
Minister Andrej Vizjak se je v odzivu osredotočil na problem komunalnega blata ter pri izpostavil odgovornost občinskih komunalnih podjetij in njihovih podizvajalcev. Povedal, da nekaj rešitev glede uporabe tega stranskega produkta čistilnih naprav v Sloveniji že imamo, v pripravi pa je tudi izgradnja sežigalnice (zaenkrat sta zanjo zainteresirani mestni občini Ljubljana in Maribor). Dotaknil se je tudi težav majhnih občin, ki se težko prijavljajo na (evropske) razpise, in poudaril, da država na tem področju – tudi skozi načrt za odpornost in okrevanje - že pripravlja nekaj rešitev (npr. priprava razpisa za sofinanciranje sistemov za čiščenje voda itd.).
Minister Janez Cigler Kralj je župane spomnil na trenutno aktualna razpisa ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, tj. React in razpis za koncesije za opravljanje javne službe dolgotrajne oskrbe.
Ministrica Simona Kustec je ob koncu razprave župane obvestila, da bo jutri na vladi obravnavan predlog, da vlada podpre vse projekte v šolsko in športno infrastrukturo, ki so prijavili svoje projekte na razpis ministrstva, izpolnjevali pogoje, a zaradi velikega števila vlog niso bili izbrani. Povedala je tudi, da bodo vse tiste srednje šole, ki so prosile za nove programe in so strokovno utemeljeni, dobile odobritev s strani ministrstva. Prav tako pa bodo podporo vlade dobile osnovne šole, ki se borijo z zadostnim številom vpisanih otrok. »Vse to podpiramo v luči decentralizacije«, je poudarila ministrica. Ministrica Kustec je tudi povedala, da bodo šole dobile povrnjena finančna sredstva za pomoč pri izvajanju prehrane učencem in dijakom med epidemijo.
O težavah na področju črpanja evropskih sredstev je ob koncu posveta spregovoril minister Černač in pozval lokalne skupnosti h kvalitetnejši pripravi projektov.
