Komentar dr. Vinka Gorenaka: “Osel gre enkrat na led,” Marjan Šarec pa večkrat “skoči v bazen brez vode”
Res pa je, da naš Marjan “skače v bazen”, v katerem ni vode. Pa ne le enkrat
prava .
Slovenija

Nedelja, 29. avgust 2021 ob 12:31

Odpri galerijo

“OSEL GRE ENKRAT NA LED,” MARJAN ŠAREC PA VEČKRAT “SKOČI V BAZEN BREZ VODE”

Piše dr. Vinko Gorenak

Ljudski pregovor, “Osel gre enkrat na led” je precej znan. To je tudi logično saj zagotovo grdo pade, si padec zapomni in zato na led ne gre več. Marjana Šarca seveda ne bom primerjal z oslom, saj gre za nekdanjega predsednika vlade, ki računa, da to še bo. In če bo predsednik, bo tudi moj predsednik, čeprav proti moji volji.

Res pa je, da naš Marjan “skače v bazen”, v katerem ni vode. Pa ne le enkrat. Najprej je že leta 2019 svoje podanike pozval, “naj se ne sprašujejo ali je v bazenu voda ali ne, ampak naj v bazen skočijo”.

Konec januarja 2020, je na nek način praktično demonstriral, kako se “skoči v bazen v katerem ni vode”. Pogled na javno mnenjske ankete ga je zaslepil in odstopil je kot predsednik vlade, računajoč, da bodo predčasne volitve, na katerih bo njegova LMŠ gladko zmagala. Dodal je še, da se v taki koaliciji pač ne da delati (LMŠ, SD, SAB, DESUS in SMC ob nad koalicijski Levici). Seveda ga je po tem “skoku v bazen brez vode” hudo bolela glava, saj se je uštel, do predčasnih volitev ni prišlo, vlado je sestavil Janez Janša.

Kaže pa, da našega Marjana glava ne boli več, zato je pred dvema dnevoma ponovil “skok v bazen brez vode”.  Strankam SD, SAB in Levici je predlagal tole:

1. Normalizacijo Slovenije.

2. Oblikovanje skupne vlade, brez strank in posameznikov, ki sodelujejo ali podpirajo vlado Janeza Janše.

3. Kandidata za predsednika vlade bo dala tista stranka, ki bo na volitvah dobila največ glasov.

V nadaljevanju skušajmo analizirati ponudbo našega Marjana.

Normalizacija Slovenije:

Naš Marjan torej misli, da Slovenija ni normalna država. Pri tem seveda pozablja, da Slovenija celo predseduje Svetu EU. Niti z besedico pa ne pove, kaj si pod tem predstavlja. Bolj ali manj je očitno, da si pod tem predstavlja prevzem oblasti, kaj pa naj bi stranke bodoče koalicije naredile pa ne pove. Še več v neke vrste predvolilno koalicijo vabi tiste stranke, ki jih je januarja 2020 označil za partnerice s katerimi se ne da delati. Očitno je tudi to, da taka koalicija po lastnih besedah našega Marjana ni sposobna vladati, nenazadnje zato naj bi leta 2020 tudi odstopil – vrgel puško v koruzo in pobegnil. Poleg tega v državah s proporcionalnim volilnim sistemom, kakršen je naš, politične stranke predvolilnih zavezništev načeloma sploh ne sklepajo, česar pa naš Marjan še ne ve.

Oblikovanje skupne vlade, brez strank in posameznikov, ki sodelujejo ali podpirajo vlado Janeza Janše:

Ta del njegovega zadnjega “skoka v bazen brez vode” pa je daleč najboljši in pove prav vse. Na eni strani izključuje Janeza Janšo in SDS, prejšnjega in verjetno tudi naslednjega zmagovalca volitev. Na drugi strani pa izključuje sodelovanje z vsemi, ki z Janševo vlado sodelujejo. Izključuje torej tudi NSI in DESUS, celo vse posameznike, ki z Janševo vlado sodelujejo. To pa je seveda čista norost ali razbita glava po “skoku v bazen brez vode”. Naš Marjan torej misli, da bodo LMŠ, SD, SAB in Levica (morda katera nova stranka) dobile dovolj glasov za sestavo vlade. Pa tudi če bi jih dobile, vsi ki približno spremljamo politiko vemo, da vladati z Levico sploh ni mogoče. Si predstavljate vlado, ki bi ukinjala vojsko, ki bi začela z nacionalizacijo privatnega premoženja, tudi stanovanj, ki jih “ni mogoče posesati” v 15-ih minutah. To smo že doživeli leta 1945. Ali naš Marjan to ve ali ne, ne vem, moral pa bi vedeti.

Kandidata za predsednika vlade bo dala tista stranka, ki bo na volitvah dobila največ glasov:

No, ta del najnovejšega Marjanovega “skoka v bazen brez vode” nekako pije vodo. Logično je, da vlado sestavi zmagovalec volitev, a pri nas se lahko ponovi leto 2018, ko zmagovalec volitev Janez Janša ni sestavil vlade ampak jo je naš Marjan, ki pa je vrgel puško v koruzo in zbežal.

Za zaključek

Najnovejši Marjanov “skok v bazen brez vode”, pa je hkrati slikovit odraz političnih razmer v katerih Slovenija je. Leva politična opcija z našim Marjanom, Tanjo Fajon, Luko Mescem in Alenko Bratušek, ni sposobna vladati, to so že dokazali. Gre ji le za oblast, potem pa bo kar bo. Njen temeljni program (ki ga dejansko sploh nima) je le “proti Janša retorika”. V kombinaciji s tako imenovanimi novimi obrazi se je taka politika do sedaj obnesla (v korist levih političnih strank, ne v korist državljank in državljanov), vprašanje pa je ali se lahko obnese tudi v bodoče. Janšo, politično gledano, “ubijajo” že skoraj 30 let, a jim ni uspelo. Verjamem, da jim tudi tokrat ne bo.

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 17. Oct 2021 at 16:34

0 ogledov

Video: Kako se afganistanske "ženske in otroci" skušajo preko žičnatih ovir iz Belorusije prebiti na Poljsko
Praktično vsi dominantniu mediji poročajo o "kalvariji" afganistanskih žensk in otrok, ki da so v strahu za svoja življenja pred talibani pobegnili iz države. Govori se o nekaj sto tisoč migrantih, ki da so na "marđu proti Evropi?" Afganistanska kalvarija je prišla kot naročena za beloruskega diktatotorja Aleksandra Lukašenka, ki je prišel v nemilost Evropske unije zaradi brutalnega obračunavanja z opozicijo. Evropske inštitucije so sprejele vrsto sankcij zoper Lukašenka in njegovo vladajočo kamarilo, tudi z blokado denarnih sredstev v bankah, z odpovedjo letalskih povezav z Minskom.... Poljski policisti na zeleni meji z Belorusijo Lukašenko je evropskim sankcijam našel odgovor, dorasel le diktatorjem brez slehernega skrupula. Afganistanske migrantee je izkoristil za šritisk na EU, zlasti pa na sosednje države, članice EU, ki so se pridružile sankcijam, Preprosto, Afganistance po nakrajši poti transportira na mejo s Poljsko in z baltskimi državami.  Poljsko beloruska meja: vojaki postavljajo zaščitno ograjo iz bodeče žice. Ograja naj bi tekla skoraj na polovici celotne dolžine gozdnate meje med državama  Poljska je celo na območju meje z Belorusijo zaradi pritiska ilegalnih migrantov razglasila izredne razmere. To so vsakodnevni prizori s poljsko beloruske zelene meje, kjer ob žičnatih ovirah policija in vojska zavračata emigrante, ki skušajo na silo prečkati mejo. Bolj se poglobiš v posnetek, manj je možnosti, da med migranti vidiš kakšen ženski ali otroški obraz. Kobiety i dzieci proszą o azyl w Polsce!pic.twitter.com/Hj7GoW3tXD — Witold Tumanowicz (@WTumanowicz) October 15, 2021 b.c.

Sun, 17. Oct 2021 at 16:08

0 ogledov

Nekdanja zaposlena pri Veselinoviču razgalja vse rabote nekdanjega dolgoletnega šefa STA!
Objavljamo pismo nekdanje zaposlene pod vodstvom nekdanjega dolgoletnega direktorja STA Bojana Veselinoviča. Njeno pismo bomo objavili v originalu in ga ne bomo lektrorirali. Pismo je zelo šokantno, saj je nekdanja zaposlena opisala izkušnjo, ko jo je Veselinovič kot hudo bolno odpustil. Očita pa mu tudi čudne finančne operacije, ko je bil Veselinovič zaposlen še na Radio Slovenija. To je pismo, ki bo šokiralo slovensko javnost. Pismo nekdanje odpuščene delavke pri Bojanu Veselinoviču: Ne hujskaj ljudi da me žalijo po twiterju in tudi predsednika vlade Janeza Janšo.. ima podatke iz Radia ki jih lahko samo ti veš... Sicer me boli k... Itak mi to ne pride do živega.... Levaki ste itak vsi nesramni in željni oblasti... Denarja... Lažete. Nagajate in blatite Janšo s Fajonko na čelu... Ne igraj se z mano... Dosti hudega si mi naredil ko si me med bolniško odpustil... Za mano so tri hude operacije.. Pustil s krediti na cesti.. Vse se ti počasi vrača.. In se ti še bo... Palica ima dva konca... Skromno živim in pošteno... Mirno spim.. Toda dolgo nisem.. Ker si mi povzročil ko se me med bolniško odpustil ogromno težav. Od finančnih in psihičnih... Sram te je lahko... Boš videl kako se ti bo še vse maščevalo.. Dobro se z dobrim vrača.. Slabo s slabim.. Zato ne hujsakj tvojih prijateljčkov da me zmerjajo... Upam da revizija na STA najde spet tvoje razne finančne transakcije v tvoj prid.. Dobro te je odvetnik na sodišču obvarovl zapora.. in res čudno da si glede na obtožbe lahko postal direktor... Kajti kot mi je znano mora biti človek, ki naj bi bil direktor imeti čisto preteklost in ti je nimaš... No zdaj pri Odlazku pazi na tvoje dolge prste ker tu je pa veliki tajkunski šef Odlazek in delno tudi država. Boš moral biti pošten... Kar se tiče pa novinarskih udvaškokumunajzerskih sposobnosti... Tu pa si ekspert... Ga ni večjega od tebe... in sodelovanje s Fajonko in ostalimi levaki ti gre dobro od rok... Hvalabogu, da nimam nobenih skrbi in masla na glavi kot ti... in grozno je to da je moral Meško umreti predčasno zaradi tebe... Ves jaz pa živim... In lahko marsikaj še povem... Govorim pa samo resnico kot sem jo vedno in ti nisem lezla v rit.... Če bi ti bi še zdaj imela službo in ti si prišel na Radio Slovenija pozneje kot jaz. Pomagala sem ti pri uvajanju v delo v našem uredništvu... Poslano Veselinovic Bojanu.. Odstopljenemu direktorju STA in tudi na UKOM pic.twitter.com/wkyhRtm3E2 — Blažena Kandolf (@KandolfBlazena) October 17, 2021 Opravljala nazadnje tri delovna mesta in še včasih delo urednika.. itd. Vsi so me v službi imeli radi... Tebi so se pa samo prilizovali.. Tako da se še velikokrat po telefonu slišim z mnogimi mojimi in tvojimi sodelavci... Še vedno jim je hudo zame in jim je žal, da nismo več skupaj. Tudi meni. Zavedaj se, da se ti ta tvoja hudobija stokrat vrnila. Vabljena sem k tajnici generalnega direktorja RTV Slovenija... In v parlament in še marsikam. In ko bom nekako psihično pripravljena iti na kavico bom šla z veseljem. Jaz sem dobrodošla vsepovsod... iskreno.. Tebe marsikdo nima rad. Ker tako zlobnih im hinavskih ljudi se ljudje izogibajo. Blažena Kandolf Luka Perš

Sun, 17. Oct 2021 at 13:24

0 ogledov

Ob svetovnem dnevu hrane EU poslanec Bogovič: Nujno sprejetje ukrepov za prehransko varnost in cenovno dostopnost za vse
Zagotovitev prehranske varnosti (dovolj hrane po ceni, ki je dostopna za vse ljudi) in energetske varnosti sta ključna izziva danega trenutka. Okrogla miza: Koliko, kako in kje pridelovati zelenjavo in sadje za samooskrbo Slovenije Ob 41. svetovnem dnevu hrane, ki ga letos obeležujemo pod geslom »Naša dejanja so naša prihodnost – Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje«, se v ospredje svetovne javnost postavlja opozorilo na vpliv pandemije covid-19 na svetovne kmetijske in prehranske sisteme ter povečano negotovost preskrbe s hrano, kot tudi neenakosti ter potrebo po preoblikovanju kmetijsko-živilskih sistemov. Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo FAO ob letošnjem svetovnem dnevu hrane kot osrednje sporočilo izpostavlja promocijo štirih strateških prednostnih nalog: boljša proizvodnja (zagotovitev trajnostne porabe in proizvodnih vzorcev skozi učinkovite prehranske in stavne verige tako na regionalni kot globalni ravni),boljša prehranjenost (odprava lakote, zagotovitev prehranske varnosti …),boljše okolje (zaščita, obnova in promocija trajnostnih ekosistemov),boljše življenje (promocija vključujoče ekonomske rasti in zmanjševanje neenakosti).Evropski poslanec in podpredsednik SLS Franc Bogovič (SLS/EPP) se je v počastitev svetovnega dne hrane včeraj, v petek, 15. oktobra 2021, udeležil letne konference »Hrana, prehrana, zdravje« pod sloganom: »Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje, ki so jo v Novem mestu v prostorih Centra za biotehniko in turizem – Grm Novo mesto organizirali: Evropski center za mir in razvoj – ECPD (angl.: European Center for Peace and Development), Evropska mreža za živilsko tehnologijo – EFTN (angl.: European Food Technology Network) in GRM Novo mesto – Center za biotehniko in turizem.  Na konferenci je Bogovič sodeloval na posebni tematski okrogli mizi z naslovom: »Koliko, kako in kje pridelovati zelenjavo in sadje za samooskrbo Slovenije?«, na kateri so skupaj z njim sodelovali Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, Tone Hrovat, direktor zavoda Grm Novo mesto- center biotehnike in turizma, prof. dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, predstavnik Kmetijskega Inštituta Slovenije in Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornica Slovenije. Govorci okrogle mize so iskali odgovore na vprašanje, ali bodo strukturne spremembe v okviru »Strateškega načrta za razvoj kmetijstva« dale zagon razvoju sadjarstva, vrtnarstva, zelenjadarstva.  Bogovič poudarja, da je prihodnja Skupna kmetijska politika EU izrazitega pomena, da ohranjamo in krepimo pridelavo lastne hrane v Evropi, prav tako pa bo treba po njegovih besedah v Sloveniji nujno sprejeti ukrepe zaradi aktualnih razmer na svetovnem in evropskem trgu, kjer prihaja do velikih podražitev energentov in surovin, kar bo negativno vplivalo na kmetovanje in s tem proizvodnjo hrane, na katero že tako precej vpliva epidemija. Zagotovitev prehranske varnosti (dovolj hrane po ceni, ki je dostopna za vse ljudi) in energetske varnosti sta po Bogovičevih opozorilih ključna izziva danega trenutka. 

Sun, 17. Oct 2021 at 12:45

0 ogledov

Igor Zorčič, novi politični adut Gregorja Golobiča!
Nič novega na tranzicijski levici. V prihodnje bo vse kaže skupina nepovezanih poslancev pod vodstvom sedanjega predsednika DZ Igorja Zorčiča kmalu ustanovila svojo politično stranko. S tem pa bi četverici poslancev to omogočilo uživanje bonitet kot prave poslanske skupine, vabljeni bodo tudi na vsa soočenja. V resnici gre za še enega med projekti inkasanta tranzicijskega omrežja, Gregorja Golobiča. Večinski tranzicijski mediji že od lanskega februarja bijejo sveto ideološko in politično vojno proti sedanjemu predsedniku vlade Janezu Janši. Ja, Janši se lahko očita marsikatera poteza v preteklosti, a mu sedaj v času epidemije očitati, da so v Sloveniji ukrepi "fašistični" in "nečloveški", je popolnoma bosa. Preberi tudi: Novi obraz, nova prevara?  Po drugi strani je trenutna vladna ekipa podpisala rekordno število investicij in izpogajala največ evropskih sredstev v času članstva Slovenije v EU. Enako beležimo eno najnižjih brezposelnosti in zelo dobre kazalce gospodarske rasti. Vse to so plusi, ki jih bo morala aktualna vladna ekipa unovčiti na sledečih parlamentarnih volitvah. V slovenski javnosti se že dlje časa namiguje, da bo Gregor Golobič preko Igorja Zorčiča ustanovil novo stranko na tranzicijski levici. (Foto: Posnetek zaslona-Škandal24) Ali je tokrat adut iz rokava Igor Zorčič? Vse to je lepo in prav, če te na drugi strani ne pričakajo večinsko sovražno nastrojeni mediji, levi del opozicije, "nevladniki, profesorji in strokovnjaki" ter še globalistična Evropska Unija po vrhu. Z vsemi temi aduti bi morala leva politično opcija v Sloveniji gladko zmagati. A ne glede na njihovo medijsko in politično premoč je predvsem težava za tranzicijsko levico ne obvladovanja slovenske twitter sfere in še nekaj drugih slovenskih medijev, ki ne tulijo v isti rog kot tranzicijski slovenski mediji. Vse kaže, da se bo uresničila dolgo pričakovana napoved, da bo Igor Zorčič ustanovil novo politično stranko. Pri tem naj bi spet osrednjo vlogo v ozadju odigral nekdanji Zorčičev šef, Gregor Golobič. Gre za isti manever kot leta 2008, ko se je iz skupine štirih nekdanjih poslancev Liberalne demokracije Slovenije ustanovila stranka Zares.  Ali se bo Zorčičevi stranki pridružil tudi predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel? (Foto: Posnetek zaslona- SDS Twitter, Facebook) Ali si bo pri Zorčiču politično kariero gradil trenutni predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel? Tokrat se po besedah Bojana Požarja med t.i. "prvokategorniki" tranzicijske levice obeta ime predsednika Računskega sodišče Tomaža Vesela. Ta ima sedaj predvsem v popoldanskih urah več časa, saj od letos nima več funkcije na Fifi. Za neuspeh pa Vesel krivi aktualnega predsednika Uefa Aleksandra Čeferina. Poleg Vesela se še omenja "štajerski Zoki", mariborski župan Saša Arsenovič. Le ta je po poročanju časnika Večer zavrnil vse namige. Zadnja javnomnenjske ankete dajejo slutiti, da tranzicijska levica do nove zmage loči le še ena "uspešna" stranka, ki ji bo uspelo pobrati nekje med pet do deset odstotkov volilne podpore. Ne glede na ves trud dominantnih medijev se niti ena članica KUL-a ne približa vodeči vladni stranki SDS. Prav naloga Zorčičeve stranke bo, da bodo prinesli tiste odstotke, s katerim bi lahko članice KUL sestavile novo levousmerjeno vlado. Največjo težavo KUL povzroča Levica s svojo morebitno zmago, saj po nekaterih žal še ne objavljenih anketah že imajo vodečo vlogo. Poleg tega pa ne smete pozabiti, da se levičarji na oblasti brez zadržkov "medijsko koljejo" med sabo. Velika verjetnost je, da se bodo na sledeče parlamentarne volitve odpravili tisti, ki so do sedaj zavračali svojo volilno pravico. Na zadnjih je bila udeležba vsega 52,2 odstotna. Tokrat se obeta mnogo višja, nekateri tudi napovedujejo, da bi lahko bila udeležba tudi do sedemdeset odstotna. Prav tukaj pa se skriva možnost, da uspe sedanjim izvenparlamentarnim strankam. Največ možnosti za preboj v parlament imajo Pirati, Povežimo Slovenijo, Dobra država, Naša dežela, potencialno tudi Stevanovićeva Resn.ca. Luka Perš

Sun, 17. Oct 2021 at 10:14

0 ogledov

Pogovori pod šotorom prijateljstva: slovenska kultura in slovenski jezik sta neločljivo povezana
Evropski poslanec dr. Milan Zver se je udeležil dogodka v sklopu srečanj z naslovom Pogovori pod šotorom prijateljstva, ki ga je v Slovenskem pastoralnem centru (SPC) v Bruslju organiziral župnik lokalne slovenske katoliške skupnosti, dr. Zvone Štrubelj. Pogovorni večer je bil namenjen temam s področja slovenskega jezika, šolstva in izobraževanja in je bil drugi v seriji srečanj, ki jih SPC organizira v času slovenskega predsedovanja Svetu EU. Poleg dr. Zvera so bili med govorci evropski poslanec dr. Milan Brglez, profesorica slovenskega in nemškega jezika iz Evropske šole v Bruslju Martina Tomšič ter slovenska študentka medicine z raznovrstnimi izkušnjami šolanja in študija v tujini Mirjam Grebenc. Na prvo vprašanje glede povezanosti kulture in jezika je dr. Zver odgovoril, da sta "ne glede na izjeme, kjer lahko kulturo doživimo tudi ločeno od jezika, kultura in jezik skoraj neločljivo povezana". "Ne moremo trditi, da Avstrijci ali Švicarji nimajo svoje edinstvene kulture, ker nimajo "svojega jezika", a sem vseeno vesel, da imamo Slovenci čisto svoj jezik ter kulturo, ki je z njim tesno povezana," je povedal dr. Zver ter dodal, da slovenski jezik predstavlja pravi mali čudež med močnimi, velikimi jeziki v naši soseščini. Spomnil je, kako zgodaj smo bili Slovenci opismenjeni - prevod Svetega pisma iz latinskega v slovenski jezik je izšel namreč med prvimi desetimi na svetu – in na pomen Škofijske gimnazije v Ljubljani pri razvoju slovenščine kot znanstvenega jezika, ter na to, da je jezik živ, saj se razvija in tudi danes še pridobiva nove termine ipd. Menil je, da se "zadnja leta več vlaga v poučevanje slovenščine v tujini in da se nivo poznavanja jezika med izseljenci izboljšuje" ter spomnil, kako dobre so slovenske šole v Italiji in Avstriji. V drugem sklopu vprašanj o razlikah in podobnostih slovenskega in drugih šolskih sistemov je izpostavil, da je "slovensko šolstvo na predšolskem, osnovnem in srednjem nivoju med najboljšimi na svetu", obenem pa obžaloval, "da se ta trend izgubi, ko pridemo do visokega šolstva. Tu na žalost zaostajamo za drugimi državami, saj slovenskim univerzam manjka avtonomije, za kar pa je predvsem krivo pomanjkanje partnerstev s privatnim sektorjem in sredstev, ki bi jih lahko pridobili iz tega sektorja." Strinjal se je z mlado sogovornico, ki je omenila, da se v Sloveniji pogosto bolj osredotočamo na poučevanje teorije, medtem, ko se v tujini osredotočajo na praktična znanja, in spomnil na "uspešen model dualnega izobraževanja, ki je uveljavljen v Avstriji in Nemčiji, kjer niso imeli problema z brezposelnostjo med mladimi niti v času najhujše krize po letu 2008." Ob koncu pogovora, v debati o izzivih v šolstvu - med drugim tudi tistih, ki jih je prinesla digitalizacija - je dr. Zver podal oceno, da je "slovenska mladina prav tako dobra na področju digitalnih spretnosti, kot so mladi v drugih državah." "Pandemija je šole prisilila v še hitrejšo digitalizacijo in na trenutke je bilo vsem dovolj online sodelovanja," je rekel, a je obenem spomnil tudi na svoje poročilo za Evropski parlament iz leta 2017, ki je pokazalo, "kako koristna je digitalizacija v visokem šolstvu: daje namreč možnost dostopa do univerzitetnih vsebin tudi tistim, ki sicer ne bi mogli do njih." "Spletne oblike poučevanja nikoli ne bodo mogle popolnoma nadomestiti poučevanja v živo, vsaj na nižjih stopnjah izobraževanja ne, bodo pa vedno bolj pomembno dopolnilo osebnemu poučevanju," je zaključil dr. Zver.

Sun, 17. Oct 2021 at 09:29

0 ogledov

Bilo je pred 30 leti, 17.10.1991: Slovensko predsedstvo o vsebini izhodišč za konferenco o prihodnosti Jugoslavije v Haagu
V četrtek, 17. oktobra 1991, je potekala seja slovenskega predsedstva, na kateri se je razvila kar mučna razprava o izhodiščih slovenskega odgovora na predlog vodstva haaške konference o prihodnosti Jugoslavije. Stavkajoči delavci v zdravstvu so vztrajali pri zahtevi o zamenjavi zdravstvene ministrice. Zanimiva seja predsedstva V četrtek, 17. oktobra 1991, se je na 76. seji sestalo slovensko predsedstvo. Seja je bila razširjena, saj so se je ob petih članih najvišjega organa med drugim udeležili še obrambni minister Janša, zunanji minister Rupel, nekdanji član zveznega predsedstva Drnovšek in direktor Službe družbenega knjigovodstva (SDK) Igor Omerza. Manjkala sta sicer vabljena premier Peterle in predsednik skupščine Bučar. »Diplomatsko četico« na sestanku so z Markom Kosinom, Zvonetom Draganom, Ivom Vajglom in poznejšim predsednikom republike Danilom Türkom zastopali tako rekoč sami »veterani« diplomacije socialistične Jugoslavije. Osrednja točka je bila oblikovanje slovenskega stališča do predloga haaške konference o prihodnosti Jugoslavije. O omenjenem predlogu so se pred tem uskladili predstavniki ZDA, Sovjetske zveze in Evropske skupnosti. Da v Haagu resničnosti na območju nekdanje federacije ne razumejo najbolje, je sicer kazalo tudi vabilo osmim članom nekdanjega predsedstva federacije k udeležbi na haaški konferenci. Predstavljali naj bi dejansko neobstoječo državno zvezo. Lord  Carington in Hans Dietrich Genscher pred pričetkom mirovne konference o Jugoslaviji v Haagu Proti carinski uniji Mnenja o dokumentu iz Nizozemske so se na razširjeni seja predsedstva razlikovala. Zunanji minister Rupel je pohvalil predvsem predlog, naj republike, ki to želijo, postanejo države z mednarodno subjektiviteto. Poleg tega se je zavzel za nadaljevanje konstruktivnega pristopa Slovenije k pogajanjem, pri čemer naj ne bi ovirala tesnejšega povezovanja tistih republik, ki si to želijo. Po drugi strani je Igor Omerza odločno zavračal predlog o vzpostavitvi carinske unije in skupne monetarne politike med nekdanjimi deli Jugoslavije. Po njegovem mnenju bi Slovenija s sprejemanjem tega načela vsaj na gospodarskem področju pristala na nekakšno novo federacijo. Namesto tega je predlagal, naj Slovenci ponudijo preostalim delom nekdanje skupne države območje proste trgovine. Zelo dvoumno stališče je predstavil Drnovšek. Haaškemu dokumentu je priznaval, da je dobro zasnovan. Predlagal je, naj ga Slovenija sprejme, čeprav je pristavil, da vsebuje zgolj vse tisto, kar je nova država zahtevala »pred pol leta«. V nadaljevanju seje je obrambni minister Janša govoril o izplenu svojih pogovorov v Beogradu 15. oktobra o zaključku umika jugoslovanske vojske iz Slovenije. Poročal je, da so v zvezni armadi soglašali z odhodom prek pristanišča v Kopru. Vojaki in oficirji naj bi s seboj vzeli samo osebno oborožitev in opremo. Stavkajoči terjajo ministričino glavo Zdravstvena ministrica iz socialdemokratskih vrst dr. Katja Boh in France Bučar. | Avtor Tone Stojko. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Tudi 17. oktobra 1991 je še trajala stavka v slovenskem zdravstvu. Po pogajanjih z vlado, ki je pristala na 14-odstotno zvišanje mase za plače, so predstavniki stavkovnega odbora sindikatov zdravstva in socialnega skrbstva napovedali konec prekinitve dela, če bodo sprejete njihove »zmanjšane zahteve«. Še vedno pa so terjali odstop zdravstvene ministrice iz socialdemokratskih vrst dr. Katje Boh, ki je tri mesece pozneje postala prva slovenska veleposlanica v Avstriji, kjer se je leta 1929 v Gradcu tudi rodila, in njenega namestnika. Avtor: Aleš Maver Vir: gov.si
Teme
Dr Vinko Gorenak komentar marjan šarec

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Komentar dr. Vinka Gorenaka: “Osel gre enkrat na led,” Marjan Šarec pa večkrat “skoči v bazen brez vode”