Ste že pozabili, kako je Milan Kučan prejel 400 tisoč mark vrednih daril podjetja Elan? Nekateri zlobni jeziki so celo dejali, da bi z Elanovimi smučkami lahko trasirali avtocesto Od Ljubljane do Beograda.
Sedanji politični ljubitelji miselnosti bivšega režima pozabljajo, kako so partijski veljaki na račun državnih podjetij dobivali različna darila visoke denarne vrednosti. Ne pozabite pa tudi na ekskluzivne sezname, kdo vse je lahko dopustoval med partijskimi veljaki na Brionih in kdo ne. Avtor tega članka je še kot novinar Nova24tv z dokumentom ene izmed knjig dokazal, da se je brionske avanture udeležil tudi Milan Kučan. A tokrat vas spomnimo na eno drugo Kučanovo avanturo.
Pavel Koder. (Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv, Demokracija)
Tako je leta 2017 novinarki Demokracije Vidi Kocjan v intervjuju zaupal dolgoletni finančnik Elana Pavel Koder:
"“Kot sem že leta 1993 dejal, je samo gospod Milan Kučan v letih od 1986 do 1989 dobil od Elana za več kot 400 tisoč nemških mark daril. Potem pa mi je leta 2000 gospod Peter Mayer, ki je vsa ta darila in denar prevzemal tudi za druge, ne samo za Kučana, ko me je srečal na Tromostovju, rekel: “Pavel, a veš, kako se Milan boji, če boš ti vse povedal?!”
Na vprašanje, kako je vedel, da je Peter Mayer, ki je bil zadolžen za te prenose in je bil vedno “nekje zraven” Pavla Kodra, ko je šel ta v tujino, “gotovino in darila zagotovo izročil prav Kučanu in tudi drugim”, je Koder odgovoril: “Poznal sem ga osebno iz poslovanja z Ljubljansko banko in sam mi je vedno povedal, za koga in po kaj je prišel k meni.”
V pogovoru je Koder še povedal, da je moral kot nekdanji Elanov finančnik za poslovanje podjetja zagotoviti devize, hkrati pa so se z devizami iz Elanove avstrijske družbe Elan Fürnitz iz Brnce napajali tudi nekateri partijski oligarhi iz Slovenije. Niso bili namreč zadovoljni zgolj z dinarji, zahtevali so devize piše Nova24tv.
Na vprašanje, ali so podpisali, da so prejeli denar, kdo so bili ti arbitri, komu je izročal denar in kako je to potekalo, je nekdanji Elanov finančnik razkril, da so zahtevali odstotek od deviznih sredstev. Šlo je za leta 1986 do 1989, ko je deviz v takratni Jugoslaviji močno primanjkovalo.
“Vse je šlo brez podpisa, prek gospoda Petra Mayerja, zadolženega za te zadeve, ki je bil takrat uslužbenec Ljubljanske banke, potem uslužbenec Adria Bank na Dunaju, po osamosvojitvi pa vodilni v LB Financ v Zürichu. Njemu sem moral vsakokrat, ko je prišel, odstotek v gotovini izročiti na hodniku banke, ne pri okencu, ampak na hodniku banke, da nihče ni videl. V Celovcu!,” je povedal Pavel Koder. Ni bilo nobenega podpisa, Koder pa je razkril, da ima dokument, ki ga hrani, kjer ima podpis vseh funkcionarjev, političnih in bančnih in tistih na SDK, kjer je bilo dogovorjeno, da Elan to lahko dela še pišejo na Nova24tv.
Koder pa tudi razkrije, da so morali Ivanu Matiju Mačku izročiti o 570.000 šilingov in kako so morali podpisati obremenjajoče posojilo v škodo Elana za 50 tisoč mark, da si je France Popit zgradil počitniško hišo na Obali!
Skesancu Kodru se je globoka država maščevala v njenem stilu, vrgla ga je v pravosodni mlin, ga s pomočjo njej lojalnih sodnikov obsojala na visoke zaporne kazni, Kučan, ki se je dokazano okoristil z materialnimi dobrinami, pa še vedno iz ozadja skuša zrušiti sedanjo vlado. Njega ne bo nihče procesiral!!
Ivan Matija Maček In France Popit. (Foto: Posnetek zaslona- Youtube, Dnevnik)
Elan pa ni bil edina "krava molznica" za slovenske partijske oligarhe. Tudi po osamosvojitvi so nekateri s Kučanom na čelu obdržali staro prakso, da so imeli ob obisku gospodarske družbe prtljažnik kar odprt za "skromna" darila. Mura ga je praktično zastonj oblačila vse do njenega propada.
Luka Perš
