Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Ta anticepilec-zdravnik zraven SDS prodaja luksuzno vilo za dva milijona evrov!
Opazili smo, da znani kritik glede cepiv proti covid-19, zdravnik internist Vladimir Pirnat prodaja svojo vilo na Trstenjakovi za dva milijona evrov.
prava .
Slovenija

Petek, 5. November 2021 ob 17:06

Odpri galerijo

dr. Vladimir Pirnat in rezidenca, ki jo prodaja za dva milijona evrov! (Foto: Posnetek zaslona-RTV Slovenija in Nepremičnine.net)

Tudi v Sloveniji se je našla skupina zdravnikov, ki nasprotuje večinskim znanstvenim dokazom glede covid-19. Dvomijo tudi v cepljenje in v učinkovitos cepiv. Eden izmed njih je Vladimir Pirnat, ki je že pred meseci s svojimi javnimi nastopi poskrbel za razburjenje med svojimi zdravniškiki kolegi. Vse kaže, da mu v življenju ne manjka nič. Po slikah na Facebooku smo opazili, da je v lanskem letu prodajal svoj čoln Beneteau Oceanis 55 za 380 tisoč evrov, svojo vilo na Trstenjakovi poleg sedeža stranke SDS pa prodaja za kar dva milijona evrov! Ob koncu objavljamo pojasnila dr. Alojza Ihana na zapisane neresnice dr. Vladimira Pirnata, objavljene na spletni strani zdravstvo.si. Zdravniška zbornica pa je ob javnih nastopih Pirnata zapisala, da ne podpira širjenje nepreverjenih informacij v zvezi z epidemijo covid-19.

Covid-19 je virus, ki si ga bodo sedanje generacije zapomnile do konca življenja. Kljub temu, da je zaradi epidemije virusa potrebno upoštevati malce več pravil kot v normalnih razmerah, eni iz tega delajo vsakodnevni cirkus. Še huje se upirajo cepljenju proti covid-19.

Eden izmed njih je tudi Vladimir Pirnat. Gre za znanega slovenskega zdravnika internista in vse kaže tudi za zelo premožnega. V slovenski javnosti je zbudil pozornost s svojimi javnimi nastopi in zapisi o tem, da so cepiva za cepljenje proti covid-19 škodljiva in nevarna za zdravje.


				V lanskem letu je prodajal svoj čoln za 380 tisoč evrov. (Foto: Posnetek zaslona- Enavtika, Facebook)			V lanskem letu je prodajal svoj čoln za 380 tisoč evrov. (Foto: Posnetek zaslona- Enavtika, Facebook)

Kot kaže, pa mu kot zdravniku gre zelo dobro. Tako smo na svetovnem spletu opazili oglas z dne 10. marca 2020, kjer Pirnat prodaja svoj čoln Beneteau Oceanis 55 za 380 tisoč evrov. Na spletni strani Nepremičnine.net smo tako opazili oglas za prodajo vile na Trstenjakovi ulici 5 v Ljubljani. Vila je velika 450 kvadratnih metrov in je bila zgrajena leta 2004. Poleg tega še ima 36 kvadratnih metrov veliko garažo ter dve parkirni mesti pod nadstreškom.

Gre za pa bivšo rezidenco komisarja EU je napisano v oglasu. V primeru, da gre za bivšo rezidenco domnevnega slovenskega komisarja v  EU, lahko sklepamo, da je tukaj živel Janez Potočnik ali sedanji Janez Lenarčič. Mogoče tudi Bulčeva. Pod oglasom pa je zapisana tudi telefonska številka Pirnata.


				Rezidenca, vredna dva milijona evrov, za kolikor jo prodaja dr. Vladimir Pirnat. (Foto: Posnetek zaslona-Nepremičnine, Google maps)			Rezidenca, vredna dva milijona evrov, za kolikor jo prodaja dr. Vladimir Pirnat. (Foto: Posnetek zaslona-Nepremičnine, Google maps)

V reviji Reporter so na Zdravniško zbornico Slovenije so letos januarja naslovili vprašanje, ali bodo ukrepali zoper zdravnika internista Vladimirja Pirnata, ker je na svojem Facebook profilu objavljal številne zapise in posnetke, v katerih različni posamezniki svarijo pred cepljenjem zoper covid-19. V teh vsebinah pa je posameznik predvsem zvedel, da cepiva niso varna, da je cepivo zoper covid-19 prevara, da povzroča hude stranke učinke, da je cepljenje sploh največji greh zoper človeka.


				Letos januarja so že v Reporterju poročali o

Letos januarja so že v Reporterju poročali o "stališčih" dr. Vladimira Pirnata. (Foto: Posnetek zaslona- Reporter)

Pri zdravniški zbornici so jim odgovorili, da so primer Pirnat obravnavali na odboru za etična vprašanja. Ta je sklenil, da »ne podpira širjenje nepreverjenih informacij v zvezi z epidemijo covid-19«. Dodali so, da je na vse trditve in vprašanja v zvezi z ravnanjem zdravnika Pirnata odgovoril že imunolog prof. dr. Alojz Ihan. Slednji je seveda Pirnata »poučil«, pri čemer je dal internistu vedeti, da se ta na omenjeno področje pač očitno premalo spozna.


				Alojz Ihan je strokovno razložil vse napačne teze dr. Vladimira Pirnata glede cepiv proti covid-19. (Foto: Facebook)

Alojz Ihan je strokovno razložil vse napačne teze dr. Vladimira Pirnata glede cepiv proti covid-19. (Foto: Facebook)

Zato si lahko ob koncu ogledate še enkrat zapis dr. Aljozija Uhana, ki je strokovno sesul Pirnata. Celotni zapis je bil objavljen na spletni strani zdravstvo.si:

Pismo mag.Vladimir Pirnat, dr.med. spec.int.med.

Spoštovane kolegice in kolegi zdravniki,

Pirnat: V letošnjem letu je, kljub epidemiji gripe in pandemiji CoV19 v Sloveniji, umrlo manj ljudi kot v enakem obdobju lani. Do 27.8.2020 je po uradnih podatkih v Sloveniji zaradi CoV19 umrlo 128 polimorbidnih bolnikov,.

Ihan:...ker smo uspeli zamejiti epidemijo in je bilo »le« 65 mrtvih/miljon; Bergamo je imel nad 2000 mrtvih /milijon, Lombardija 1129 mrtvih/ milijon in se je to statistično krepko poznalo glede na prejšnja leta. Švedska ima 579 mrtvih/milijon in se ji tudi pozna. Bi kdo želel imeti v Sloveniji lombardijski (dodatnih 2000 mrtvih) ali švedski (dodatnih 1000 mrtvih) scenarij? Samo zato, da bi »nekdo« pri nas začel verjeti v resnost bolezni?

Pirnat: "povprečno starih več od statistične povprečne življenjske dobe prebivalcev Slovenije."

Ihan:Je to misel, da ljudje, ki presežejo statistično povprečje življenske dobe, nimajo več enakovredne pravice do življenja?

 Pirnat: Pri nobenem od uradno CoV19 umrlih vzrok smrti ni bil potrjen z obdukcijo.

Ihan: Neresnica!

Inštitut za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je opravil sedem obdukcij umrlih s covidom-19, in sicer tri v aprilu, eno v maju, eno v juliju in dve v avgustu. Vsi obducirani so umrli v bolnišnici. Pri vseh sedmih je bil vzrok smrti covid-19 ali z njim povezani zapleti. Pri vseh sedmih je šlo za hudo neposredno okvaro pljuč zaradi virusne okužbe, ki se je v petih od sedmih primerih kazala s sliko tako imenovanih šokovnih pljuč. Sicer je pri infekcijskih boleznih običajno, da za potrditev diagnoze in vzroka smrti zadošča kombinacija klinične slike, kliničnih preiskav in mikrobiološke potrditve. Če je diagnoza jasna, se ne obducira. Zakaj bi bil Covid-19 izjema? Obducira se klinično nejasne vzroke smrti, infekcijske bolezni pa zaradi zelo specifične diagnostike in poteka bolezni navadno to niso. Bile pa so opravljene obdukcijske študije klinično potrjenih covid-19 smrti, ena prvih, nemška je našla v 95% vzrok smrti zaradi covid-19, in 5% smrti, kjer je bil virus prisoten, vzrok pa v drugi bolezni (International Journal of Legal Medicine volume 134, pages1275– 1284 (2020))

Pirnat: Po analizah raziskav (nobelovca prof.dr. Michaela Levitta, prof.dr. John Loannidisa iz Univerze Stanford, idr.) je po ogroženosti zdravja in umrljivosti pandemija Cov19 primerljiva z epidemijo gripe 2018/2019, -

Ihan: V ZDA je bilo takrat po podatkih CDC 79 400 smrti zaradi gripe (šlo je za eno hujših sezon), v ZDA je letos trenutno zaradi covid-19 nad 200 000 mrtvih. In predvsem – to je 200 000 dodatno umrlih!

Pirnat:  zdravju otrok in mladih zdravih oseb pa je bolezen CoV19 manj nevarna kot vsakoletna gripa.

Ihan: To piše povsod in na srečo drži. Žal na svetu nismo vsi otroci.

Pirnat: Statistične primerjave kažejo, da ni pomembnih razlik glede CoV19 umrljivostjo med državami, ki so prakticirale "lockdown" in tistimi, ki svojih prebivalcev niso zapirale.

Ihan: To je zamenjava vzroka in posledice. Države, ki jih je epidemija presenetila in potekala težje, so bile prisiljene v bolj striktne zapore družbe. Med državami so sicer nastale ogromne razlike glede obsega epidemije in posledične umrljivosti, ki so bile sorazmerne hitrosti vdora epidemije (prometna izpostavljenost države), gostote naseljenosti (zlasti mestne) in hitrosti odziva na epidemijo. Italijo je epidemija presenetila (bili so prvi v EU) in Lombardija je hkrati eno od urbanih, gospodarskih in prometnih središč Evrope; Švedi in Angleži se niso pravočasno odzvali – zato imajo vsi desetkrat večji delež mrtvih kot pri nas.

Pirnat: Po razglasitvi pandemije CoV19 in strašljivi napovedi WHO (cca. 30 krat precenjeni umrljivosti) so navodila NIJZ in svetovalne skupine pod vodstvom prof.dr. Bojane Beovič podredila slovensko zdravstvo potencialnim CoV19 bolnikom na račun zmanjšanja obravnav vseh drugih bolnikov. Več raziskav napoveduje, da bo število obolelih in umrlih zaradi CoV19 ukrepov (»lockdown«, karantena, slabša dostopnost zdravstvenih storitev, dodatne zamudne Covid procedure pri obravnavi bolnikov, idr.) nekajkrat večje od števila umrlih zaradi bolezni CoV19.

Ihan: Misel zveni, kot da imamo možnost preprosto »odpovedati epidemijo« (kot medicinski kongres ali turistično potovanje) in se posvetiti pomembnejšim opravilom. Epidemija pač je (naravni pojav) in večina ukrepov, ki upočasnjuje zdravstveno obravnavo, je zaradi svetovnega konsenza strokovnjakov, da virusa ne smemo spustiti v domove za ostarele (DSO) in v bolnišnice. In da ne smemo preseči kapacitete za bolnišnično obravnavo covid-19 bolnikov. Če upam, da ni potrebno utemeljevati nevarnosti virusa v DSO, pa marsikdo ne ve, da bi ignoranca virusa v bolnišnicah za številna zdravljenja pomenila tako veliko poslabšanje izida zdravljenja, da bi jo bolniki bolje odnesli brez zdravljenja kot bi se zdravili z ”dodatkom” bolnišničnega covid-19. Onkološko zdravljenje v kombinaciji s covid-19 kar 3,5-krat poveča verjetnost komplikacij, ki zahtevajo intenzivno zdravljenje in katerega smrtnost je nad 50% (AmJClinOnc, 6 junij). To pomeni, da je za bolnika varneje, da se v takih razmerah ne zdravi – kar je pa tudi nesprejemljivo, zato je potrebno storiti vse, da virus ne vdre v bolnišnice, kjer zdravijo tudi onkološke bolnike – to pa so praktično vse slovenske bolnišnice. Podobno je z večjimi kirurškimi posegi (Lancet 4 julij) – v kombinaciji s covidom-19 se izrazito poveča tveganje hudih pooperativnih pljučnih komplikacij – od 8% brez covida narastejo prek 50% s covidom, kar prispeva k siceršnji smrtnost operacij dodatnih 5-10%, v mnogih podskupinah bolnikov pa tudi večkratnik tega. In ker kirurški posegi lahko doletijo kogarkoli in jih opravljajo v vseh bolnišnicah, je tudi to razlog tako silovitega “branjenja” bolnišnic pred “prekuževanjem”, kot ga za “normalno populacijo” svetujejo ljudje, ki nimajo resnega vpogleda v problematiko. Dodatna težava je, da v bolnišnicah delajo ljudje iz “normalne” populacije, imajo svoje družine, otroke in v primeru večjega zagona epidemije seveda v enaki meri dobijo okužbo kot vsi. Večkrat pa taki okuženi zaposleni pred simptomi in testi že okužijo nekaj svojih sodelavcev – več je okužb v populaciji, več je tega pojava. Pri zastoju zdravstva v Sloveniji torej na srečo ni šlo predvsem za težave zaradi dodatnih zahtev po covid-19 oddelkih (ker smo dobro ustavili epidemijo) , ampak za prizadevanja, da bolnišnice ostanejo brez okužb s SARS Cov2. . Alternativa zadrževanju epidemije je seveda, da “normalne ljudi” v skladu s popularnimi nasveti prenehamo testirati in se obnašamo, kot da virusa ni. Prenehamo poročati o smrtih v DSOjih, ker je tam pač to “normalno”? Molčimo o komplikacijah in povečani smrtnosti zaradi bolnišničnega covid-19? Bi se potem še lahko imeli za zdravnke? Je pa gotovo res, da bi pri prilagajanju zdravstva epidemiji lahko bilo storjenega veliko več, da bi kljub novim razmeram bilo manj zastoja pri vstopanju bolnikov v sistem. Tu je kritika vlade več kot na mestu – a rešitev najbrž ni v tem, da se delamo, da je virus izginil...

Pirnat: Panični, nesorazmerni in kontraproduktivni CoV19 ukrepi so ves čas pandemije CoV19 posledica vprašljivih priporočil WHO, medijskega potenciranja nevarnosti, vpletanja politikov, neverodostojnih statistik o CoV19 umrlih, predvsem pa odločitev nekaterih ne najbolje izbranih odločevalcev. WHO je finančno odvisna od donacij zasebnega kapitala povezanega z izdelovalci cepiv.

Ihan: S politiko WHO nisem tako temeljito in iz prve roke seznanjen, kot je očitno avtor teksta, zato to mnenje prepuščam njemu. Ampak odločitve o ravnanju z epidemijo pri nas so naše, v rokah vsakega posameznika in pri tem WHO nima kaj dosti.

Pirnat: V Sloveniji je bila 3.9.2020 v Zakonu o nalezljivih boleznih bolezen Covid19 uvrščena v prvo skupino nalezljivih bolezni, kjer so kuga, hemoragična mrzlica in druge izjemno nevarne bolezni. Bojim se, da se s tem utira pot za sprejem zakona o obvezni množični COVID vakcinaciji državljanov.

Ihan: Mislim, da si je za vpogled v namene vladne politike v bodoče bolje ogledati predlog novega zakona o nalezljivih boleznih, ki je trenutno v javni razpravi in k tej z dobrim prikazom sprememb poziva tudi ZZS. V predlogu bi covid-19 verjetno spadal med »nalezljive bolezni in okužbe, ki predstavljajo veliko grožnjo za zdravje ljudi zaradi visoke obolevnosti ali smrtnosti«:

Glede obveznega cepljenja proti covid-19 pa menim, da so strahovi odveč, in na tem področju imam dober vpogled. Če bo cepivo registrirano, bo glavni problem njegova proizvodnja in dobavljivost, ker ga bo želel ves svet.

Pirnat: EU je 300 miljonov odmerkov cepiva že plačala.

Ihan: S plačilom je sofinancirala razvoj, da bo dobila cepivo med prvimi in bo za EU po izjemno ugodni ceni (okoli 2 EUR/odmerek). Če cepivo ne bo registrirano, bo sofinanciranje pač izgubljena naložba – za EU je to malenkost v primerjavi z vsemi stroški epidemije.

Pirnat: Z argumentom kugi podobno nevarna bolezen, je zakonodaja proizvajalcem Covid cepiv že pred tem dovolila registracijo za množično vakcinacijo državljanov brez predhodnega ugotavljanja morebitnih dolgoročnih škodljivih učinkov cepiva na ljudi.

Ihan: Ni res, vsa cepiva morajo iti in gredo skozi redno proceduro registracije na Evropsko agencijo za zdravila (EMA), je pa res, da se dokumenti za registracijo (t.j. rezultati študij) pripravljajo z zelo pospešenim tempom. To je mogoče zaradi državnega sofinanciranja razvoja, ki manjša finančno tveganje proizvajalcev, zato se lahko faze testiranja delajo vzporedno in v izjemno velikem obsegu. Normalno se testiranja, zaradi finančnih varovalk farmacevtske industrije, delajo zaporedno, da se v primeru nakazanega neuspeha projekti pravočasno ustavijo in zmanjšajo finančno izgubo. Zato faze izdelave cepiva »normalno« potekajo v zaporedni verigi skozi deset let ali več. V primeru cepiva proti covid-19 pa zaradi financiranja držav izvajajo poskuse različnih faz skoraj istočasno in celo gradijo tovarne za velikoserijska proizvodnja cepiva “na zalogo”. To samo dokazuje, v kakšni stiski so države zaradi katastrofalnih perspektiv podaljševanja pandemije. Zato so pripravljene vlagati veliko denarja v zelo tvegane projekte, ki jih upravni odbori farmacevtskih tovarn nikoli ne bi »potrdili«. Kar seveda pomeni, da je zdrava skepsa glede cepiv proti covid-19 v teh časih absolutno potrebna. Izredni časi namreč na vseh področjih življenja hitro privedejo do izrednih postopkov, ki si jih še pred enim letom nismo mogli niti predstavljati. Politiki po vsem svetu so preprosto sklenili, da v prihajajoči zimski sezoni za ohranjanje političnega miru in avtoritete morajo imeti cepivo. Zato mnogi politični voditelji že v tem trenutku kupujejo cepiva, kitajska, ruska, ki so jih tam registrirali kar po političnem ukazu, brez tretje faze testov, ki je edina relevantna za oceno učinkovitosti in tudi varnosti cepiva za široko uporabo. Samo, da bodo imeli v rokah cepivo, in pri tem jih v resnici ne zanima njegovo delovanje, ampak samo, da bodo imeli v rokah moč, ki jo bo predstavljalo cepivo. A v tem trenutku bi se bilo nespametno razburjati nad ruskimi in kitajskimi cepivi. Naša resnična pozornost mora zato veljati doslednim pravilom, ki so del tradicije EMA in po katerih v EU ne more biti za uporabo registrirati cepivo, ki ne izpolni vseh, že desetletja formaliziranih postopkov.

Pirnat: Ves čas pandemije se v Sloveniji sprejemajo nesorazmerni in kontraproduktivni Covid ukrepi predvsem na osnovi laboratorijskih rezultatov množičnega testiranja prebivalcev s PCR testi, ki ga forsira WHO. Laboratorijski pozitivni izvid PCR testa ne dokazuje virusa SARS CoV-2, ampak zazna le nek manjši del virusne RNA v odvzetem brisu iz nosu preiskovanca.

Ihan: Kaj dokazuje PCR, ve vsak študent prvega letnika mikrobiologije – ne razumem fascinacije nad dejstvom, ki je že dolga leta v vseh mikrobioloških učbenikih. Dokazuje pa se točno tak »manjši del« virusne RNA, ki je specifičen samo za SARS CoV-2 in za noben drug mikroorganizem ali človeško RNA. Če bi dokazovali »večji del RNA« bi težko naredili za virus specifičen test – v tem je ravno »lepota« metode PCR. Saj tudi za identifikacijo bančnega računa zadošča samo nekajmestna številka in ni potrebe po osebni prezenci, fotografiji ali prstnemu odtisu. Če nekaj v praksi deluje, pač deluje – in PCR dokazano deluje v tisočih različnih diagnostičnih testih, ki jih uporabljamo v klinični diagnostiki, in ne le mikrobiološki.

Pirnat: Delčki virusne RNA ostanejo v telesu tudi še več mesecev po tem, ko je imunski sistem virus že uničil.

Ihan: To je znano že mesece in smo o tem tudi v Sloveniji že marsikaj napisali in upoštevamo pri interpretaciji izvidov. Hkrati pa je dobro umerjen PCR tudi v dovolj veliki meri kvantitativen, da v praksi zelo zanesljivo ločimo med veliko količino virusa v brisu (okoli 20 cikov) in manjšo količino virusa (okoli 30 ciklov in več) in nam to tudi pomaga pri interpretaciji. Skupaj z anamnezo in klinično sliko je mogoče skoraj vedno postaviti vse podatke o okuženem v logično klinično sliko in ločiti med začetno okužbo, asimptomatsko okužbo, boleznijo covid-19 ali nekužnim rekonvalescentom – tako, kot v medicini tudi sicer delamo diagnostiko na drugih področjih. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/pcr_dokument_oblikovan_15.6.pdf https://online.pubhtml5.com/agha/pchk/#p=8

Pirnat: Pozitivni izvid PCR testa ne dokazuje, da je ta oseba bolna in/ali kužna!

Ihan: Tudi to ve vsak študent 3 letnika medicine – ocena bolezni ali kužnosti vedno temelji na poznavanju poteka bolezni in kombinaciji anamneze, klinične slike in preiskav, mikrobioloških in drugih. Nisem še slišal, da bi kdo od pristojnih strokovnjakov za covid-19 trdil drugače – kolega postavlja lažne dileme in se spopada z njimi po načelu napadanja slamnatega moža.

Pirnat:Izumitelj PCR metode nobelovec dr. Kerry Mullis je izrecno poudaril, da pozitiven PCR test ne dokazuje nalezljive bolezni.

Ihan: Spet - odkritje tople vode! Kdo pa trdi drugače?

Pirnat: Diagnoza bolezni le na osnovi PCR testa posebno pri asimptomatskih osebah JE STROKOVNA NAPAKA!!!

Ihan: Se globoko strinjam, in spet »znanje« za tretji letnik medicine in napadanje slamnatega moža – stavek je namenjen fascinaciji laikov, ki naj bi zaradi oblike kolegovega zapisa (velike črke s klicajem) sklepali, da infektologi v Sloveniji postavljajo diagnozo covid-19 le na osnovi PCR. Kako nespoštljivo, da kolega, specialist za hujšanje, svoje kolege infektologe na tako cenen način zlorablja za »postavljanje« pred FB publiko.

Pirnat: Raziskave eminentnih raziskovalcev (prof.dr. Sunetre Gupta iz Oxforda, prof.dr. Jean- Francois Toussainta iz Pariza, nobelovca prof.dr. Michaela Levitta, idr.) dokazujejo, da je zaradi doseženega praga kolektivne imunosti PANDEMIJA CoV19 V EVROPI KONČANA.

Ihan: Fantastično, to bi bila največja želja vseh, ki trenutno »živimo v mikrobioloških laboratorijih« v obsednem stanju. Delo do polnoči, ekipe, ki zdaj že vsakodnevno prihajajo za urgentne primere še dodatno prek cele noči, ko se je treba odločiti, ali ponesrečenca operirati v normalnih ali covid-19 operacijski dvorani. Če se končuje epidemija - zakaj nam potem kolegi pošiljajo nemogoče količine vzorcev in prosijo za čim hitrejše rezultate, da jim pacienti ne bi čakali v prenapolnjenih »sivih conah«. In zakaj po celi EU tako raste število okuženih?

Pirnat: To potrjujejo tudi uradni podatki o cca. 100 krat manjšem številu hospitaliziranih in umrlih glede na uradne podatke ob začetku pandemije CoV19 v vseh državah Evrope.

Ihan : Na srečo se je v EU do poletja umirila epidemijo, žal je bilo kratko poletje.

Pirnat: Nadaljne množično testiranje ljudi s PCR je po mnenju prof.dr. Michaela Levitta kontraproduktivno zapravljanje denarja. V številnih državah (Nemčija, Švica, Španija, Italija, Francija, ZDA idr.) se zaradi CoV19 ukrepov množijo kritična mnenja zdravnikov krepijo protesti javnosti in začenjajo preiskave (tudi parlamentarne) glede odgovornosti CoV19 odločevalcev za njihove domnevno strokovno sporne in škodljive odločitve.

Ihan: Če strokovno sporne ugotovitve in odločitve priporočajo institucije, ki vodijo stroko, se je vseeno potrebno vprašati, zakaj vsi na avtocesti vozijo v napačno smer.

https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/latest-evidence/transmission#:~:text=Mathematical%20modelling%20studies%20(not%20peer,29%2C46%2C47%5D.

https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/infection-control.html

Menim, da takojšnje prenehanje množičnih testiranj ljudi s PCR testom in ukinitev obvezne karantene, prenehanje obveznega nošenje mask zdravim ljudem ter prenehanje nefunkcionalnega in sociopsihološko škodljivega fizičnega distanciranje v izobraževalnih ustanovah ne bo bistveno povečalo število novih CoV19 bolnikov.
Če strokovno sporne ugotovitve in odločitve priporočajo članki v najbolj strokovno odličnih svetovnih medicinskih revijah, se je vseeno potrebno vprašati, zakaj vsi na avtocesti vozijo v napačno smer. Spodnji članek v Lancet na primer analizira pregled študij o prakticiranju distance (nad 18 000 udeležencev) in nošenja mask (nad 12 000 udeležencev) in ugotavlja, da prakticiranje distance nad 1 m zmanjša verjetnost okužb v opazovani populaciji od 12,8% (brez 1 m distance) na 2,6% (nad 1 m distance) in z 17,4% (brez nošenja mask) na 3,1% (z nošenjem mask). V medicini in v življenju nasploh ni črno-belih rešitev, ampak s sistematičnim prizadevanjem v pravo smer kljub temu velikokrat naredimo razliko med zdravjem in boleznijo, med redom in kaosom, med življenjem in smrtjo.  https://www.thelancet.com/pdfs/journals/lancet/PIIS0140-6736(20)31142-9.pdf

 Pirnat:Ukinitev vseh zgoraj navedenih ukrepov bi močno olajšala življenja in delo večini državljanov ter zavrla uničevanje slovenskega zdravstva, šolstva, kulture in gospodarstva.

Ihan: Tak predlog bi vseeno moral na referendum, ker daje na enakovredno tehtnico pravico do življenja petine ogrožene populacije in željo vseh nas, da bi živeli bolj udobno in se ne bi ukvarjali več z omejitvami. Če bi ustavno sodišče dovolilo tak referendum, bi tudi v primeru odločitve, da virus za Slovence več ne obstaja, avioni ne glede na rezultat referenduma še vedno enako redko poleteli z Brnika, ker nismo sami na svetu. Medtem pa priporočam članek, ki se vseeno manj pavšalno ukvarja s perspektivami različnih odločitev in scenarijev pandemije covid-19. https://science.sciencemag.org/content/early/2020/09/18/science.abd7343

 Pirnat: Ukinitev vseh zgoraj navedenih ukrepov bi močno olajšala življenja in delo večini državljanov ter zavrla uničevanje slovenskega zdravstva, šolstva, kulture in gospodarstva.

Ihan: Tak predlog bi vseeno moral na referendum, ker daje na enakovredno tehtnico pravico do življenja petine ogrožene populacije in željo vseh nas, da bi živeli bolj udobno in se ne bi ukvarjali več z omejitvami. Če bi ustavno sodišče dovolilo tak referendum, bi tudi v primeru odločitve, da virus za Slovence več ne obstaja, avioni ne glede na rezultat referenduma še vedno enako redko poleteli z Brnika, ker nismo sami na svetu. Medtem pa priporočam članek, ki se vseeno manj pavšalno ukvarja s perspektivami različnih odločitev in scenarijev pandemije covid-19. https://science.sciencemag.org/content/early/2020/09/18/science.abd7343

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 2. Jul 2025 at 21:36

81 ogledov

Bo Nataša Pirc Musar res pokleknila pred nepomembnim malim državnim uradnikom v bitki za funkcijo guvernerja Banka Slovenije?
Leto 2022 ni bilo zgolj politično prelomno. Bilo je leto, ko se je pokazalo, kdo v tej državi res vleče niti. Poleg parlamentarnih in lokalnih volitev smo dobili tudi novo predsednico države, dr. Natašo Pirc Musar. A že takrat smo tisti, ki gledamo dlje od uradnih naslovnic, vedeli — zadaj so omrežja, ki so si Slovenijo že zdavnaj razdelila.V našem mediju smo že takrat razkrili, kaj se skriva za nasmehom nove predsednice in imenom Pirc Musar. Spomnimo samo nekaj naslovov, ki so odmevali:Sodbi Vrhovnega sodišča ob rob! Kdo je Nataša Pirc Musar in kakšen tranzicijski tandem tvorita s soprogom Alešem Musarjem.[DOKUMENTI 15 SPORNIH SODB!!!] Ali je Nataša Pirc Musar oškodovala državo za 800 tisoč evrov in vedela za ponarejanje SODB?!ŠKANDAL! Nataša Pirc Musar ZAVESTNO KRŠILA odvetniški kodeks! Zaščitena, ker jo varuje ODVETNIŠKA AURA POMORSKEGA GROBARJA!!!Razkrivamo primera, zakaj sta zakonca Musar varna pred roko pravice! Nataša, ne pozabi, kdo te je iz OBALE LANSIRAL na RTV SLO!Spoštovana Nataša, Obala te je ustvarila. Obala bi te znala uničiti! Spoštovani bralci, kdo je naročil analizo?!Produkt OBALE in PRIVATIZERKA OSEBNIH PODATKOV! Natašina INFOHIŠA posluje z rusko SBERBANK in vključno z JAMNIKOVO HOBOTNICO!O drami glede tega, kdo bo novi guverner ali guvernerka Banke Slovenije, smo v našem mediju pisali že oktobra 2024 v članku z naslovom Ali se Tone Rop zaveda, da je le kmet na šahovnici na smrt skreganih dveh obalnih klanov v bitki za prevlado Slovenije?. V tem članku smo med drugim zapisali sledeče:»Komandosi pa tudi niso pozabili, kam na Obalo sta hodila Pirc Musar in Tone Rop. … Zdaj sta umrla tako nekdanji dolgoletni direktor Splošne plovbe Portorož Aldo Krejačič kot nekdanji dolgoletni predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič. Že večkrat je bilo v medijih razkrita povezanost med dolgoletnim državnim uradnikom Borutom Jamnikom in Koreličem. V Slovenskih novicah in tudi v srbskih medijih so Jamnikovo omrežje označili za grobarje slovenskega gospodarstva. Verjetno je večina že pozabila, da je bil Rop odgovoren za koordinacijo v osrednji Sloveniji v omrežju akterjev okrog Petra Rigla. Le-ta je pred mnogimi leti umrl nenadno v čudnih okoliščinah 'naravne smrti'. Rigl je bil eden redkih, ki se ni pustil in ni podlegel Obali. Po njegovi smrti pa je Obala kot maligna rakava tvorba podivjala. Na žalost se Slovenija s tem še vedno sooča.«Foto: Prava.siIn danes? Zgodba se še vedno ni premaknila z mrtve točke. Ste se vprašali, zakaj že več kot pol leta ne morejo najti skupnega kandidata? Zakaj vse skupaj postaja zakulisni obračun brez primere?Ključ je preprost — neznana državna banka. In kdo jo vodi? Nepomembni dolgoletni državni uradnik. Ime, ki že desetletja obvladuje milijarde preko mesečnih vplačil javnih uslužbencev, pokojninskih skladov, turističnih projektov. In zdaj, prek državne banke, cilja še višje.Foto: Prava.siPred dnevi je Info360 nehote razkril novo poglavje poslovnega modela nepomembnega dolgoletnega malega državnega uradnika: ustanovili so dve novi hčerinski družbi in že naredili poslovni minus v preteklem letu. Ustanovljeni z enim namenom — da se po potrebi razredčijo zakonski nadzori, skrijejo sledi in še lažje dostopa do državnega in evropskega denarja preko svetovalnih in drugih pogodb, ki jih bodo imeli zmagovalci razpisov, podpisanih z banko.Po nekaterih informacijah prek teh družb čakajo na upravljanje več kot milijarda evrov. Denar, ki naj bi bil namenjen »razvoju«. Razvoju česa? Parkirišč za denar, ki bo izginil v svetovanjih, izobraževanjih in projektih, kjer nikoli ne bomo izvedeli, kdo je res imel korist.Foto: Prava.siProblem? Banka Slovenije teh dovoljenj ne izda. Zato panika. Zato pritisk. Zato kadrovski spopad. Prava Slovenija to vidi. Prava Slovenija ne bo tiho.Kdo se skriva v tej igri? Nepomembni mali dolgoletni državni uradnik, ki si že leta iz ozadja gradi svoj vpliv in ob tem, kot pravi analitik Miran Videtič, obvladuje klan bankirjev. Foto: Prava.siNjegov načrt je preprost — prek svoje kandidatke zasedejo še mesto guvernerja Banke Slovenije. Prvič bi to bila ženska? Lepo. Politično korektno. A zadaj? Stara obalna omrežja, ki so ugrabili koroški kapital vzporednega mehanizma.Zakaj predsednica države tega (zaenkrat) ne podpira? Ker pozna to igro. Ker jo vlečejo na isti Obali, kjer je nekoč prisegla zvestobo. Ker ve, kaj se zgodi, ko Obala pod nadzorom hirajočega omrežja Komandos, Kučanovi kadri in pidovski kapital začnejo diktirati tempo.Saga o guvernerju traja, ker se bije resen spopad za nadzor nad milijardami. Na eni strani predsednica, ki še išče kandidate. Na drugi strani omrežje nepomembnega državnega uradnika, ki brez dovoljenj Banke Slovenije ne more realizirati svojih načrtov znotraj državne banke. Brez dovoljenj ni parkirišč za denar. Brez parkirišč ni projektov. Brez projektov? Ni provizij. Ni vpliva.Vprašanje, ki ostaja, je enako kot ob volitvah 2022: ali bo predsednica države pokleknila pred starimi omrežji? Ali bo, kot vedno, odločil denar? Ali bo na koncu guverner postal prav tisti, ki jo je javno rušil in ji že takrat jasno povedal prek svojih zvestih medijev: »Bolje bi bilo, da ne postane predsednica države.«?Kako bo reagirala predsednica države, če se res zgodi, da bo nepomembni dolgoletni mali državni uradnik v njeni predsedniški palači se predstavljal kot kandidat? Ali pa si bo po pilatovsko umila roke in povedala, da tako o kandidatu odločajo predstavniki ljudstva.Luka Perš

Tue, 1. Jul 2025 at 18:32

591 ogledov

Dragan Šolak trdi, da ga je britanski sklad BC PARTNERS IZRINIL zaradi 200- MILIJONSKE TOŽBE IN MILIJARDE EVROV V GOTOVINI!
BC Partners čez noč odstavil ustanovitelja United Group. Sodna preiskava, tožbe v dveh državah, blokirane dividende in vprašanje: kdo danes v resnici nadzoruje občutljive podatke milijonov uporabnikov v EU?Amsterdam / London, 25. junij 2025 – Kar se je začelo kot korporativni konflikt, zdaj dobiva vse značilnosti visokoprofiliranega notranjega obračuna, ki se bo razreševal v sodnih dvoranah Londona in Amsterdama. Dragan Šolak, ustanovitelj in dolgoletni obraz skupine United Group, trdi, da je bil iz podjetja izrinjen brez opozorila, ker si je upal – tožiti.Po njegovih besedah ne gre le za razrešitev, temveč za maščevalni manever večinskega lastnika, britanskega sklada BC Partners, ki mu očita, da želi "pospraviti" tiste, ki jih ne more več nadzirati.Odstavitev brez razlage – sodna vojna v Amsterdamu in Londonu16. junija letos sta bila Šolak in izvršna direktorica Victoriya Boklag razrešena z vseh funkcij v United Group – brez obvestila, brez sklepa skupščine, brez pojasnila. Nekaj dni kasneje je Šolak vložil zahtevo za sodno preiskavo na Gospodarsko zbornico pritožbenega sodišča v Amsterdamu, sklicujoč se na člen 2:345 nizozemskega civilnega zakonika. Sočasno zahteva tudi začasno zamrznitev vodstvenih sprememb, dokler se ne razčistijo okoliščine razrešitve. Njegova obtožba: BC Partners je posegel v vodstvo brez soglasja ključnega manjšinskega delničarja – in to takoj po tem, ko je Šolak proti njim sprožil 200-milijonsko tožbo v Londonu.Foto: Posnetek zaslona- Vreme.comV ozadju: 200 milijonov evrov, tožba in izginula dividendaŠolak je aprila letos v Londonu vložil tožbo, v kateri trdi, da mu BC Partners dolguje več kot 200 milijonov evrov pogodbenih bonusov, vezanih na spektakularno prodajo srbskih telekom podružnic za 1,5 milijarde evrov.Od takrat je – po njegovih besedah – vse zamrznjeno: 1,1 milijarde evrov gotovine, pridobljene iz prodaje, še vedno leži na računih podjetja. Dogovorjena dividenda? Izginila. Vodenje podjetja? Prevzeto.To so vodilni ljudje v britanskem skladu BC Partners. (Foto: Posnetek zaslona- BC Partners)BC Partners: to ni maščevanje – to je strategijaNa drugi strani britanski sklad BC Partners, ki ima v lasti 55 % družbe, odgovarja, da gre za strateško reorganizacijo. Menijo, da je bila menjava vodstva nujna, saj naj bi United Group potreboval bolj "evropsko strukturirano vodstvo", da bi postal privlačnejši za nove vlagatelje.V grških in bolgarskih medijih se že govori o "de-balkanizaciji" podjetja – torej odstranitvi kadrov, ki so povezani z "regionalno identiteto", in njihovi zamenjavi z vodstvom iz držav "jedrne EU".To bi naj bil sedež sklada BC Partners v tujini. (Foto: Posnetek zaslona- Loopnet.net)Zakaj to skrbi tudi Slovenijo?United Group prek Telemacha nadzira ključni del slovenske telekomunikacijske in podatkovne infrastrukture. To vključuje mobilna omrežja, širokopasovne povezave, TV-vsebine in platformo EON. Kdo odloča o vsem tem? Kdo upravlja podatke? In kaj pomeni, če se vodstvo menja čez noč – brez vednosti manjšinskih lastnikov ali lokalnih regulatorjev?To so vprašanja, ki zdaj zadevajo tudi slovensko javnost – in regulatorje.Šolak: »Borimo se proti tihemu prevzemu«V izjavi za javnost je Dragan Šolak dejal:»Ne gre za spore o egih. Gre za to, da je nekdo, ki je podjetje zgradil, iz njega odstranjen brez razlage – potem ko je zahteval spoštovanje pogodbe. Če to dopuščamo danes, bomo to jutri dopuščali vsem – tudi v drugih strateških sektorjih.«Kdo bo vodil United Group – in s kakšnim namenom?Medtem ko sodišča tehtajo pravno podlago razrešitev, trgi in analitiki spremljajo, ali bo spor razkril globlje težave v razmerju med ustanovitelji in velikimi skladi, ki so v zadnjem desetletju prevzeli številna evropska podjetja.Kaj bo ostalo, če bo v tej bitki prevladal kapital brez zavor? In kaj bo, če bo manjšinski solastnik vendarle dokazal, da ga ni mogoče kar črtati iz lastne zgodbe?Spletni raziskovalni portal Prava.si bo razvoj dogodkov spremljal še naprej – ker gre za primer, ki lahko določi, kdo ima v resnici zadnjo besedo v podjetjih, ki upravljajo s ključno evropsko infrastrukturo.Luka Perš

Mon, 30. Jun 2025 at 23:21

1434 ogledov

Mafijsko podzemlje, politični vplivi in tuji interesi: Ljubljana pod pritiskom balkanskega kriminala in poslovnih mrež!???
V središču Evrope, v Sloveniji, državi članici Evropske unije, kjer bi pričakovali transparentno upravljanje in spoštovanje pravne države, se odvijajo zaskrbljujoče zgodbe, ki mešajo meje med politiko, gospodarstvom in organiziranim kriminalom. Ljubljana, prestolnica, ki bi morala biti simbol urejenosti in varnosti, se vse bolj izpostavlja kot stičišče balkanskih mafijskih skupin, vplivnih političnih elit in tujih, predvsem srbskih, interesov. Ta kompleksni preplet ustvarja resne izzive za slovensko družbo, pravno državo in evropske vrednote.Foto: Posnetek zaslona- Portalplus1. Janković: Politični magnet in ključni igralec balkanskega vplivaZoran Janković, župan Ljubljane, že dolgo ni več zgolj lokalni politik. Postal je pomemben gospodarski igralec, ki preko svojih številnih poslovnih in političnih povezav deluje kot most med slovensko prestolnico in vplivnimi balkanskimi krogi. Njegov vpliv sega daleč onkraj Ljubljane, z močnimi povezavami do Srbije in Republike Srbske.Po poročanju novinarja Bojana Požarja, ki že leta spremlja Jankovićeve povezave, naj bi župan že načrtoval prestop v Beograd, kjer naj bi prevzel ključno vlogo pri Expo 2027, kar bi mu dalo upravljanje s približno 12 milijardami evrov srbskih državnih sredstev. To bi pomenilo, da se njegov vpliv ne bo omejil le na Ljubljano, ampak bo segal čez meje Slovenije. Zdaj pa mu je dovoljenje za delo svetovalca dovolila pod »posebnimi pogoji« še KPK.Tako imenovani kum Aleksandra Vučiča in novi poslovni igralec v Ljubljani, srbski poslovnež z dvomljivo poslovno prakso NIkola Pertrovič. (Foto: Posnetek zaslona-Blic)Janković velja za enega izmed tistih političnih akterjev, ki lahko neposredno vplivajo na slovensko državno politiko, o čemer pričajo tudi njegove izjave in omembe, kot je tista Požarja: "Janković bo tudi tisti, ki bo Golobu nekoč rekel, Robi, zdaj pa res moraš oditi." Ta stavek ni zgolj retoričen – kaže na neformalno, a močno mrežo vpliva, ki jo gradi že desetletja. A vse kaže, da tega stavka sedanji predsednik vlade Robert Golob z ust Jankovića ne bo slišal. Pa tudi sam dolgoletni ljubljanski župan je z izbiro Goloba več kot zadovoljen, saj sedanja vlada lepo skrbi za posle prosto po Miranu Videtiču »profit-partizane«. Lastnik KPL in Stožic, eden najbogatejših tajkunov iz Republike Srbske Mladen Milanović Kaja. (Foto: Posnetek zaslona- Sloboda Vaskovič Sa druge strane)2. Republika Srbska in strateški kapital v LjubljaniInvesticije, ki prihajajo iz Republike Srbske, niso naključje. Milorad Dodik, kontroverzni predsednik Republike Srbske, znan po svojih političnih in gospodarskih ambicijah zunaj meja BiH, intenzivno širi vpliv preko svojih ljudi in povezav. V Sloveniji so po informacijah iz različnih virov najpomembnejši poslovni projekti, kot so Stožice, povezani z njegovimi zavezniki.Podjetje KPL, ki je lastnik Stožic, je pod vplivom Mladena Milanovića Kaje, enega najbogatejših tajkunov Republike Srbske. Njegov vpliv skupaj z Jankovićevimi povezavami ustvarja močno balkansko gospodarsko-politično mrežo, ki ni omejena zgolj na posle, temveč sega tudi v politično sfero.Energijski sektor je še ena izmed strateških panog, kjer Dodikovi ljudje in njihovi slovenski partnerji krepijo svoj vpliv. Gre za občutljivo področje, kjer tuji vplivi lahko ogrozijo nacionalno varnost in energetsko neodvisnost Slovenije.Filip Korač, še eden izmed zloglasnih balkanskih kriminalcev. (Foto: Posnetek zaslona- Blic)3. Ljubljansko mafijsko podzemlje: Balkan v srcu SlovenijeLjubljana ni zgolj mesto s političnimi igrami, ampak tudi prostor, kjer delujejo balkanske mafijske skupine, ki so trdno zasidrane v vsakdanjem življenju mesta. Novinarka Katarina Keček je z raziskavami že pred leti za revijo Reporter razkrila, da je trgovina z mamili v središču Ljubljane razdeljena med albanske, srbske in črnogorske kriminalne skupine, ki so si območja razdelile do hišne številke natančno.Naslovnica revije Reporter, kjer je novinarka Katarina Keček razkrivala mafijsko podzemlje v Ljubljani. (Foto: Posnetek zaslona- Reporter)Nevarnost ni abstraktna – po njenih besedah se kriminalne grožnje in nasilje pojavljajo redno. Nekateri taksisti in nekateri dostavljavci hrane omogočajo preprodajo drog z dostavo na domove, kar priča o zelo sofisticiranih metodah in globoki infiltraciji kriminala v mestno tkivo.Odziv policije je pogosto pomanjkljiv, kar vzbuja dvome o povezavah med organi pregona in politično-ekonomskimi mrežami. Tišina oblasti je v tem primeru še bolj zaskrbljujoča kot sam kriminal. To kaže na širši geopolitični kontekst, kjer balkanski vplivi niso lokalna težava, ampak del širše strategije.Te razkritja opozarjajo na resne ranljivosti slovenske demokracije in pravne države. Ljubljana ni več zgolj slovenska prestolnica, ampak simbol širših izzivov, s katerimi se soočajo manjše države EU, ki so lahko tarče vplivov tujih politično-poslovnih in kriminalnih interesov.Andrej Vučić, eden ključnih "stricev iz ozadja" v Srbiji in sedaj ena najmočnejših političnih in gospodarskih oseb na področju Zahodnega Balkana. (Foto: Posnetek zaslona-Blic)Ko mafijske skupine in politični vplivi delujejo praktično brez odziva organov pregona, se rušijo temelji pravne države. Medijska svoboda, ki je ključna za demokracijo, je ogrožena zaradi strahu in groženj. Slovenija se mora temeljito soočiti s temi izzivi, saj je njen položaj v EU odvisen od močnega delovanja institucij in transparentnosti.Zgodbe o Jankoviću, vplivih Republike Srbske, balkanski mafiji in nezadostnem odzivu državnih organov niso zgolj lokalni incidenti. So simptom širših težav z vladavino prava, političnimi mrežami in kriminalnimi vplivi v Evropi. Slovenija se zdaj sooča z izzivom, kako ohraniti svojo suverenost, pravno državo in status zaupanja vredne članice Evropske unije. Potrebne so temeljite, neodvisne preiskave, transparentno delo institucij in močna medijska svoboda, da se zaščitijo temelji demokracije in prepreči nadaljnje prodiranje kriminalnih in političnih interesov v srce prestolnice.Luka Perš

Sun, 29. Jun 2025 at 22:13

10046 ogledov

PETROL: PRDCI, NEČAKI IN VZPOREDNI MEHANIZEM — KDO PADA V #TROŠARINSKOIMPL0ZIJO?
"Mogoče je pa šef enega od nadzornikov Petrola ta isti Petrol obljubil nekomu v tujini?! In zdaj so na potezi Golob, mediji v koaliciji in provladni nevladniki, da odigrajo igro zbijanja cene!" Tako je najnovejši spor med vlado Roberta Goloba in družbo Petrol na družbenem omrežju Facebook komentiral analitik Miran Videtič. V nadaljevanju članka razvijamo tezo, ki jo je – po našem laičnem mnenju – med vrsticami nakazal Videtič.Gre dobesedno za farso in VELEKAPITALISTIČNI, POHLEPNI PRESTIŽNI BOJ: kdo je močnejši – »stari prdci«, odpadniki UDBE, kot jih opisuje dr. Rado Pezdir v knjižni uspešnici Vzporedni mehanizem globoke države, in njihovi nečaki, ki so od leta 2008 prevzeli ključne položaje v finančnem sektorju države. Prav to se danes dogaja v Petrolu. Ker v novi nadzorni svet niso prišli določeni kandidati, zdaj užaljeni »modri uradnik«, danes strokovnjak za evropska sredstva, s pomočjo zvestih operativcev in 60-odstotnimi maržami načrtno uničuje Petrol.Kaj je cilj?Uničiti finančno stabilnost Petrola do točke, ko se niti parkiranemu kapitalu vzporedno-mehanističnih fantov ne bo več splačalo vztrajati pri investiciji – in bodo podjetje raje prodali. Morda je res napočil čas, da se »stari prdci« vzporednega mehanizma spet odpravijo na obisk k državnemu bankirju. Ne bi bilo prvič. Bomo videli ...Že nekaj dni spremljamo v Sloveniji dobesedno medijski in vladni pogrom nad Petrolom. Povod za spor med Petrolom in vlado pod vodstvom dr. Roberta Goloba je povišanje trošarin s strani države. To so, pričakovano, zapakirali na ministrstvu za finance in ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.Obe ministrstvi trmasto vztrajata pri višjih trošarinah, kot da gre za zapovedi s katerega svetega hriba. Petrol je kot povračilni udarec elegantno razgalil resnico: vsak kupec goriva financira predvsem državo. Jasno so povedali – od vsakega plačanega litra bencina država pobere kar 60 %.Foto: Posnetek zaslona-Petrol.Poleg tega so razkrili, da se je trošarina v primerjavi z letom 2023 povečala za neverjetnih 42 %. Po trenutnih cenah država pobere kar 0,85571 evra na liter goriva. Cena litra bencina se razdeli na tri dele: marža, nabavna cena bencina in – davčni pohlep države. Petrol iz tega prejme pičlih 5 %, kar znaša borih 0,07928 evra na liter. Iz teh " ubogih drobižkov" mora družba pokriti vse stroške poslovanja.Petrol pa se ni ustavil le pri besedah. V povračilni potezi so »korporacijsko« zaprli nekaj svojih črpalk po državi. A bumerang se je hitro vrnil. Večinski mediji so jih nemudoma začeli prikazovati kot zlobne kapitalistične pohlepneže, simbol izkoriščanja.Foto: Prava.siVrhunec farse je dopolnil še minister za kohezijo in lokalno samoupravo dr. Aleksander Jevšek, ki je predsedniku uprave Petrola Sašu Bergerju napisal pravcato pismo, kot kakšen zaskrbljeni starš. Človek se vpraša – od kdaj je naloga ministra pisati pisma predsedniku uprave gospodarske družbe? Ali nimamo v tej državi institucij in zakonodaje? Ali gre le za še en gledališki nastop, kjer se igra na čustva ljudi?Farso dopolnjujejo tudi civilnodružbeni aktivisti, z Niko Kovač na čelu, ki s svojimi izjavami dodatno podžigajo ogorčenje nad Petrolom.A vse, kar spremljate v zgodbi Petrola – kar vam vsiljujejo večinski mediji, kar z odrov sporočata predsednik vlade in prva dama nevladniškega aktivizma – je le dimna zavesa. Zavesa, ki skriva resnične ekonomske koristi neformalnih združb, ki v tej državi že desetletja delujejo po principu vzporednega mehanizma tako imenovane globoke države.Foto: Prava.siPETROL – VOJNA MED ODSLUŽENIMI PRDCI VZPOREDNEGA MEHANIZMA IN NJIHOVIMI NEČAKI, KI SE IMAJO ZA ŠEFE SLOVENSKIH PODJETIJ, V RESNICI PA SO NJIHOVI GROBARJI!Družbo Petrol smo na našem mediju že večkrat kritično obravnavali. A bodimo jasni: tokrat ne gre zgolj za Petrol. Gre za ekonomijo. Za kapital. Za spopad različnih interesnih skupin.Družba Petrol je že od leta 2008 podvržena zakulisnim igram akterjev vzporednega mehanizma globoke države in njihovih vajencev – grobarjev slovenskega gospodarstva.Foto: Prava.siKazenska odgovornost?Seveda bi morali najprej začeti pri tistih, ki oblikujejo davčno politiko. Družba Petrol nima popolnoma nič z višino trošarin. To ni delo trgovca. A očitno je, da ko nisi dovolj »kooperativen« pri kadrovskih igrah, ti politika omeji maržo. To ni več politika – to je zloraba položaja. To je napad na gospodarstvo.Še huje, to je napad na zdravo pamet. Če bi kraljica vseh postopkov – tožilstvo – opravljala svoje delo, bi kazenske ovadbe morale leteti kot sneg v januarju. In to ne le na izvršilne pomočnike, kot so posamezni ministri in predsednik vlade, ampak predvsem na tiste, ki iz ozadja dejansko vlečejo niti in naročajo takšne nezakonite poteze.Če ta oseba že dve desetletji s svojim vplivom kadruje, disciplinira in sesuva slovensko gospodarstvo, je skrajni čas, da ga spravimo tja, kamor sodi – pred pravosodne organe. Da se končno začne proces demokratizacije Slovenije. Kajti to, kar spremljamo danes, je učbeniški primer ugrabitve države – state capture.Foto: Bralec Prava.siZakaj želi »druščina iz hriba Jamnik« s posebnimi tehnikami uničenja Petrola doseči, da tudi Petrol pride pod njihovo dokončno lastniško kontrolo, da bodo spet lahko izvedli EKSPERIMENT IMPLOZIJE?Struktura lastništva v Petrolu je kristalno jasna. Prav tako so očitne povezave med posameznimi lastniki. Povsem se strinjamo z vsebino članka, objavljenega na Zanima.me, z naslovom Vladna vojna s Petrolom – Golobovi zamolčani interesi, ki jih plačamo z vsakim litrom goriva, avtorja Mirka Mayerja. Tam je jasno razvidno, kdo so ključni igralci v lastniški sestavi Petrola in kako so povezani z interesnimi skupinami.Češki kapital? Točno tisti, o katerem je v knjigi Vzporedni mehanizem globoke države pisal dr. Rado Pezdir. Hrvaški pokojninski skladi? Tisti, ki jih je nekdanji predsednik države Milan Kučan v intervjuju za Reporter odkrito pohvalil. Poglejmo si prevzeme, kjer so ti skladi sodelovali – Panvita in drugi primeri. V resnici gre za en in isti kapital, ki se kot kameleon pojavlja pod različnimi zastavami, a s povsem enakim ciljem – obvladovanje slovenskega gospodarstva.V članku na Zanima.me je izpostavljeno, kako je predstavnik hrvaških pokojninskih skladov Goran Kralj skupaj s češkimi lastniki, Daretom Južno in določenimi zaposlenimi v nadzornem svetu, ključni pri upravljanju Petrola. Zdaj pa dodajte k tej druščini še novoizvoljene člane nadzornega sveta, ki prihajajo iz kroga blizu predsednika UEFA Aleksandra Čeferina. In kar naenkrat je slika popolna.Tukaj je novinar Mirko Mayer v svojem članku razkril, kdo je kdo v sedanjem nadzornem svetu Petrola. (Foto: Posnetek zaslona-Zanima.me)Kaj se v resnici dogaja?Klasična zgodba. Uporaba posebnih tehnik, manipulacija z javnostjo, izkoriščanje ljudstva kot kulise, da se Petrol prikaže kot najhujšega kapitalističnega zlobca.A najbolj žalostno je, da lahko nekdanji drugouvrščeni na osnovnošolskem tekmovanju iz matematike v nekdanji totalitaristični državi danes, s pomočjo svojih pomočnikov na ministrstvih, dejansko sesuva eno ključnih gospodarskih družb v Sloveniji. To ni več hec.To je nevarno. Tudi mi ne gojimo simpatij do stare ekonomske garde. Vsi vemo, kdo so postkomunistični ostanki z Obale, Koroške, iz vrst nekdanje Službe državne varnosti. Prevzeli so varnostni sektor, stečaje, energetiko, sodstvo, policijo, tožilstvo. A na drugi strani imamo zdaj nove »junake«, nepomembne državne uradnike, ki se iz ozadja igrajo grobarje slovenskega podjetništva.Vprašanje, ki se postavlja, je jasno:Kaj žene te ljudi, da hočejo imeti odločilen vpliv v vsakem strateško pomembnem podjetju? Ali jim ni dovolj, da so izrinili Yorkov kapital in ga poslali v hrvaške pokojninske sklade? Očitno ne.Zato se ne čudite, če bo »druščina iz hriba Jamnik« aktivirala proti Petrolu sindikate, nevladne organizacije in večinski medijski prostor. Kaj to pomeni? Sporočilo starcem vzporednega mehanizma je jasno: Vse smo vam že ugrabili. Zdaj prihajamo še po Petrol.V tej igri ima premier dr. Robert Golob dvojno vlogo. Po eni strani se slika s postkomunistično staro gardo in jim obljublja nebesa. Po drugi strani pa dopušča, da nepomembni državni uradnik iz hriba Jamnik s svojo ekipo operativcev na ministrstvu za finance načrtno uničuje Petrol.Ali bo druščina iz hriba Jamnik uresničila načrt ter zaradi medsebojnih bojev znotraj družbe finančno uničila družbo? (Foto: Posnetek zaslona- https://www.kroddoma.si/pot-na-jamnik)Ali si res želimo, da staro gospodarsko družbo sesujejo zaradi političnih iger?Ali ni dovolj, da spremljamo boj med klanoma Čeferin – Jamnik na vseh področjih? Tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS, Janez Janša, je v intervjuju za Uro resnice vsaj delno potrdil, da gre za spopad teh dveh vplivnih krogov predvsem na področju ekonomije. Novinar, kot je Bojan Požar, analitika Peter Gregorčič in Miran Videtič, so v eni izmed oddaj Ura resnice opozarjali na to. Videtič je bil eden redkih, ki si je upal javno povedati, da so v tem boju »Jamnikovi bankirji« močnejši.Foto: Posnetek zaslona-Facebook profil Miran VidetičZato ne nasedajte tej umazani igri. Če že institucije, kot sta SOVA in tožilstvo, molčijo, naj bodo vsaj državljani tisti, ki ne nasedejo zavajanju. Kajti kar spremljamo danes, je načrtno uničevanje samostojnega slovenskega gospodarstva. In to je še enkrat – NO GO!Luka Perš

Fri, 27. Jun 2025 at 11:28

1240 ogledov

PRIMER MASLEŠA bi v JEDRNIH EU državah bil politični škandal!??? Kdaj bo konec pravne anarhije!????
Primer Masleša postaja vse bolj zanimiv. V prvem delu z naslovom Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!? smo se spraševali, ali je lahko oseba, ki je bila prej zaposlena kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja, istočasno tudi član nadzornega odbora občine Ankaran. V preteklosti pa je vlagal še tožbe, ker ga občinski svet v Ankaranu ni imenoval za predsednika nadzornega sveta občine Ankaran.Foto: Prava.siV članku z naslovom ZF in BM: Neznano, prezrto ali dogovorjeno? Nadzornik občine NE MORE biti tožilec! smo razkrili »neznane junake in neznane operativce«, ki so na neznan način poskrbeli, da je bil Marko Masleša imenovan za okrožnega tožilca v Kopru. Ob podpori relevantnih pravnih virov iz Slovenije in tujine smo ugotovili, da je funkcija člana nadzornega odbora občine nedvomno politična funkcija.Foto: Prava.siZa strokovno in neodvisno opravljanje tožilske funkcije sta v slovenski zakonodaji ključna Zakon o državnem tožilstvu in Kodeks državno tožilske etike, sprejet leta 2015. A kot vedno, se hudič skriva v podrobnostih. Gre za temeljni dokument, ki ga mora spoštovati vsak tožilec v Sloveniji in katerega določb ne sme kršiti ali obiti.Še posebej izstopa šesta točka kodeksa, ki govori o nezdružljivosti tožilske funkcije:»Državni tožilec se je dolžan vzdržati vsakršne finančne ali druge poslovne dejavnosti, ki bi lahko vzbudila videz pristranskosti ali ogrozila neodvisnost. Državni tožilec ali njegov družinski član ne sprejema darila od stranke v postopku ali darila, ki je v kakršnikoli povezavi z opravljanjem tožilske funkcije.Zaradi varovanja videza neodvisnosti ni primerno, da bi državni tožilec denarno prispeval ali nastopal v prid politične stranke ali samostojnega kandidata za politično funkcijo, da bi javno podpiral kandidata politične stranke ali samostojnega kandidata ali da bi sodeloval na političnih shodih ali zborovanjih, razen kadar izvršuje svojo aktivno volilno pravico oziroma kandidira za politično funkcijo v skladu z zakonom.«Kodeks v točki o nezdružljivosti sicer nikjer izrecno ne prepoveduje opravljanja političnih funkcij slovenskim tožilcem. A prav to dejstvo se nam zdi izjemno sporno. Povsem jasno je: oseba, ki opravlja politično funkcijo, ne more istočasno opravljati strokovnega, neodvisnega in nepristranskega dela tožilca.To ni le strokovno vprašanje. To je vprašanje zdrave pameti in temeljne etike. Če dovolimo, da tožilci sedijo v političnih telesih, rušimo najosnovnejši steber pravne države. Vprašanje ni več, ali je Maslešev primer pravno sprejemljiv – vprašanje je, kako je to sploh mogoče dopustiti in zakaj vsi vpleteni to mirno gledajo.Prihodnje vlade in predvsem zakonodajalci bodo morali temeljito popraviti to pravno praznino. Ker danes ne govorimo o tem, ali je Masleša ravnal zakonito – govorimo o tem, da je dopustil nepopravljivo erozijo zaupanja v neodvisnost tožilstva.V pravni državi ne moreš biti hkrati politik in tožilec. Ne gre. In vsak dan, ko se to tolerira, se pravna država premika še korak bližje robu.To so navodila za tožilce glede nezdružljivosti funkcij zapisane v Kodeksu državnotožilske etike iz leta 2015. (Foto: Posnetek zaslona-Kodeks državnotožilske etike)Primeri tujih tožilstev v Nemčiji, Franciji, Španiji, Italiji, Avstriji, Švici, na Norveškem, Danskem, Švedskem in Nizozemskem jasno kažejo, da bi bilo imenovanje Masleše v teh državah razglašeno domnevno za škandal!??? V nadaljevanju članka vam bomo predstavili primere iz zahodnih (Francija, Italija, Nizozemska, Belgija), srednjeevropskih (Nemčija, Avstrija, Švica) ter severnih oziroma skandinavskih držav Evrope. Gre za države, ki upravičeno veljajo za jedro tako imenovane jedrne Evrope.Zato nas niti ne preseneča, da je zakonodaja v teh državah bistveno strožja kot slovenska. Preprosto povedano, pravni okvir tam ne dopušča anomalij, kakršni smo v zadnjih tednih priča v zdaj že razvpitom slovenskem primeru. Ob tem se seveda postavlja ključno vprašanje: zakaj se v Sloveniji takšne prakse še vedno dopuščajo?V 36. členu nemškega Zakona o javnih uslužbencih je jasno zapisano, da državni tožilci ne smejo opravljati političnih funkcij ali funkcij v organih občin, če bi to lahko omajalo zaupanje v neodvisnost državnega tožilstva.V Franciji velja zakon z dne 22. decembra 1958, ki določa, da tožilci ne smejo opravljati voljenih ali izvršilnih funkcij v lokalnih skupnostih. V Avstriji status tožilcev ureja Zakon o službi sodnikov in državnih tožilcev. Ta v 57. členu med drugim izrecno prepoveduje opravljanje političnega mandata ali funkcije v organih občin tako sodnikom kot tožilcem.Tudi italijanska zakonodaja jasno določa, da tožilci ne smejo opravljati političnih ali upravnih funkcij v lokalnih organih. Na Nizozemskem velja podobno pravilo: "Državni tožilci ne smejo opravljati političnih ali upravnih funkcij, ki bi lahko ogrozile njihovo neodvisnost ali nepristranskost."V 127. členu španske ustave ter v njihovi temeljni zakonodaji o sodni oblasti (Ley Orgánica del Poder Judicial) je med drugim določeno, da tožilci ne smejo opravljati političnih funkcij ali položajev v lokalni upravi.Na Švedskem zakon iz leta 1994 določa, da "tožilci ne smejo opravljati političnih ali občinskih funkcij, ki bi lahko vplivale na njihovo nepristranskost." Enaka določila najdemo na Danskem, kjer zakon prepoveduje, da bi tožilci opravljali politične ali občinske funkcije, če bi to lahko ogrozilo njihovo neodvisnost. Tudi norveška zakonodaja jasno določa, da opravljanje političnih ali občinskih funkcij ne sme omajati neodvisnosti državnega tožilstva. Zato lahko iskreno verjamemo, da bi bilo imenovanje Masleše za položaj tožilca v zgoraj omenjenih državah razglašeno domnevno za škandal!??Francija je le ena izmed mnogih držav v Zahodni, Srednji ali Severni Evropi, ki strogo prepoveduje, da bi tožilec opravlja politično funkcijo. (Foto: Posnetek zaslona- legifrance.gov)Slovenski pravni okvir in akutna anomalijaV slovenskem pravnem sistemu ne obstaja izrecna zakonska prepoved združevanja tožilske funkcije s članstvom v nadzornih odborih občin. To pomeni, da so situacije, podobne Masleševemu primeru, formalno pravno dopustne, kar pa odpira resna vprašanja o skladnosti s standardi, ki veljajo v večini evropskih držav. Ne smemo pozabiti, da je funkcija člana nadzornega odbora občina POLITIČNA FUNKCIJA!To je očitna in nevarna pravosodna anomalija, ki postavlja slovensko tožilstvo na rob pravnih standardov EU. Tovrstne prakse neposredno spodkopavajo neodvisnost tožilstva in ustvarjajo nevaren prostor za politične in druge vplive.Foto: Prava.siPrimer Masleše ni zgolj osebna zgodba, temveč simptom sistemske pravne praznine, ki ogroža ugled in neodvisnost slovenskega tožilstva. Zakonodajalec mora nemudoma odpraviti to anomalijo in uskladiti zakonodajo z evropskimi standardi. Javnost ima pravico do transparentnega in poštenega pravosodja, brez sence političnih vplivov.Predvsem pa neznanih socialističnih dec neznanih pravosodnih funkcionarjev postkomunizma, ki se je iz neznanih razlogov kot rak razširil po slovenskem pravosodju. Foto: Prava.siAli bo prihajajoča vlada, za katero upamo, da bo temeljila na koaliciji razuma, končno ugriznila v kislo jabolko in izvedla nujno pravosodno reformo na področju dela odvetništva (preobrazba Odvetniške zbornice Slovenije ) , del tožilstva (SDT ter preselitev tožilstva pod Ministrstvo za notranje zadeve) in del sodstva (Vrhovno sodišče)? Bodo državljani končno dobili pravno državo po najvišjih sprejetih etičnih, moralnih in strokovnih standardih? Bodo doživeli zmago, ko bo imel vsak državljan občutek, da pravna država deluje ? Ali pa bodo spet zmagale nevidne sile postkomunističnih ostankov, ki so se že v času Jugoslavije organizirale v neformalno omrežje, neznanih obalnih komandsov!?????Ta neformalna družba, ki deluje po neznanih principih neznanega mafijskega sistema, je skozi desetletja neznano uspešno nameščala neznane kadre na ključna delovna mesta v neznanih delih sodstva in neznanih delih tožilstva – predvsem na področju obalnega koprskega pravosodnega sistema. Kljub očitnim problemom se neznani vzorec ponavlja že od leta 1967, ko so se ti kadri prvič začeli zavedno postavljati v pomembne položaje.Zakaj te sile ne morejo preprosto oditi v pokoj? Zakaj vztrajajo, ko bi morali že zdavnaj umakniti prostor novim generacijam? In zakaj se v ozadju neznano pogosto pojavlja Bosna in Hercegovina? So to zgolj naključja ali pa je v ozadju nekaj, kar zahteva jasnejšo preiskavo?Foto: Prava.siVprašanja ostajajo odprta, odgovori pa so ključni za prihodnost naše države in pravosodnega sistema, ki si ga državljani želimo – poštenega, neodvisnega in učinkovitega.Luka Perš

Tue, 24. Jun 2025 at 16:39

1634 ogledov

ZF in BM: neznano, neznano prezrto ali neznano dogovorjeno? Nadzornik občine NE MORE biti tožilec!
V uvodnem delu članka si dovoljujemo nekaj sarkastične svobode, saj gre za situacijo, ki jo je težko razumeti zgolj skozi suhoparno pravno terminologijo. Kje je ta sarkastična svoboda trčila ob »neznano resnico«, ki jo lahko vsak »neznani bralec« po svoje — seveda povsem »neznano svobodno« — interpretira, pa boste neznano kdaj in neznano kako presodili sami.Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča RS v obodbju 2010 do 2016 ter oče Marka Masleše. (Foto: Posnetek zaslona- Siol)UVOD Morda se na prvi pogled zdi beseda »neznano« povsem nedolžna. A v Sloveniji so nekateri zaradi te besede končali kot po krivem obsojeni. Šele Ustavno sodišče je odpravilo krivične sodbe, ki so temeljile prav na pravno spornem in ohlapnem pojmu »neznano«. Zakaj omenjamo to besedo? Ker jo pravno zelo dobro pozna nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča in dolgoletni vrhovni sodnik Branko Masleša, oče sveže okrožnega tožilca v ODT Koper Marka Masleše. Prav tako jo v pravnem smislu odlično pozna dr. Zvonko Fišer, sedanji član Državnotožilskega sveta, nekdanji ustavni sodnik in nekdanji generalni državni tožilec.Za osvežitev spomina: Fišer je funkcijo generalnega državnega tožilca opravljal od 4. maja 2011 do 4. maja 2017. Istočasno je takrat funkcijo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije zastopal Branko Masleša. Zato je obema kristalno jasno, kaj v pravnem smislu pomeni pojem »neznano«, še posebej glede na to, da so Fišerjevi podrejeni uradniki na kraljici postopkov v času njegovega vodenja tožilstva uspeli prepričati vse stopnje slovenskih sodišč s pravno problematično obtožnico, ki je temeljila na pojmu »neznano«. Le Ustavno sodišče Republike Slovenije je soglasno zavrnilo takšno pravno konstrukcijo, kar je bilo dobro tudi zato, ker bi verjetno evropske sodne institucije takoj obsodile takšno pravno prakso.Zato smo se odločili, da tudi mi v pravnem smislu izgradimo zgodbo o imenovanju Marka Masleše, sina Branka Masleše, na položaj okrožnega tožilca v Kopru. Kot smo že zapisali v članku z naslovom »Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!?«, smo se postavili v vlogo člana Državnotožilskega sveta in opazili najmanj dve resni zadevi, zaradi katerih ga kot kandidata verjetno ne bi podprli.Zvonko Fišer, sedanji namestnik Državno tožilskega sveta in nekdanji generalni državni tožilec v obdobju 2011-2016. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24)Zdaj pa si zamislite, da ste tožilec, ki po uveljavljeni tožilski praksi dr. Zvonka Fišerja sestavi naslednjo obtožnico:Na neznanem kraju, ob neznanem času, v neznanem lokalu, z neznano kavo, neznano močno ali neznano blago, sta se po neznanem dogovoru, izrečenem v neznanem jeziku, sestala neznana akterja z neznanimi nameni, neznano na kakšen način, neznano kje. Cilj je bil stopiti v stik s Fišerjem in Maslešo ter se neznano dogovoriti o neznanem terminu odločanja o neznani zaposlitvi Marka Masleše, v dogovoru z neznano osebo, katere ime se začne na črko B, in po neznanem premisleku taktike neznane osebe s priimkom na črko M. Neznana oseba na črko B se je neznano kje spomnila, da pozna člana Državnotožilskega sveta, katerega ime se začne na črko Z, in ta neznana oseba ve, da bo ta član s priimkom na črko F dosegel, da bodo člani Državnotožilskega sveta na neznan način potrdili Marka Maslešo za okrožnega tožilca v Kopru.Neznani so tudi naslednji podatki:Neznan dokument, ki je določil čas razpisa za okrožnega tožilca v Kopru.Neznani kriteriji, ki jih je kandidat izpolnjeval.Neznan razlog, zakaj ravno Koper.Neznana strokovna priporočila, ki so ga predlagala.Neznani »slep« razpis, za katerega so vsi vedeli, kdo je favorit.Neznano, kako se v tem procesu pojavi priimek Masleša.Neznano, kako vsi molčijo glede konflikta interesov.Neznano, zakaj so pravna mnenja ostala prezrta.Neznano, zakaj Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ni ukrepala.Neznano, kako dolgo bomo kot družba še dopuščali, da so kadrovski postopki v pravosodju vse drugo kot transparentni.A eno dejstvo ni več neznano: Znano je, da se je sin nekdanjega najvišjega sodnika v državi, Marko Masleša, znašel na mestu okrožnega tožilca v Kopru, čeprav obstajajo tehtni razlogi, zakaj ta položaj ni združljiv z njegovo dosedanjo politično funkcijo.Sedanja generalna državna tožilka Katarina Bergant in sveži okrožni tožilec na ODT Koper Marko Masleša. (Foto: Posnetek zaslona- Vrhovno državno tožilstvo)PRAVNA DEJSTVA: ZAKAJ FUNKCIJA NADZORNIKA V NADZORNEM ODBORU OBČINE IN POLOŽAJ TOŽILCA NE GRESTA SKUPAJ? Ker je funkcija nadzornika v nadzornem odboru občine politična funkcija!Kako lahko na položaj, ki zahteva najvišjo stopnjo politične neodvisnosti, imenuješ osebo, ki opravlja politično funkcijo? In kako dolgo bo o tem še molčal Državnotožilski svet?Priznamo, uvod članka je bil namerno ciničen in sarkastičen. A to je realna slika slovenskega pravosodja. Geslo našega medija je »brez dlake na jeziku« in hitro boste ugotovili, kdo so domnevni ključni akterji v zaposlitvi Marka Masleše.V nadaljevanju pa sledi pravno argumentirana razlaga, zakaj oseba, ki zaseda položaj nadzornika občine, enostavno ne sme postati okrožni tožilec — ne glede na to, ali mu je ime Luka Perš, Janez Novak, Marija Horvat, Lojze Dolinar (imena so zgolj ilustrativna).To je ključni dokument, zakaj je sporno imenovanje Marka Masleše iz vidika konflikta interesov in politične okuženosti funkcije opravljanja neodvisnega dela okrožnega tožilca. Ker tožilec ne more opravljati POLITIČNE FUNKCIJE! PIKA! (Foto: Posnetek zaslona- Občina Ankaran)Zakonodaja v Sloveniji, kljub vsem »neznankam«, vsebuje nekatere zelo jasne določbe. Po Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS) je članstvo v nadzornem odboru občine politična funkcija. Nadzorni odbor je organ, ki nadzoruje delo občinske uprave, občinskega sveta in župana — torej gre za del političnega nadzora na lokalni ravni.Druga ključna pravna norma je Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki določa, da morajo biti pravosodne funkcije povsem ločene od političnega delovanja. Praksa in mnenja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) že vrsto let jasno opozarjajo, da tudi članstvo v nadzornem odboru občine šteje za politično funkcijo oziroma funkcijo, ki vzbuja dvom v neodvisnost osebe, če ta zasede tožilski položaj.Poleg tega je očitno, da je okrožni državni tožilec del represivnega aparata države, ki mora biti popolnoma neodvisen od lokalnih političnih struktur. Konflikt interesov je v takem primeru več kot očiten — oseba, ki je do pred kratkim nadzirala lokalno politiko, lahko kot tožilec obravnava iste ljudi ali strukture, ki jih je politično nadzirala.Ali se predsedniku Državno tožilskega sveta Hariju Furlanu ne zdi sporno, da so pod njegovim vodstvom izbrali za prosto delovno mesto okrožnega tožilca v Kopru osebo, ki je še hkrati nadzornik v nadzornem odboru v sosednji občini!? (Foto: Posnetek zaslona- Delo)Na to težavo so v preteklosti opozarjali številni pravniki, med njimi tudi dr. Rajko Pirnat. Skupne ugotovitve so jasne: prehod s politične funkcije v pravosodje brez vmesne karenčne dobe in brez jasnih zakonodajnih omejitev spodkopava videz nepristranskosti pravosodja.Podobno velja v mednarodnem prostoru. Beneška komisija, GRECO in OECD so v svojih priporočilih Sloveniji večkrat očitali politično prepletenost pravosodja in pomanjkljivo zaščito pred konflikti interesov.Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v številnih sodbah opozorilo, da ni dovolj zgolj dejanska nepristranskost sodnikov in tožilcev — biti mora zagotovljen tudi videz nepristranskosti. Če torej javnost utemeljeno dvomi v neodvisnost tožilca zaradi njegove pretekle politične vloge, je načelo nepristranskosti že okrnjeno.Slovensko pravosodje se že leta sooča s težavami pri kadrovanju. Postopki so pogosto netransparentni, ključna mesta zasedajo osebe z močnimi političnimi ali družinskimi povezavami. Kadrovanje v tožilstvu in sodstvu ostaja eden najobčutljivejših segmentov pravne države.Primer Marka Masleše ni osamljen. Je simptom sistemske bolezni, kjer zakulisna dogovarjanja, politični vplivi in pomanjkanje nadzora omogočajo imenovanja, ki zbujajo dvom v integriteto pravosodja.Pomembno je poudariti, da članek ne diskreditira osebno Marka Masleše. Problem ni on kot oseba, temveč način in okoliščine njegovega imenovanja, ki jasno kažejo na sistemsko spornost ter potrebo po večji zakonodajni jasnosti in spoštovanju standardov neodvisnosti.V času, ko se Slovenija sooča s krizo zaupanja v pravosodje, si ne moremo več privoščiti »neznanih« dogovorov, »neznanih« imenovanj in »neznanih« povezav, ki mečejo dvom na neodvisnost ključnih institucij pravne države.Zakonodajalec mora nemudoma zapreti zakonodajne vrzeli, ki omogočajo tovrstne kadrovske prakse, Komisija za preprečevanje korupcije pa mora dosledno ukrepati povsod, kjer obstaja utemeljen sum konflikta interesov.Pravosodje mora biti ne le neodvisno, temveč se mora to tudi jasno videti. Dokler bodo o imenovanjih v tožilstvu odločale politične povezave in ne strokovni kriteriji, bo del javnosti prepričan, da so postkomunistični vplivi in »zlata deca« nekdanjega režima še vedno prisotni v ključnih institucijah pravne države.Primer Masleša kliče po sklicu nujne seje Državnotožilskega sveta, ki bi jo moral zaradi novih dejstev sklicati predsednik Harij Furlan ali vsaj njegov namestnik Zvonko Fišer. Člani sveta bi morali še enkrat temeljito premisliti, ali lahko oseba, ki zaseda politično funkcijo nadzornika občine, hkrati postane okrožni državni tožilec.Kot ste lahko razbrali iz zgornjega, obstaja veliko pravnih in strokovnih argumentov, zakaj je tovrstna kadrovska odločitev zelo sporna. Verjetno bomo posegli po vseh zakonitih možnostih, da se primer imenovanja Marka Masleše za tožilca do potankosti razjasni.Nekdanji generalni državni tožilec v obdobju 2011-2017 Zvonko Fišer, sedanja generalna državna tožilka Katarina Bergant in Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča RS od leta 2010 do 2017. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24, Siol, vrhovno državno tožilstvo)Enaka merila bi morala veljati za kogarkoli — Luko Perša, Karla Jeriča, Petro Izabelič, Erika Hmelja, Lariso Campe ali kogarkoli drugega (vsa imena razen avtorjevega so izmišljena). Če bi pred imenovanjem za tožilca opravljali politično funkcijo v nadzornem odboru občine, bi njihovo kandidaturo takoj zavrnili, dokler ne bi pravočasno in transparentno odstopili s politične funkcije.Vprašanje je: Zakaj tega ni storil Marko Masleša? So to vedeli člani Državnotožilskega sveta? Bo zdaj, po tem razkritju, odstopil vsaj kot član nadzornega odbora občine Ankaran? Bomo videli.Luka Perš
Teme
Rezidenca vredna dva milijona Vladimir Pirnat Rezidenca dva milijona evrov sds nasprotnik cepiv Alojz Ihan

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Ta anticepilec-zdravnik zraven SDS prodaja luksuzno vilo za dva milijona evrov!