Bilo je pred 30 leti, 27.11.199 - Helmut Kohl: Nemčija bo Slovenijo in Hrvaško priznala še pred božičem
Predsednik vlade Lojze Peterle se je kot zunanji častni gost v Elizabetini dvorani v Londonu udeležil tradicionalnega zajtrka z molitvami, ki ga vsako leto priredi britansko združenje krščanskih parlamentarcev
prava .
Slovenija

Sobota, 27. november 2021 ob 09:35

Odpri galerijo

Kancler Helmut Kohl je v Bundestagu izjavil, da bo Nemčija priznala Slovenijo četudi se ji druge članice Evropske skupnosti ne bodo pridružile. | Avtor Lothar Schaack-Bundesarchiv/Wikimedia

Zvezna republika Nemčija naj bi še pred božičem diplomatsko priznala Slovenijo in Hrvaško. Kancler Helmut Kohl je v Bundestagu izjavil, da bo Nemčija ta korak naredila, četudi se ji druge članice Evropske skupnosti ne bodo pridružile. Nemška vlada ob polni podpori socialdemokratske opozicije ni napovedala samo priznanja Slovenije in Hrvaške, temveč tudi 10. december kot rok za priznanje.

				Lord Carington in Hans Dietrich Genscher			Lord Carington in Hans Dietrich Genscher

Rok je napovedal nemški šef diplomacije Hans Dietrich Genscher, ki je izhajal iz ugotovitve »o nadaljevanju nepravične vojne Srbije proti Hrvaški«. Na tej podlagi se je zavzel za »zagotovitev pravic jugoslovanskih narodov do samoodločbe ob spoštovanju obstoječih meja«. Nemška delegacija je v Strasbourgu na zasedanju ministrskega odbora Sveta Evrope ponudila predlog, ki naj bi vodil k priznanjem posameznih republik, kljub temu pa ji za ta predlog še vedno ni uspelo dobiti ustrezne večine. Nemški zunanji minister Genscher je ob tej priložnosti na tiskovni konferenci menil, da decembra poteče rok, ki ga je za politično razrešitev jugoslovanske krize postavil predsedujoči Evropski skupnosti (ES), Nizozemec van der Brock. Za Nemčijo naj bi s tem dnem napočil čas odločitve o priznanju »republik, ki si tega želijo in ki so sprejele ukrepe za zaščito manjšin«, je dejal Genscher in izrazil upanje, da bodo tudi druge države ES glede priznanja ravnale v skladu z obveznostjo, ki so si jo naložile. Prav tako naj bi bila znana usoda slovenske prošnje za dodelitev statusa posebne gostje v parlamentarni skupščini Sveta Evrope šele čez dva meseca, ko bodo na zasedanju komisije za nečlanice v dialogu s slovenskimi poslanci ugotovili, ali prosilka izpolnjuje zahtevane pogoje. Na odločitev naj bi vplivalo tudi dejstvo, ali bo Slovenija konec januarja že doživela širše mednarodno priznanje.

Tudi Vatikan je zahteval, naj vse države Konference o evropski varnosti in sodelovanju (KVSE) soglasno in že pred božičem mednarodno priznajo Hrvaško in Slovenijo in tako spoštujejo pravico do neodvisnosti vseh narodov. Enako je menil tudi generalni konzul Sovjetske zveze v Zagrebu Jurij Girenko, ki je tega dne obiskal Republiko Slovenijo in se pogovarjal s predsednikom predsedstva Republike Slovenije Milanom Kučanom in namestnikom ministra za zunanje zadeve Zoranom Thalerjem. Po besedah Girenka si je Sovjetska zveza želela ohraniti dolgoletno sodelovanje s Slovenijo ter bo priznala našo državo, ko jo bodo priznale tudi druge evropske države.

Srečanje z newyorškimi bankami omogočili ameriški Slovenci

				Dimitrij Rupel se je srečal še z vodilnimi predstavniki ameriških bank Manufactures Hanover, Bank of New York in druge največje japonske banke, Sawabank			Dimitrij Rupel se je srečal še z vodilnimi predstavniki ameriških bank Manufactures Hanover, Bank of New York in druge največje japonske banke, Sawabank

Na poti v Ottawo se je slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel za en dan ustavil v New Yorku in opravil pogovore z odposlancem generalnega sekretarja OZN Cyrusom Vanceom in podsekretarjem Virendro Dayalom. Ob prihodu v New York se je najprej po telefonu pogovarjal z namestnikom ameriškega zunanjega ministra Eagleburgerjem in izrazil zaskrbljenost zaradi negativnega političnega razvoja na Hrvaškem in nevarnosti, ki grozijo Sloveniji. Eagleburgerja je opozoril, da so gospodarske sankcije zoper Jugoslavijo najbolj prizadele prav našo državo. Dimitrij Rupel se je srečal še z vodilnimi predstavniki ameriških bank Manufactures Hanover, Bank of New York in druge največje japonske banke, Sawabank. Čeprav je v največjem ameriškem mestu živelo le približno 400 Slovencev, se je prav skupnost slovenskih gospodarskih predstavnikov v New Yorku dogovorila za sestanke.

Peterle na tradicionalnem zajtrku z molitvami v britanski prestolnici

Na tujem je bil tudi predsednik vlade Lojze Peterle in kot zunanji častni gost se je v Elizabetini dvorani v Londonu udeležil tradicionalnega zajtrka z molitvami, ki ga vsako leto priredi britansko združenje krščanskih parlamentarcev. Na slovesni prireditvi, ki se je zatem nadaljevala s predavanji in zasebnimi pogovori o perečih političnih vprašanjih, je bilo navzočih približno 800 ljudi, večinoma članov britanskega parlamenta in dokaj malo tujih gostov. Iz nekdanje Jugoslavije je bil tam le Peterle, ki je čas v britanski prestolnici izkoristil za številne pogovore s političnimi in drugimi predstavniki javnega življenja, na primer s svetovalcem premierja Johna Majorja za zunanje zadeve, Percyjem Craddockom, glavarjem anglikanske cerkve, canterburyjskim nadškofom in katoliškim škofom mesta Liverpool. Premier Peterle je v okviru predavanja, ki ga je imel na seminarju, navzoče pozval, naj »tudi narode, ki so mogoče zemljepisno oddaljeni, kot je slovenski, gledajo v luči krščanskega nauka«. Poudaril je nujnost čimprejšnjega priznanja Republike Slovenije.

Državni zbor namesto skupščine

Ustavna komisija je na seji obravnavala vprašanja državne ureditve, po kateri naj bi po novem imeli državni zbor kot splošno predstavniško telo in državni svet kot paraparlamentarni organ. Državni zbor naj bi sestavljalo 90 poslancev državljanov Republike Slovenije z mandatom štirih let, v državnem svetu pa naj bi bili zastopani nosilci socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Svet naj bi štel 40 članov in naj bi bil sestavljen iz štirih predstavnikov delodajalcev, štirih predstavnikov delojemalcev, šestih predstavnikov negospodarskih dejavnosti, štirih predstavnikov obrtnikov, kmetov in dvaindvajsetih predstavnikov lokalnih interesov. Svet naj ne bi nikoli odločal enakopravno z državnim zborom, med drugim pa naj bi imel pravico zahtevati razpis referenduma.

Na seji so obravnavali tudi delovno besedilo predloga ustave. Med spornimi določbami je bilo še vedno največ različnih pogledov na pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Večina strank v vladni koaliciji se je izrekla za črtanje tega člena z utemeljitvijo, da to ne more biti ustavna pravica, ampak pravica, ki jo bo urejal zakon. Opozicija, poslanca narodnosti in neodvisni poslanci pa so vztrajali, da mora biti ta pravica zapisana v ustavi, saj jo je poznala že ustava Socialistične republike Slovenije in »nova ustava ne more iti pod raven zagotovljenih in uveljavljenih pravic«. Po nekajurni razpravi je bil oblikovan kompromisni predlog, po katerem naj bi ustava zajamčila svobodno odločanje o številu otrok.

Je Slovenija pomorska država?

Komisija za pomorstvo pa je izrazila nezadovoljstvo, da je ministrstvo za pravosodje zavrnilo njen elaborat o upravičenosti in nujnosti ustanovitve uprave za pomorstvo. Po mnenju komisije »je slovensko morje vsaj toliko vredno, da bi si zaslužilo upravo«. Člani komisije so zahtevali čimprejšnji sestanek s predstavniki ministrstva za urejanje prostora, Luke Koper in piranskega medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, da bi odpravili zaplet, zaradi katerega Luka Koper ni mogla zgraditi že zdavnaj načrtovanega in v vseh načrtih predvidenega tretjega pomola, ki bi omogočil večji pretovor.

Odprto pa je ostajalo tudi vprašanje Piranskega zaliva in meje na morju med Slovenijo in Hrvaško. Vse od konca druge svetovne vojne so Piranski zaliv kot celoto varovali in nadzorovali uslužbenci koprske luške kapitanije in kopenska pomorska milica in samoumevno je bilo, da slovenska policija nadzira ves zaliv do savudrijske obale. Z razdružitvijo Jugoslavije pa je bilo treba nekdaj upravno mejo med republikama na novo urediti, čeprav nikjer ni bilo nobenega pravnega akta, ki bi urejal to vprašanje. O meji na morju so nekateri hrvaški strokovnjaki že razmišljali, vendar njihovi predlogi niso upoštevali mednarodnega prava. Slovenija in Hrvaška se bosta morali dogovoriti, kje bo Slovenija dobila izhod na odprto morje, ki bo v skladu z načeli štirih pomorskih ženevskih konvencij iz leta 1958, po katerih je treba režim meddržavnih meja urejati sporazumno in spoštovati načelo, da teritorialno morje ne more biti ločeno od odprtega morja.

Legalnost po jugoslovansko

Veleposlanik SFRJ pri ES dr. Mihajlo Crnobrnja je predsedniku Evropskega parlamenta Enriqueju Baronu Cresonu poslal pismo, v katerem je protestiral, ker so v zadnji resoluciji parlamenta o jugoslovanski krizi uporabili izraz nekdanja Jugoslavija. »Da bi arbitražna komisija haaške konference o Jugoslaviji lahko odgovorila, kaj se je pravno zgodilo v Jugoslaviji, bi morala izhajati iz ustavnega sistema SFRJ in odločitev ustavnega sodišča Jugoslavije,« pa je izjavil predsednik ustavnega sodišča Jugoslavije Milovan Buzadžić. Pravno gledano, je poudaril, Jugoslavija obstaja kot mednarodni subjekt v okviru mednarodno priznanih meja, saj je ustavno sodišče Jugoslavije kot edina ustavno pristojna institucija ocenila, da so akti posameznih republik protiustavni oziroma secesionistični.

Avtor: dr. David Petelin

vir: gov.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 20. Jan 2022 at 19:15

137 ogledov

Dr. Milan Zver: Evropska unija je v geostrateškem smislu ranljiva kot še nikoli
Evropski poslanec dr. Milan Zver je danes sodeloval na simpoziju "Quo vadis, Slovenija?", ki sta ga ob 30. obletnici samostojne, neodvisne in suverene države Republike Slovenije organizirala Državni svet Republike Slovenije in Fakulteta za uporabne družbene študije.  Evropski poslanec dr. Zver je na simpoziju nastopil z naslovom razprave: Kaj je v ozadju razprav o prihodnosti in strateških usmeritvah Evropske unije? V omenjeni razpravi je spregovoril predvsem o geostrateškem položaju Evropske unije. "Evropska unija in z njo tudi Slovenija sta na nekem razpotju. Smo v svojevrstnem ranljivem položaju. Leta 2004, ko smo se vključili v zavezništvo, je bila EU takrat izjemno močna. Bila je najmočnejša gospodarska sila, imela je gospodarsko rast brez nekih večjih težav, kasneje pa se je njen geostrateški položaj bistveno spremenil," je uvodoma poudaril evropski poslanec. Kot težavno za celotno EU je poslanec označil finančno krizo, ki je udarila po evropskem gospodarstvu, in kjer so se iskali odgovori, da se kriza ne bi širila na socialno in politično področje." Bili smo deloma uspešni, na koncu je EU pokazala odpornost do tovrstnih kriz," je dejal poslanec. Nato je EU prizadela migrantska kriza, ko so  nezakoniti migranti vdrli v prostor držav članic EU in kjer EU sprva na to ni bila ustrezno pripravljena. "Migrantski valovi so že prej prihajali v EU, vendar v bistveno manjšem obsegu in bistveno manj organizirano," je nepripravljenost na migranstko krizo pojasnil dr. Zver. Po njegovih besedah so se sočasno dogajali teroristični napadi, kar je kazalo šibkost EU na področju sodelovanja varnostnih služb. "Na koncu pa nas je prizadela še pandemija, kjer pa je EU pokazala bistveno večjo sposobnost učinkovitega odziva tako pri produkciji kot pri distribuciji cepiv, razvijanju zdravil ipd," je povedal dr. Zver in izpostavi, da se je skozi različne krize Evropa vedno bolj odzivala učinkovito. "Na mednarodnem področju pa se je položaj EU bistveno poslabšal. Najprej smo v zadnjem desetletju izgubili pomembnega partnerja, to je Rusija, ki sedaj ustvarja razna krizna območja in ki skuša svojo soseščino narediti praktično nesposobno lastnega preživetja," je dejal dr. Zver in dodal, da EU ni preostalo drugega, kot da se je odpovedala partnerstvu z Rusijo. " Rusija sedaj uporablja še druga sredstva, kibernetske napade, pojačala je vojaško obveščevalno dejavnost, in skuša s trdo močjo oziroma kot rečemo  "s puško" vplivati na EU, jo šibiti in narediti še bolj ranljivo kot je že," je povedal evropski poslanec. "Rusi sicer spoznavajo, kakšno je  življenje v EU in verjetno bi si Putin raje želel vojaškega soočenja, kot pa to, da Rusi vidijo, kako se v EU razvijajo človekove pravice in kakovost življenja, sama Rusija, pa na primer, ni sposobna zagotoviti dovolj kakovostnih javnih storitev," je dodal dr. Zver. "Druga velika izguba za EU je bila izguba ZDA kot čvrstega evro-atlantskega zavezništva. Prvi tak primer izgube je bila odpoved trgovinskega sporazuma z EU," je nadaljeval dr. Zver, ki je spomnil, da so evropski poslanci pred 10 leti natančno preučevali TTIP, kjer so bili do potankosti opredeljeni odnosi na različnih področjih, "na koncu pa so se v ZDA odločili, da sporazuma z EU ne bo, čeprav bi imeli evropski in ameriški gospodarski dejavniki in gospodinjstva precej od tega." Tretja velika izguba za EU pa je po besedah poslanca Brexit. "Brexit je sicer bolj močno prizadel Veliko Britanijo kot EU, saj imajo Britanci sedaj v urbanih predelih veliko težav, veliko delovnih mest so izgubili, finančna industrija se je odselila na evropski kontinent. Tudi britanski državljani in njihova gospodinjstva so z odhodom izgubili ogromno, saj imajo sedaj težave z zagotovitvijo določenih storitev, zdravil ipd," je poudaril poslanec dr. Zver. "Strateška pozicija EU je bila močna, čeprav je gradila na mehki moči. Imamo najvišjo kakovost življenja na svetu in to je bil tudi eden od razlogov, ki je motiviral migrante pri prihodu v EU in še danes to velja kot nek motiv zanje," je nadaljeval dr. Zver, ki pa je ocenil, da je tudi s tega vidika EU dokaj ranljiva, še posebej po strateški preusmeritvi ZDA iz evro-atlantskega središča v azijsko-pacifiško. "Pacifik je postal torišče vsega pomembnega, kar se sedaj dogaja na tem svetu. Ta premik ZDA iz EU nas je pustil na čistini, ker EU v zadnjih 30 letih ni vlagala veliko v obrambo in varnost," je dejal evropski poslanec. "Boleče je tudi to, da so se z odhodom ZDA iz sirske krize in Afganistana odprla nova žarišča migrantskih tokov, usmerjenih v EU. Tu je z odločno pozicijo Slovenija v času predsedovanja preprečila, da bi se zgodili nepredvidljivi valovi iz Afganistana," je poudaril evropski poslanec dr. Zver in dodal, da Evropo na področju obrambe in varnosti čaka še veliko nalog, predvsem da bo postala bolj spoštovanja vreden partner. Poslanec je tudi dejal, da nekateri menijo, da bi moral biti sistem odločanja v EU bolj učinkovit, zato da bi pridobila večjo moč v geostrateškem smislu. "Evropa ima dokaj zapleten sistem odločanja tudi zato, ker ni enovita supra država, ker jo sestavljajo posamične države članice, tako da na evropski ravni razvijamo model evropske demokracije. Tako imamo tipičen večinski sistem, pa tudi konsenzualni sistem," je povedal evropski poslanec in dodal, da se v Svetu EU odločitve sprejemajo na podlagi konsenza ali kvalificirane večine, ki temelji na tem, da se mora več kot 55% držav članic strinjati z neko odločitvijo, pri čemer morajo te države članice pokrivati vsaj 65% populacije v EU. "V Svetu obstaja tudi možnost veta, ki daje moč zlasti manjšim članicam, ki lahko blokirajo neko odločitev EU, če le-ta ni v njenem interesu. Lahko pa se država tudi umakne iz odločanja in ne prepreči sprejetja odločitve," je sistem odločanja v EU pojasnil evropski poslanec.  Prav tako je navedel, da v tem trenutku v EU potekata dve veliki razpravi, prva o prihodnosti Evropske unije, druga pa o strateškem kompasu. Prva razprava lahko po besedah poslanca pripelje do nekaterih sprememb, ni pa nujno, da bodo te spremembe v smeri večanja evropske demokracije, saj si nekateri namreč želijo umakniti sistem odločanja z vetom. "Strateški kompas pa bo verjetno prinesel rešitve o tem, kako povečati učinkovitost, odzivnost in odpornost EU," je dejal dr. Zver. Ob tem je jasno poudaril, da si ne želi spreminjanja evropskega modela demokracije, ki temelji na državljanih - večinski demokraciji in na konsenzualni demokraciji, iskanju soglasja, ki domuje v Svetu EU. "Zlasti z levice prihajajo predlogi, da bi Svet EU menjali s senatom, ki bi bil voljen. Ta predlog gre v smeri unifikacije, torej da bi imeli eno volilno enoto in panevropske volitve, panevoprski referendum. Na drugi strani je ELS predlagala koncept spitzen kandidata, ki pa v praksi žal ni uspel, saj nekateri niso spoštovali dogovorov," je povedal dr. Zver.  Po mnenju evropskega poslanca bo EU verjetno morala sprejeti nekatere odločitve v smeri učinkovitega in vitalnega odločanja. "Na področju zdravstva EU sicer ne bi smela reagirati ali regulirati tega podsistema, vendar pa se je pri proizvodnji in dobavi cepiv zelo izkazala," je dejal dr. Zver. Prav tako je poudaril, da se bo EU navzven morala pokazati tudi s trdo močjo, in ne zgolj s kulturo, kakovostjo življenja ter dobrimi športnimi rezultati. "Potrebujemo močnejšo vojsko, ki se bo sposobna hitro odzivati. Potrebovali bi skupno obveščevalno službo, saj v boju s teroristi sistem sodelovanja  in koordinacije ni več učinkovit, prav tako bi morali biti veliko bolj odporni proti kibernetskim napadom, ki so verjetno ta hip največja grožnja stabilnosti EU," je naštel dr. Zver.  Svoje razmišljanje je evropski poslanec zaključil z mislijo, da je Evropska unija v geostrateškem smislu ranljiva kot še nikoli, a je obenem tudi nakazal, da lahko z delnimi spremembami ojača svojo vlogo in moč, "bo pa ob tem morala bistveno več vlagati tudi  na področje obrambe in varnosti."

Thu, 20. Jan 2022 at 18:38

146 ogledov

Franc Bogovič: EU parlament sprejel vrsto ukrepov za izboljšanje dobrobiti živali med prevozom
Strasbourg, 20. januar 2022 - Poslanci Evropskega parlamenta so na zadnji dan januarskega plenarnega zasedanja v Strasbourgu sprejeli priporočila preiskovalnega odbora za zaščito živali med prevozom (odbor ANIT), ki ugotavlja stanje na področju prevoza živali v EU in s tretjimi državami ter Evropski komisiji (v nadaljevanju: Komisija) in državam članicam EU predlaga vrsto ukrepov za izboljšanje pogojev pri prevozu živali, ki, po mnenju poslancev, krepijo njihovo dobrobit in zmanjšujejo tveganja za poškodbe ali pogin živali med prevozom. Evropski poslanec Franc Bogovič ELS/EPP Evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič (EPP/SLS), ki sicer ni bil član ad-hoc preiskovalnega odbora ANIT, je priporočila odbora podprl, saj ocenjuje, da so realistična, v ozir pa jemljejo tako vidik izboljšanja dobrobiti živali kot položaj rejcev živali, predvsem iz perifernih držav in regij EU. »Preiskovalni odbor ANIT smo v Evropskem parlamentu ustanovili junija l. 2020, in sicer z namenom preiskovanja domnevnih kršitev pri uporabi Uredbe (ES) št. 1/2005, ki ureja prevoz živih živali znotraj in zunaj Unije. Odbor je do potankosti preučil domnevne pomanjkljivosti izvajanja celotne zakonodaje EU, ki določa prevoz živih živali in pogoje, ki se morajo izpolnjevati med prevozom, od dovoljenega prostora za pripeljane živali, njihovem napajanju, hranjenju, temperaturah in prezračevalnemu sistemu med prevozom po cesti, železnici, zraku in morju. Kolegi poslanci iz odbora so preverjali tudi zagotavljanje skladnosti s pravili EU s strani držav članic,« uvodoma izpostavlja Bogovič in dodaja, da sta bili ključni vprašanji, pri katerih so bili člani odbora najbolj razdeljeni, čas potovanja in počitka ter temperatura med prevozom. »Glede časa potovanja in počitka za domače živali, ki so namenjene za zakol, predlagamo, da potovanje načeloma ne sme presegati 8 ur ob upoštevanju posebnih geografskih značilnosti nekaterih regij, kot so otoki, najbolj oddaljene regije, oddaljene regije in območja, kjer je infrastruktura nerazvita. Kar se tiče temperature med prevozom in njenega vpliva na počutje živali, pa se osredotočamo na temperaturo v vozilih namesto na zunanjo temperaturo, saj je temperaturo v vozilih mogoče nadzorovati s tehničnimi napravami. Poleg tega priporočamo tudi čim večje izogibanje prevozu neodstavljenih živali, torej živali, ki so odvisne od materinega mleka, ki ne bi smel biti dovoljen za teleta, mlajša od štirih tednov, razen v primeru, ko ga izvajajo kmetje sami na razdalji manjši od 50 km. Glede brejih živali priporočamo maksimalno 4-urno omejitev časa vožnje za živali, ki so v zadnji tretjini brejosti,« kot nekatera ključna priporočila omenja Bogovič in dodaja: »posebna pozornost je namenjena tudi prevozu živali po morju in uvozu iz oz. v tretje države, kjer državam članicam EU priporočamo uveljavitev obvezne prisotnosti veterinarjev ali certificiranega strokovnjaka na krovu za ves čas potovanja po morju. Z namenom zmanjševanja tveganja za nesreče poleg tega priporočamo še krepitev inšpekcijskih pregledov po natovarjanju plovila. Glede izvoza izven EU oz. uvoza v EU Komisiji predlagamo pripravo t. i. belega seznama tretjih držav, ki uporabljajo pravila in standarde na področju prevoza živali, ki so primerljivi s tistimi v EU, za ostale tretje države pa vzpostavitev certificiranega nadzornega sistema, ki zagotavlja skladnost z zakonodajo EU na katerem koli delu poti. Nenazadnje pa pozivamo tudi h krepitvi zakola na kmetiji, tudi z uporabo mobilnih klavnic ter ohranjanje ali vzpostavitev regionalnih klavnic, s čemer bi odpravili potrebo po daljšem prevozu živih živali, kjerkoli je to mogoče.« Bogovič še dodaja, da je treba kmetom pomagati pri zagotavljanju ustreznih pogojev za kmetovanje z namenom preprečevanja opuščanja kmetovanja. Kmetom je treba pomagati, da bodo svoje kmetovanje lahko še izboljšali, tudi ob zagotavljanju prevoza živali v tretje države, ob hkratnem spoštovanju najvišjih standardov dobrega počutja živali. Sprejeta priporočila odbora ANIT predstavljajo osnovo za spremembo zakonodaje s področja prevoza in dobrobiti živali, ki jo pripravlja Komisija.

Thu, 20. Jan 2022 at 18:24

104 ogledov

Slovensko Porabje: Ministrica Jaklitscheva s predsednikom Državne slovenske samouprave
Ministrica dr. Helena Jaklitsch se je danes srečala s predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem.  V prijetnem in konstruktivnem pogovoru je beseda tekla o izzivih slovenske manjšine v Porabju v letu 2022, s posebnim poudarkom na gospodarskem razvoju, prizadevanjih za dvig ravni rabe slovenskega jezika in jesenskem popisu prebivalstva na Madžarskem. V luči katerega potekajo tudi številne aktivnosti pod geslom "Slovenec sem!".

Thu, 20. Jan 2022 at 12:08

653 ogledov

Milan Kučan ima še danes "Bilečanko" na ustih, Slovenija pa mu tudi po 30 letih še vedno ni intimna opcija
V zadnjem poldrugem letu nam je UKOM s pomočjo zunanjih sodelavcev, zgodovinarjev, publicistov in novinarjev dveno postregel z informacijami, povezanimi s procesom osaamosvajanja in do 15. januarja 1992, do končnega mednarodnega priznanja Slovenije. Tudi naš medij prava.si je objavljal utrinke o dogajanjih, povezanih z "rojevanjem" naše domovine. Tudi s slikovnim materialom, ki je del fonda Muzeja novejše zgodovine. Ob slovesni razglasitvi plebiscitarnega rezultata na seji Skupščine Republike Slovenije 26. decembra 1990 Pri fotografijah, na katerih je tudi takratni predsednik Predsedstva RS Milan Kučan me je zbodlo dejstvo, da na niti eni, ko se je zgodil kak prelomni dogodek, raglasitev rezultatov referenduma o samosvojitvi, razglasitev samostojnosti...na vseh Milan Kučan kaže mrk, nerazpoložen in razočaran obraz, čeprav vsi okoli njega navdušeno prepevajo Zdravljico. Edinokrat je na njegovem obrazu razbrati smeh, ko se druži z nekdanjimi partijsko nastavljenimi predsedniki predsedstev bivših SFRJ republik, zlasti Slobodanom Miloševićem. Sicer pa nikoli ni skrival, da mu samostojna Slovenija ni bila in mu še vedno ni intimna opcija. Spomnim naj na letošnje Dražgoše, na njegovo provokacijo na lanski proslavo ob 30 letnici samostojne Slovenije.... Milan Kučan in Geza Vogrinčič Da ga lahko Slovenija spozna, kako se zna Milan sprostiti, ko se za mizo zberejo jugonostalgični obrazi slovenske prvorazredne elite, je s svojimi objavami na twitter profilu poskrbel nekdanji košarkarski trener črnogorskih korenin, Bogdan Tanjević. Moji prijatelji Slovenci , medju njima Miro Cerar, Ivo Daneu, Milan Kucan i ostali pjevaju neke drage pjesme… pic.twitter.com/L1KnnLjJKY — Bogdan tanjevic (@BogdanTanjevic) January 19, 2022 Ves navdušen nad videnim je posnetek zabave, na kateri je  zbrana smetana Foruma 21 in njenih prisklednikov, od njegovega oprode Geze Vogrinčiča, preko Vlade Kreslina,  Bojana Križaja, Toneta Vogrinca, Iva Daneva, Mira Cerarja starejšega, celo prvo ime NZS Radenko Mijatović ni manjkal, nekdanji predsednik mariborskega sodišča Karel Ferenčak pa je bil najbolj glasen pri petju "Bilećanke". Manjkal je Zoran Predin, ki po Tanjevičevem mnenju najbolje zapoje Bilečanko. “Moji prijatelji Slovenci, med njimi Miro Cerar, Ivo Daneu, Milan Kučan in ostali pojejo neke posebne pesmi, je s posnetkom vred na twitter objavil Bogdan Tanjević. Prvi bariton Bilečanke, menda nekdanji sodnik na mariborskem sodišču … dakle, u Sloveniji, osim janse( malim slovima, mali ljudi, coveculjci) i mozda tate mu ( grdan li je i fizicki !!?!) vecina naroda postuje tekovine NOB… jednostavno, nece ljudi da ne pripadaju POBJEDNICKOJ NACIJI u 2.Svj ratu — Bogdan tanjevic (@BogdanTanjevic) January 19, 2022 Da gre ne le za jugonostalgike, temveč tudi osebe, ki jim misel na aktualnega predsednika vlade Janeza Janšo povzroča hude prebavne motnje, ne gre dvomiti. Z virusom antijanšizma se je okužil tudi Bogdan Tanjević, ki v poniževalnem tonu piše o Janši, hkrati pa pride do krucialne ugotovitve, da "vecina naroda postuje tekovine NOB… jednostavno, nece ljudi da ne pripadaju POBJEDNICKOJ NACIJI u 2.Svj ratu" To niso Slovenci to je murglsektakomunistov — Romana Jančar (@roma9na) January 20, 2022 b.c.

Wed, 19. Jan 2022 at 18:46

339 ogledov

V jutrišnji izdaji Domovine: Jugonostalgija namesto lepše prihodnosti
Vroča tema 31. številke Domovine:  soočenje idej med Levico in NSi. Razprava med strankama je več kot le besedni spopad: je namreč rezultat trka dveh konceptov, dveh idej in vizij slovenske prihodnosti. Temo komentirajo urednik Domovine Tino Mamić, urednik spletne Domovine Rok Čakš in naš komentator Matjaž Napast. Kordiševo čustveno nabito izjavo, da je bila osamosvojitev »nateg« in »kapitalistična kontrarevolucija«, ki je omogočila peščici, da je obogatela, ljudje pa živijo v revščini, smo v članku soočili z dejstvi.  Matej Tonin: »Ne želimo nazaj v socializem. « Levica odgovarja: »Mi želimo naprej v socializem. « Na čelu »desničarskega prevzema« RTV Slovenija je tudi Domovina, saj je letos javna RTV naročila celo en izvod naše revije!   Predstavljamo konkretne številke o številu naročnin na različne medije, ki jih ima RTV Slovenija v letu 2022. Veliko prahu je dvignila tudi zadnja oddaja Utrip, ki jo je pripravil dr. Jože Možina. O tem v članku piše Peter Merše, v komentarju pa Rajko Podgoršek. Aktualne teme: sestanek koalicije o projektih, ki jih še lahko izpeljejo do konca mandata; Zorčič ustanovil stranko LIDE; organizatorji petkovih protestov pred sodiščem; Tonin zavrača pisanje ruskega časopisa: Rusija je nevarnost za evropski mir, ne pa Slovenija in balkanske države. Intervju z dr. Igorjem Senčarjem, državnim sekretar za koordinacijo mednarodnih in EU zadev o minulem predsedovanju Slovenije Svetu EU ter zunanji politiki Slovenije. Cerkvene teme: papež je obsodil kulturo izbrisa, ki se širi z Zahoda, Gabriel Kavčič pa komentira ustavitev zvonjenja v Dolini pri Trstu. V ekonomskih temah pišemo o solidarnostnem dodatku za upokojence in o zeleni jedrski energiji. Rok Čakš v komentarju športne zgodbe, ki se je namesto na igrišču tokrat odigrala na sodišču: Đoković je antijunak. Gregor Čušin je na sprehodu srečal Sizifa: z njim se je med drugim pogovarjal o smiselnosti volitev ter o gledanju televizije. Ne spreglejte Tazadnje, kjer pišemo o težavah s kratico CCCP. Kaj pomeni in katere težave prinaša lahko preberejo samo naročniki. V »iskrenih vsebinah« preberite: Zavod Iskreni se s hvaležnostjo ozira na leto 2021; Pravi in zgrešeni krščanski pogledi na spolnost; Intervju z zakoncema Kozjek o njuni družinski izkušnji (so glasbena družina s 7 otroki, imata pa že 2 vnuka); Umrla je Adalia Rose Wiliams – najstnica z redko boleznijo, ki je preko spleta širila veselje; Če hočeš biti manj   utrujena, pij manj kave. S Selmo Bizjak boste tokrat kuhali slastno rižoto – če bi se ji radi pridružili, se naročite. Vse to in še veliko drugih ekskluzivnih vsebin najdete v novi številki tednika Domovina, ki izide v četrtek, 20. januarja. 68 barvnih strani vas na policah prodajaln časopisov čaka, da jih prelistate. Opozarjamo sicer, da je Domovina v prenekateri prodajali varno »skrita« na nevidnih mestih.

Wed, 19. Jan 2022 at 14:25

240 ogledov

Franc Bogovič: Roberta Metsola bo odlična predsednica EU parlamenta in pozitiven zgled mladim ženskam za delo v politiki
Na včerajšnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta (EP) v Strasbourgu so evropski poslanci za novo predsednico Evropskega parlamenta izvolili evropsko poslanko in dosedanjo prvo podpredsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo iz politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP Group. Za izvolitev v prvem krogu glasovanja je bila potrebna absolutna večina. Metsola je dobila 458 glasov od 616 oddanih veljavnih glasovnic. Poleg nje  so se za položaj  predsednika potegovali še Sira Rego iz Levice, Alice Bah Kuhnke iz Zelenih, medtem ko je kandidat Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Kosma Zlotowski svojo kandidaturo umaknil. Evropski parlament v Strasbourgu Malteška poslanka Metsola je bila deležna podpore vseh štirih slovenskih poslancev iz vrt Evropske ljudske stranke/EPP. Njeno izvolitev je evropski poslanec in podpredsednik SLS Franc Bogovič (SLS/EPP pospremil z naslednjimi besedami: »Evropska poslanka Roberta Metsola iz naše politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) je mlada, a hkrati zelo izkušena političarka, dolgoletna poslanka, ženska in mati štirih sinov, ki prihaja iz male sredozemske države Malte. Je odločna in entuziastična zagovornica Evropske unije in demokracije ter predana in kompetentna poslanka, ki vedno prisluhne ljudem. Glede na njeno odprtost in zelo povezovalno držo verjamem, da bo odlična predsednica vseh.Kolegici Roberti Metsola iskreno čestitam za izvolitev za predsednico Evropskega parlamenta, ki bo to funkcijo opravljala naslednji dve leti in pol. Verjamem, da bo krepila odprtost Evropskega parlamenta do vseh državljank in državljanov EU ter njegovo demokratičnost in bo hkrati pozitiven zgled mladim ženskam za delo v politiki ter sedanjim in prihodnjim evropskim voditeljicam.«  Metsola je na mestu predsednika Evropskega parlamenta naslednica nedavno preminulega predsednika EP Davida Sassolija iz vrst S&D, ki je minuli teden umrl v starosti 65 let in bi se mu v tem mesecu iztekel predsedniški mandat. Njegova izvolitev za predsednika EP je bila na prvi seji novega mandata parlamenta v letu 2019 rezultat političnega dogovora treh največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu – EPP, S&D in Renew, da v prvi polovici mandata EP mesto predsednika pripade S&D, v drugi polovici pa EPP.
Teme
bilo je pred 30 leti 27 november 1991 helmut kohl ZRN bo priznala Slovenijo do božiča

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Bilo je pred 30 leti, 27.11.199 - Helmut Kohl: Nemčija bo Slovenijo in Hrvaško priznala še pred božičem