Zvezna republika Nemčija naj bi še pred božičem diplomatsko priznala Slovenijo in Hrvaško. Kancler Helmut Kohl je v Bundestagu izjavil, da bo Nemčija ta korak naredila, četudi se ji druge članice Evropske skupnosti ne bodo pridružile. Nemška vlada ob polni podpori socialdemokratske opozicije ni napovedala samo priznanja Slovenije in Hrvaške, temveč tudi 10. december kot rok za priznanje.

Lord Carington in Hans Dietrich Genscher

Rok je napovedal nemški šef diplomacije Hans Dietrich Genscher, ki je izhajal iz ugotovitve »o nadaljevanju nepravične vojne Srbije proti Hrvaški«. Na tej podlagi se je zavzel za »zagotovitev pravic jugoslovanskih narodov do samoodločbe ob spoštovanju obstoječih meja«. Nemška delegacija je v Strasbourgu na zasedanju ministrskega odbora Sveta Evrope ponudila predlog, ki naj bi vodil k priznanjem posameznih republik, kljub temu pa ji za ta predlog še vedno ni uspelo dobiti ustrezne večine. Nemški zunanji minister Genscher je ob tej priložnosti na tiskovni konferenci menil, da decembra poteče rok, ki ga je za politično razrešitev jugoslovanske krize postavil predsedujoči Evropski skupnosti (ES), Nizozemec van der Brock. Za Nemčijo naj bi s tem dnem napočil čas odločitve o priznanju »republik, ki si tega želijo in ki so sprejele ukrepe za zaščito manjšin«, je dejal Genscher in izrazil upanje, da bodo tudi druge države ES glede priznanja ravnale v skladu z obveznostjo, ki so si jo naložile. Prav tako naj bi bila znana usoda slovenske prošnje za dodelitev statusa posebne gostje v parlamentarni skupščini Sveta Evrope šele čez dva meseca, ko bodo na zasedanju komisije za nečlanice v dialogu s slovenskimi poslanci ugotovili, ali prosilka izpolnjuje zahtevane pogoje. Na odločitev naj bi vplivalo tudi dejstvo, ali bo Slovenija konec januarja že doživela širše mednarodno priznanje.

Tudi Vatikan je zahteval, naj vse države Konference o evropski varnosti in sodelovanju (KVSE) soglasno in že pred božičem mednarodno priznajo Hrvaško in Slovenijo in tako spoštujejo pravico do neodvisnosti vseh narodov. Enako je menil tudi generalni konzul Sovjetske zveze v Zagrebu Jurij Girenko, ki je tega dne obiskal Republiko Slovenijo in se pogovarjal s predsednikom predsedstva Republike Slovenije Milanom Kučanom in namestnikom ministra za zunanje zadeve Zoranom Thalerjem. Po besedah Girenka si je Sovjetska zveza želela ohraniti dolgoletno sodelovanje s Slovenijo ter bo priznala našo državo, ko jo bodo priznale tudi druge evropske države.

Srečanje z newyorškimi bankami omogočili ameriški Slovenci

Dimitrij Rupel se je srečal še z vodilnimi predstavniki ameriških bank Manufactures Hanover, Bank of New York in druge največje japonske banke, Sawabank

Na poti v Ottawo se je slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel za en dan ustavil v New Yorku in opravil pogovore z odposlancem generalnega sekretarja OZN Cyrusom Vanceom in podsekretarjem Virendro Dayalom. Ob prihodu v New York se je najprej po telefonu pogovarjal z namestnikom ameriškega zunanjega ministra Eagleburgerjem in izrazil zaskrbljenost zaradi negativnega političnega razvoja na Hrvaškem in nevarnosti, ki grozijo Sloveniji. Eagleburgerja je opozoril, da so gospodarske sankcije zoper Jugoslavijo najbolj prizadele prav našo državo. Dimitrij Rupel se je srečal še z vodilnimi predstavniki ameriških bank Manufactures Hanover, Bank of New York in druge največje japonske banke, Sawabank. Čeprav je v največjem ameriškem mestu živelo le približno 400 Slovencev, se je prav skupnost slovenskih gospodarskih predstavnikov v New Yorku dogovorila za sestanke.

Peterle na tradicionalnem zajtrku z molitvami v britanski prestolnici

Na tujem je bil tudi predsednik vlade Lojze Peterle in kot zunanji častni gost se je v Elizabetini dvorani v Londonu udeležil tradicionalnega zajtrka z molitvami, ki ga vsako leto priredi britansko združenje krščanskih parlamentarcev. Na slovesni prireditvi, ki se je zatem nadaljevala s predavanji in zasebnimi pogovori o perečih političnih vprašanjih, je bilo navzočih približno 800 ljudi, večinoma članov britanskega parlamenta in dokaj malo tujih gostov. Iz nekdanje Jugoslavije je bil tam le Peterle, ki je čas v britanski prestolnici izkoristil za številne pogovore s političnimi in drugimi predstavniki javnega življenja, na primer s svetovalcem premierja Johna Majorja za zunanje zadeve, Percyjem Craddockom, glavarjem anglikanske cerkve, canterburyjskim nadškofom in katoliškim škofom mesta Liverpool. Premier Peterle je v okviru predavanja, ki ga je imel na seminarju, navzoče pozval, naj »tudi narode, ki so mogoče zemljepisno oddaljeni, kot je slovenski, gledajo v luči krščanskega nauka«. Poudaril je nujnost čimprejšnjega priznanja Republike Slovenije.

Državni zbor namesto skupščine

Ustavna komisija je na seji obravnavala vprašanja državne ureditve, po kateri naj bi po novem imeli državni zbor kot splošno predstavniško telo in državni svet kot paraparlamentarni organ. Državni zbor naj bi sestavljalo 90 poslancev državljanov Republike Slovenije z mandatom štirih let, v državnem svetu pa naj bi bili zastopani nosilci socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Svet naj bi štel 40 članov in naj bi bil sestavljen iz štirih predstavnikov delodajalcev, štirih predstavnikov delojemalcev, šestih predstavnikov negospodarskih dejavnosti, štirih predstavnikov obrtnikov, kmetov in dvaindvajsetih predstavnikov lokalnih interesov. Svet naj ne bi nikoli odločal enakopravno z državnim zborom, med drugim pa naj bi imel pravico zahtevati razpis referenduma.

Na seji so obravnavali tudi delovno besedilo predloga ustave. Med spornimi določbami je bilo še vedno največ različnih pogledov na pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Večina strank v vladni koaliciji se je izrekla za črtanje tega člena z utemeljitvijo, da to ne more biti ustavna pravica, ampak pravica, ki jo bo urejal zakon. Opozicija, poslanca narodnosti in neodvisni poslanci pa so vztrajali, da mora biti ta pravica zapisana v ustavi, saj jo je poznala že ustava Socialistične republike Slovenije in »nova ustava ne more iti pod raven zagotovljenih in uveljavljenih pravic«. Po nekajurni razpravi je bil oblikovan kompromisni predlog, po katerem naj bi ustava zajamčila svobodno odločanje o številu otrok.

Je Slovenija pomorska država?

Komisija za pomorstvo pa je izrazila nezadovoljstvo, da je ministrstvo za pravosodje zavrnilo njen elaborat o upravičenosti in nujnosti ustanovitve uprave za pomorstvo. Po mnenju komisije »je slovensko morje vsaj toliko vredno, da bi si zaslužilo upravo«. Člani komisije so zahtevali čimprejšnji sestanek s predstavniki ministrstva za urejanje prostora, Luke Koper in piranskega medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, da bi odpravili zaplet, zaradi katerega Luka Koper ni mogla zgraditi že zdavnaj načrtovanega in v vseh načrtih predvidenega tretjega pomola, ki bi omogočil večji pretovor.

Odprto pa je ostajalo tudi vprašanje Piranskega zaliva in meje na morju med Slovenijo in Hrvaško. Vse od konca druge svetovne vojne so Piranski zaliv kot celoto varovali in nadzorovali uslužbenci koprske luške kapitanije in kopenska pomorska milica in samoumevno je bilo, da slovenska policija nadzira ves zaliv do savudrijske obale. Z razdružitvijo Jugoslavije pa je bilo treba nekdaj upravno mejo med republikama na novo urediti, čeprav nikjer ni bilo nobenega pravnega akta, ki bi urejal to vprašanje. O meji na morju so nekateri hrvaški strokovnjaki že razmišljali, vendar njihovi predlogi niso upoštevali mednarodnega prava. Slovenija in Hrvaška se bosta morali dogovoriti, kje bo Slovenija dobila izhod na odprto morje, ki bo v skladu z načeli štirih pomorskih ženevskih konvencij iz leta 1958, po katerih je treba režim meddržavnih meja urejati sporazumno in spoštovati načelo, da teritorialno morje ne more biti ločeno od odprtega morja.

Legalnost po jugoslovansko

Veleposlanik SFRJ pri ES dr. Mihajlo Crnobrnja je predsedniku Evropskega parlamenta Enriqueju Baronu Cresonu poslal pismo, v katerem je protestiral, ker so v zadnji resoluciji parlamenta o jugoslovanski krizi uporabili izraz nekdanja Jugoslavija. »Da bi arbitražna komisija haaške konference o Jugoslaviji lahko odgovorila, kaj se je pravno zgodilo v Jugoslaviji, bi morala izhajati iz ustavnega sistema SFRJ in odločitev ustavnega sodišča Jugoslavije,« pa je izjavil predsednik ustavnega sodišča Jugoslavije Milovan Buzadžić. Pravno gledano, je poudaril, Jugoslavija obstaja kot mednarodni subjekt v okviru mednarodno priznanih meja, saj je ustavno sodišče Jugoslavije kot edina ustavno pristojna institucija ocenila, da so akti posameznih republik protiustavni oziroma secesionistični.

Avtor: dr. David Petelin

vir: gov.si