Objavljamo kolumno znanega aktvista Vilija Kovačiča- Državljan K. Tako je opozoril, da je čas, da se v slovenskih sodnih dvoranah zgodi digitalizacija. Kritičen pa je bil tudi do sodnega procesa, ki ga doživlja na okrožnem sodišču v Celju nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić.
DIGITALIZACIJA SODNIH DVORAN IN KONEC MAFIJSKEGA SODSTVA !
Zaupanje je krasno, a nadzor je 1000 krat boljši , prisotnost javnosti v sodnih dvoranah še posebej! Žal se zato nihče ne zmeni. Sedanja oblast ima edinstveno priložnost, da to enkrat za vselej spremeni !
Zakaj se sodna veja oblasti, ki jo poosebljata predsednika vrhovnega in Upravnega sodišča Damjan Florjančič in Jasna Šegan in ki še vedno živi v svojem mehurčku nedotakljivosti, tako krčevito upira digitalizaciji ? Gre za povezavo sodnih dvoran z občinstvom – ljudstvom v imenu katerega se izrekajo sodbe. Polemika z vrhovnim sodiščem s predsednikom Damjanom Florjančičem ni dala nobenega rezultata. Razgalila pa je strah, da sodniki dobijo svoj vidni obraz, da postane njihovo ravnanje ljudem razpoznavno na ulici in bo skratka njihovo ravnanje vidno, s čemer ne bodo več nedotakljivi in nikoli več nezamenljivi. Tisti ki sodijo pošteno pa bodo nagrajeni in ne kaznovani, tako kot hočej sodno preganjati in kaznovati Zvjezdana Radonjića, zaradi poštenega sojenja dr. Milku Noviču. In to vse pod krinko razžalitve sodišča.
Zdaj se sojenje proti njemu seli na sodišče v Celju, ker se sodna oblast boji zbiranja ljudi v Ljubljani, kjer bi zagotovo pred sodiščem protestiralo precej več ljudi, kot jih bo v Celju. Z digitalizacijo pa lokacija sojenja ni več pomembna. Sodno obravnavo bomo lahko spremljali od doma.
Tudi seje volilnih komisij po končanih volitvah morajo postati javne, javnosti dostopne. Potem se ne bo nikoli več zgodilo kot je bilo to leta 2011, ko je Dušan Vučko na presenečenje vseh, zaradi izginotja glasovnic v Tžiču, v celi Sloveniji za 1 uro ustavil preštevanje glasov in objavo volilnih rezultatov. Takrat se ni zgodila noč dolgih nožev, ampak se je zgodila NOČ DOLGIH PRSTOV, ko so v eni uri »pretočili« glasovnice po svoji meri tako, da je na koncu zmagala Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića ! To se ne sme nikoli več zgoditi.
Tudi v sedanjem sodnem sporu zaradi izida lokalnih volitev v Ljubljani in Mengšu 2018 se sodna oblast krčevito brani občinstva. Dodeljuje mu 6 sedežev v glavni in 8 sedežev v pomožni dvorani.Na to ne smemo in ne moremo pristati. Zato je audio video povezava odlična rešitev, večini dostopna iz domačega naslanjača.
Pozivam vse poslanske skupine, da podprejo zakon, ki bo obvezoval vsa sodišča, da najkasneje v 3 mesecih vzpostavijo avdio vizualno komunikacijo sodnih dvoran z zainteresirano javnostjo. Za to ni prav nobenih tehničnih in materialnih ovir. Ob tem ko poteka pouk na daljavo in celo zdravljenje na daljavo, je povsem infantilno vztrajanje Vrhovnega sodišča pri zaprtosti sodnih dvoran.
DIGITALIZACIJA SODNIH DVORAN POMENI KONEC MAFIJSKEGA SODSTVA. Skrajni čas je, da Državni zbor čimprej to uredi z zakonom, vsekakor pa še v tem mandatu. Lokalne volitve pa omeji na slovenske državljane. Kajti poleg totalne uzurpacije glasila Ljubljana za privatne interese sedanjega ljubljanskega župana se je novembra 2018 zgodil največji zdrs demokracije, to je UVOZ VOLIVCEV. Zgodil se je brez vsakršnega nadzora javnosti. Demokracije ni brez demokratičnega nadzora DEMOS-a. Zaupanje je krasno, a nadzor javnosti je 1000 krat boljša zadeva.
KONSPIRATIVNA AKCIJA ZOPER SODNIKA RADONJIĆA
Opravilna nesposobnost Okrožnega sodišča v Celju in nova pravila slovenskega samopostrežnega sodstva.
Četrtkova farsa na Okrožnem sodišču v Celju zoper sodnika Zvjezdana Radonjića se je končala zelo klavrno, s preklicom naroka. Glavno kar gre tu narobe je bil že sam razpis tajnega naroka v katerem je predmet naroka označen za TAJNO, priimek in ime tožnika in obtoženca pa sploh nista navedena.
Skratka gre za TAJNI PREDMET obravnave in gre za TAJNEGA – neznanega TOŽNIKA in TAJNEGA neznanega obtoženca, z ambicijo da bi vse ostalo tajno – neopaženo. Ko pa se je kljub tajnosti po twiterju vendarle razvedelo za absurdnost takega početja, pa je bil NAROK nenadoma neslavno umaknjen – preklican.
Ob tem pa izstopa dejstvo, da ni prišlo do preklica zaradi višje sile - bolezni sodnice ali kaj podobnega, saj so vse ostale obravnave iste sodnice ostale na dnevnem redu.
Za tokratno brezglavo početje sta lahko dva razloga – najprej preizkus, oziroma sondiranje odziva javnosti. Kajti pameti je zmanjkalo, ostane nam samo še javnost. In drugič splošni zastraševalni namen tajnega početja v katerem se niti ne ve kdo je tožilec in kdo tožnik.
Slovensko sodstvo ni krivosodstvo, niti ni samoupravno sodstvo iz časov Ljuba Bavcona, ampak se je razvilo v SAMOPOSTREŽNO SODSTVO. Sodstvo, ki si sproti izmišlja pravila in se nikoli ne ve kaj bo njegov naslednji korak.
Obenem pa se vprašajmo zakaj je sodni proces proti pogumnemu sodniku Radonjiću, ki se ni vdal naročilu od zgoraj (Marjana Pogačnika & Company) da je namreč treba dr. Noviča za vsako ceno obsoditi, sploh bil slučajno prestavljen z Ljubljanskega okrožnega sodišča na Celjsko sodišče. Sklepam da zato, da bi se izognili morebitni ponovitvi večletnega protestiranja ljudi pred sodiščem v Ljubljani, kakršnemu smo bili priča 2014 v času VZTRAJNIŠKEGA gibanja, po aferi Patria in določitvi nadomestnega morilca dr. Janka Jamnika, ter določitvi nove žrtve v osebi dr. Milka Noviča. Takratni direktor NPU Darko Majhenič je javno obsodil Noviča kar preko POPTV - brez predhodne preiskave in v 10 dneh po dogodku. S tem pa slovenska produkcija nadomestnih morilcev »neodvisnega sodstva« seveda ni končana in ji žal niti sedanja izvršna veja oblasti ne more priti do živega.
Zato se slovensko sodstvo in tožilstvo neizmerno bojita digitalizacije in se sodišče na vse kriplje oklepa zaprtih sodnih dvoran. Zato je tudi pobuda 5 podpisnikov, da se sodstvo odpre in je ljudstvo, v imenu katerega nam sodijo, prisotno po avdio video digitalni povezavi, še toliko bolj upravičena. Posebej še , ker zdaj poteka diskusija o vladavini prava v Sloveniji celo v EU parlamentu. Zato to pismo in poziv 5 podpisnikom pošiljamo tudi EU parlamentu.
Ob tem pa je značilno, da se v SLO vsled tega ne-dogodka ni zganil nihče : ne »neodvisni« ali odvisni mediji, ne neodvisna in molčeča slovenska pravna stroka.
Ob tem moramo opozoriti, da je Zvjezdan Radonjić opozoril, da proti njemu ne poteka sodni proces pod oznako TAJNO. Vse o svojem sodnem postopku v Celju pa je napisal v pismo, objavljen v spletnem mediju Demokracija.
Vili Kovačič, uredil Luka Perš
