Razkrivamo afero, v katero sta vpletena Slaviša Kokeza in sin Milorada Dodika! Na lepe oči zaslužili 154 MILIJONOV KM!!
Lepo je biti Slaviša Kokeza! Kako je Čeferinov prijatelj s pomočjo sina Milorada Dodika okupiral ves javni sektor v Republiki Srbski in zaslužil več kot 154 milijonov KM ( 78,83 milijonov evrov)!
prava .
Politika

Torek, 21. december 2021 ob 18:12

Odpri galerijo

Milorad Dodik in Slaviša Kokeza. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal)

V Ljubljani so potekale hišne preiskave pri ženi ljubljanskega župana Zorana Jankovića, Miji Jankovič in njunih sinov, Damjana in Jureta Jankovića. Zelo podobna afera se je zgodila v Republiki Srbski v BiH, v katero je bil vpleten sin dolgoletnega voditelja Milorada Dodika, Igor Dodik. V aferi je sodeloval z odličnim prijateljem Aleksandra Čeferina, nekdanjim razvpitim predsednikom Srbske nogometne zveze Slavišo Kokezo. Spletni medij zurnal.info odkriva, kako so na "lepe oči" podjetje Slaviše Kokeze, Prointer in njeni bosanski podružnici v Sarajevu in v Banjaluki zaslužili  154.719.076 konvertebilnih mark (78,83 milijonov evrov).

Spletni medij Žurnal-jedina slobodna teritorija je razkril afero, v katero se je ujel sin dolgoletnega voditelja Republike Srbske, Milorada Dodika, Igor Dodik. Pri tem je sodelovalo podjetje Prointer v lasti Slaviše Kokeze, tudi odličnega prijatelja Aleksandra Čeferina.


				Naslovnica medija Žurnal, ki je razkril afero s poslovanjem podjeta Prointer v lasti Slaviše Kokeze. (Foto: Posnetek zaslona-Žurnal)			Naslovnica medija Žurnal, ki je razkril afero s poslovanjem podjeta Prointer v lasti Slaviše Kokeze. (Foto: Posnetek zaslona-Žurnal)

Avtor tega članka je že kot novinar Nova24tv za slovensko javnost razkril, da je Kokeza leta 2012  ustanovil podjetje Prointer. Ukvarjalo se je z informacijsko tehnologijo. V lanskem letu je podjetje prodal za 52 milijonov evrov. Vrednost podjetja je bila leta 2012 le 150 tisoč evrov.


				Naslovnica iz Nova24tv, kjer so se razkrile afere Slaviše Kokeze in Davorja Šukerja. (Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv)			                  Naslovnica iz Nova24tv, kjer so se razkrile afere Slaviše Kokeze in Davorja Šukerja. (Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv)

Prointer je bil uspešen predvsem, ker je imel večino sklenjenih pogodb z državnimi ustanovami in zavodi. Sledil je nakup nepremičninskega podjetja Eurosalon za 190 tisoč evrov. Naložba v Eurosalon se mu je splačala, saj je z eno prodano stavbo zaslužil 16 milijonov evrov. Kokeza je finančno najbolj profitiral s podjetjem Win-Win. Vrednost podjetja je bila le pet milijonov evrov, a je zaradi poslov z državo vrednost podjetja narasla na 150 milijonov evrov in  za tak znesek ga je prodal podjetju Tehnomanija, razkriva srbski novinar Pantić. Prav ta dejstva razkrivajo, da je Slaviša Kokeza le še eden izmed novodobnih balkanskih tajkunov. Kokeza pa se je pojavil kot eden izmed osredjih igralcev v aferi o skupini navijačev beograjskega Partizana pod vodstvom Veljka Belivuka, ki je bil v vrhu hierhije črnogorske kriminalne združbe kavaški klan. Enako so srbski mediji razkrili, da naj bi Kokeza samo s posli na srbski carini srbske davkoplačevalce oškodoval za 600 milijonov evrov, o čemer je avtor takrat pisal za Nova24tv.


				Igor Dodik, sin dolgoletnega voditelja Republike Srbske v BiH Milorada Dodika. (Foto: Posnetek zaslona- Twitter)			Igor Dodik, sin dolgoletnega voditelja Republike Srbske v BiH Milorada Dodika. (Foto: Posnetek zaslona- Twitter)

Kako so tekli posli v Repuliki Srbski s podjetjem Prointer?

Vrnimo se nazaj v Republiko Srbsko. Sin Dodika, Igor Dodik je bil lastniško povezan s bosansko podružnico Kokezininega podjeta Prointer. Omenjeni medij z dne 17.9.2021 piše, da v javnem sektorju v Republiki Srbski ni več nobene institucije, ustanove, ki ni poslovala s banjaluškim Prointerom.

Z matičnim podjetjem iz Srbije so tako podpisali 602 pogodb v vrednosti 152.088.144 KM (77.49 milijonov evrov). Od začetka leta 2020 se je aktivirala še sarajevska podružnica, kjer so pridobili 31 pogodb v višini 2.630.932 KM (1,34 milijonov evrov).

Novinarka Žana Gauk svoje odkrtije o poslih Kokeza in sina Dodika prične v letu 2015, ko se je v Bosni in Hercegovini ustanovila bosanska podružnica podjetja Prointer v Banjaluki.

Ne glede, da je bil Igor Dodik glavni operativec podjetja Prointer v Republiki Srbski, se njegovo ime ni pojavilo v uradnih dokumentih. V slabih šestih letih je podjetje nekdanjega predsednika srbske nogometne zveze Slaviše Kokeze prejelo kar 633 pogodb v skupni višini 155.719.076 KM. Tako je bilo podpisanih z matičnim podjetjem kar 602 pogodb.

V letu 2020 so večino poslov preusmerili na banjaluško podružnico podjetja Prointera. Tako so do danes podpisali 180 pogodb v višini 62.353.699 KM ter še sarajevska podružnica, ki je podpisala 21 pogodb v višini 1.657.078 KM. 

Tudi v letu 2021 ni bilo nič drugače. Na javni razpis za digitalizacijo javne uprave sta se kot edina ponudnika prijavila spet dva Prointerja. Glej ga zlomka, v slabih 195 dneh so v Banjaluki podpisali 50 pogodb v višini 21.360.003 KM, v Sarajevu pa še dodatnih 10 pogodb v višini 916.614 KM. Tako so le v letu 2021 zaslužili na 60 razpisih 22.764.644 KM poroča Žurnal.


				Posli Prointera s Republiko Srbsko. (Foto: Posnetek zaslona- Prointer)			Posli Prointera s Republiko Srbsko. (Foto: Posnetek zaslona- Prointer)

Tako je Prointer od Pošta Srbske prejel šest pogodb v višini 120.000 KM, Elektro Bijelina je za licenco odštela dobrih 40.000 KM, mestna uprava Gradiška pa za skenerje in računalnike odštela slabih 30.000 KM.  Podjetje Elektrotireda RS, ki jo vodi član stranke SNSD Luka Petrović je podpisal pogodbe z Prontierom "nižje vrednosti" v višini 293.000 KM, a so za upravljanje s sistemom upravljanja zaračunali še dodatnih 13.511.327 KM. Enako je posel Prointeru zagotovil Univerzititetnga kliničnega centra RS pod vodstvom predsednika mestnega odbora gradske SNSD Vlada Đajića v višini 328.000 KM. 

Tukaj si lahko ogledate vse javne ustanove, s katerimi je Prointer podpisal pogodbe  (zapisane v originalnem srbskem jeziku):

“Šuma RS”, Regulatorne agencije za komunikacije BiH, Savjeta ministara BiH, Republičke uprave za inspekcijske poslove, Opštine Laktaši, Ministarstva za prostorno uređenje, građevinarstvo i ekologiju RS, Pravobranilaštva RS, Autocesta Federacije BiH, Agencije za posredničke, informatičke i finansijske usluge RS, Elektroprivrede HZ HB, Grada Doboja, Željeznica RS, Ministarstva uprave i lokalne samouprave RS, Ministarstva prosvjete i kulture RS, Ministarstva trgovine i turizma RS, Međunarodnog aerodroma Sarajevo, Aerodroma RS, Elektro-Doboja, Vodovoda Doboj, Republičkog centra za istraživanje rata, ratnih zločina i traženje nestalih RS, Elektroprivrede RS, Rudnika i Termoelektrane Ugljevik, Investiciono-razvojne banke RS, Hidroelektrana na Vrbasu, Grada Gradiška, Ministarstva poljoprivrede, šumarstva i vodoprivrede RS, Ministarstva za naučnotehnološki razvoj, visoko obrazovanje i informaciono društvo RS, Rudnika i Termoelektrane Gacko, Radio-televizije RS, Agencije za lijekove i medicinska sredstva BiH, Veterinarskog instituta “Dr Vaso Butozan”, Službenog glasnika RS, Olimpijskog centra Jahorina, Tužilaštva BiH, Agencije za osiguranje RS, Agencije za identifikacione dokumente, evidenciju i razmjenu podataka BiH (IDDEEA), Instituta za zaštitu zdravlja RS, Hidroelektrana na Drini, Državne agencije za istrage i zaštitu (SIPA), Elektro-Hercegovine, Studentskog centra Pale, Helikopterskog servira RS, Doma zdravlja Banjaluka, Lutrije RS, Grada Banjaluka, Agencije za bezbjednost saobraćaja RS, Doma zdravlja Bijeljina, Službe za zajedničke poslove Vlade RS, Direkcije za civilno vazduhoplovstvo BiH (BHDCA), Elektrodistribucije Pale, Ministarstva odbrane BiH, Ministarstva finansija RS, Centralne banke BiH, Voda Srpske, Elektroprenosa BiH, Vlade RS, Univerziteta u Istočnom Sarajevu, Puteva RS, Brčko distrikta, Zavoda za zapošljavanje RS, Hidroelektrana na Trebišnjici, Uprave za indirektno oporezivnje BiH, Elektrokrajine Banjaluka, Univerzitetskog kliničkog centra RS, Fonda zdravstvenog osiguranja RS, Republičke uprave za geodetske i imovinsko-pravne poslove, Poreske uprave RS, Ministarstva unutrašnjih poslova RS, Zavoda za fizikalnu medicinu i rehabilitaciju “Dr Miroslav Zotović”, Fonda penzijsko-ivalidskog osiguranja RS, Pošta Srpske…

Ali vas vsa ta razkritja kaj spominjajo na našo deželico izpod sončnih strani Alp? Modus operandi balkanskega #vzporednegamehanizma je tako očiten, da je jasen že vsakemu petletnemu otroku na svetu. To, kar razkriva afera Kokeza-Dodik ni nič drugega, kar je vsa ta leta počela v Sloveniji naveza Janković-Electa.


				Medij Prava je razkril afero, kako je nastala Electa, krovno družinsko podjetje družine Janković. (Foto: #Prava)			Medij Prava je razkril afero, kako je nastala Electa, krovno družinsko podjetje družine Janković. (Foto: #Prava)

Ste že pozabili na članek Dosje Janković 2: Zoki, kdo, kje in kdaj je ustanovil družbo Electa?! O tem lažeš že trideset let!, spoštovani Slovenci? Čas je, da si še enkrat preberete. Pa lep pozdrav iz Prekmurja!

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 20. Jan 2022 at 19:15

137 ogledov

Dr. Milan Zver: Evropska unija je v geostrateškem smislu ranljiva kot še nikoli
Evropski poslanec dr. Milan Zver je danes sodeloval na simpoziju "Quo vadis, Slovenija?", ki sta ga ob 30. obletnici samostojne, neodvisne in suverene države Republike Slovenije organizirala Državni svet Republike Slovenije in Fakulteta za uporabne družbene študije.  Evropski poslanec dr. Zver je na simpoziju nastopil z naslovom razprave: Kaj je v ozadju razprav o prihodnosti in strateških usmeritvah Evropske unije? V omenjeni razpravi je spregovoril predvsem o geostrateškem položaju Evropske unije. "Evropska unija in z njo tudi Slovenija sta na nekem razpotju. Smo v svojevrstnem ranljivem položaju. Leta 2004, ko smo se vključili v zavezništvo, je bila EU takrat izjemno močna. Bila je najmočnejša gospodarska sila, imela je gospodarsko rast brez nekih večjih težav, kasneje pa se je njen geostrateški položaj bistveno spremenil," je uvodoma poudaril evropski poslanec. Kot težavno za celotno EU je poslanec označil finančno krizo, ki je udarila po evropskem gospodarstvu, in kjer so se iskali odgovori, da se kriza ne bi širila na socialno in politično področje." Bili smo deloma uspešni, na koncu je EU pokazala odpornost do tovrstnih kriz," je dejal poslanec. Nato je EU prizadela migrantska kriza, ko so  nezakoniti migranti vdrli v prostor držav članic EU in kjer EU sprva na to ni bila ustrezno pripravljena. "Migrantski valovi so že prej prihajali v EU, vendar v bistveno manjšem obsegu in bistveno manj organizirano," je nepripravljenost na migranstko krizo pojasnil dr. Zver. Po njegovih besedah so se sočasno dogajali teroristični napadi, kar je kazalo šibkost EU na področju sodelovanja varnostnih služb. "Na koncu pa nas je prizadela še pandemija, kjer pa je EU pokazala bistveno večjo sposobnost učinkovitega odziva tako pri produkciji kot pri distribuciji cepiv, razvijanju zdravil ipd," je povedal dr. Zver in izpostavi, da se je skozi različne krize Evropa vedno bolj odzivala učinkovito. "Na mednarodnem področju pa se je položaj EU bistveno poslabšal. Najprej smo v zadnjem desetletju izgubili pomembnega partnerja, to je Rusija, ki sedaj ustvarja razna krizna območja in ki skuša svojo soseščino narediti praktično nesposobno lastnega preživetja," je dejal dr. Zver in dodal, da EU ni preostalo drugega, kot da se je odpovedala partnerstvu z Rusijo. " Rusija sedaj uporablja še druga sredstva, kibernetske napade, pojačala je vojaško obveščevalno dejavnost, in skuša s trdo močjo oziroma kot rečemo  "s puško" vplivati na EU, jo šibiti in narediti še bolj ranljivo kot je že," je povedal evropski poslanec. "Rusi sicer spoznavajo, kakšno je  življenje v EU in verjetno bi si Putin raje želel vojaškega soočenja, kot pa to, da Rusi vidijo, kako se v EU razvijajo človekove pravice in kakovost življenja, sama Rusija, pa na primer, ni sposobna zagotoviti dovolj kakovostnih javnih storitev," je dodal dr. Zver. "Druga velika izguba za EU je bila izguba ZDA kot čvrstega evro-atlantskega zavezništva. Prvi tak primer izgube je bila odpoved trgovinskega sporazuma z EU," je nadaljeval dr. Zver, ki je spomnil, da so evropski poslanci pred 10 leti natančno preučevali TTIP, kjer so bili do potankosti opredeljeni odnosi na različnih področjih, "na koncu pa so se v ZDA odločili, da sporazuma z EU ne bo, čeprav bi imeli evropski in ameriški gospodarski dejavniki in gospodinjstva precej od tega." Tretja velika izguba za EU pa je po besedah poslanca Brexit. "Brexit je sicer bolj močno prizadel Veliko Britanijo kot EU, saj imajo Britanci sedaj v urbanih predelih veliko težav, veliko delovnih mest so izgubili, finančna industrija se je odselila na evropski kontinent. Tudi britanski državljani in njihova gospodinjstva so z odhodom izgubili ogromno, saj imajo sedaj težave z zagotovitvijo določenih storitev, zdravil ipd," je poudaril poslanec dr. Zver. "Strateška pozicija EU je bila močna, čeprav je gradila na mehki moči. Imamo najvišjo kakovost življenja na svetu in to je bil tudi eden od razlogov, ki je motiviral migrante pri prihodu v EU in še danes to velja kot nek motiv zanje," je nadaljeval dr. Zver, ki pa je ocenil, da je tudi s tega vidika EU dokaj ranljiva, še posebej po strateški preusmeritvi ZDA iz evro-atlantskega središča v azijsko-pacifiško. "Pacifik je postal torišče vsega pomembnega, kar se sedaj dogaja na tem svetu. Ta premik ZDA iz EU nas je pustil na čistini, ker EU v zadnjih 30 letih ni vlagala veliko v obrambo in varnost," je dejal evropski poslanec. "Boleče je tudi to, da so se z odhodom ZDA iz sirske krize in Afganistana odprla nova žarišča migrantskih tokov, usmerjenih v EU. Tu je z odločno pozicijo Slovenija v času predsedovanja preprečila, da bi se zgodili nepredvidljivi valovi iz Afganistana," je poudaril evropski poslanec dr. Zver in dodal, da Evropo na področju obrambe in varnosti čaka še veliko nalog, predvsem da bo postala bolj spoštovanja vreden partner. Poslanec je tudi dejal, da nekateri menijo, da bi moral biti sistem odločanja v EU bolj učinkovit, zato da bi pridobila večjo moč v geostrateškem smislu. "Evropa ima dokaj zapleten sistem odločanja tudi zato, ker ni enovita supra država, ker jo sestavljajo posamične države članice, tako da na evropski ravni razvijamo model evropske demokracije. Tako imamo tipičen večinski sistem, pa tudi konsenzualni sistem," je povedal evropski poslanec in dodal, da se v Svetu EU odločitve sprejemajo na podlagi konsenza ali kvalificirane večine, ki temelji na tem, da se mora več kot 55% držav članic strinjati z neko odločitvijo, pri čemer morajo te države članice pokrivati vsaj 65% populacije v EU. "V Svetu obstaja tudi možnost veta, ki daje moč zlasti manjšim članicam, ki lahko blokirajo neko odločitev EU, če le-ta ni v njenem interesu. Lahko pa se država tudi umakne iz odločanja in ne prepreči sprejetja odločitve," je sistem odločanja v EU pojasnil evropski poslanec.  Prav tako je navedel, da v tem trenutku v EU potekata dve veliki razpravi, prva o prihodnosti Evropske unije, druga pa o strateškem kompasu. Prva razprava lahko po besedah poslanca pripelje do nekaterih sprememb, ni pa nujno, da bodo te spremembe v smeri večanja evropske demokracije, saj si nekateri namreč želijo umakniti sistem odločanja z vetom. "Strateški kompas pa bo verjetno prinesel rešitve o tem, kako povečati učinkovitost, odzivnost in odpornost EU," je dejal dr. Zver. Ob tem je jasno poudaril, da si ne želi spreminjanja evropskega modela demokracije, ki temelji na državljanih - večinski demokraciji in na konsenzualni demokraciji, iskanju soglasja, ki domuje v Svetu EU. "Zlasti z levice prihajajo predlogi, da bi Svet EU menjali s senatom, ki bi bil voljen. Ta predlog gre v smeri unifikacije, torej da bi imeli eno volilno enoto in panevropske volitve, panevoprski referendum. Na drugi strani je ELS predlagala koncept spitzen kandidata, ki pa v praksi žal ni uspel, saj nekateri niso spoštovali dogovorov," je povedal dr. Zver.  Po mnenju evropskega poslanca bo EU verjetno morala sprejeti nekatere odločitve v smeri učinkovitega in vitalnega odločanja. "Na področju zdravstva EU sicer ne bi smela reagirati ali regulirati tega podsistema, vendar pa se je pri proizvodnji in dobavi cepiv zelo izkazala," je dejal dr. Zver. Prav tako je poudaril, da se bo EU navzven morala pokazati tudi s trdo močjo, in ne zgolj s kulturo, kakovostjo življenja ter dobrimi športnimi rezultati. "Potrebujemo močnejšo vojsko, ki se bo sposobna hitro odzivati. Potrebovali bi skupno obveščevalno službo, saj v boju s teroristi sistem sodelovanja  in koordinacije ni več učinkovit, prav tako bi morali biti veliko bolj odporni proti kibernetskim napadom, ki so verjetno ta hip največja grožnja stabilnosti EU," je naštel dr. Zver.  Svoje razmišljanje je evropski poslanec zaključil z mislijo, da je Evropska unija v geostrateškem smislu ranljiva kot še nikoli, a je obenem tudi nakazal, da lahko z delnimi spremembami ojača svojo vlogo in moč, "bo pa ob tem morala bistveno več vlagati tudi  na področje obrambe in varnosti."

Thu, 20. Jan 2022 at 18:38

146 ogledov

Franc Bogovič: EU parlament sprejel vrsto ukrepov za izboljšanje dobrobiti živali med prevozom
Strasbourg, 20. januar 2022 - Poslanci Evropskega parlamenta so na zadnji dan januarskega plenarnega zasedanja v Strasbourgu sprejeli priporočila preiskovalnega odbora za zaščito živali med prevozom (odbor ANIT), ki ugotavlja stanje na področju prevoza živali v EU in s tretjimi državami ter Evropski komisiji (v nadaljevanju: Komisija) in državam članicam EU predlaga vrsto ukrepov za izboljšanje pogojev pri prevozu živali, ki, po mnenju poslancev, krepijo njihovo dobrobit in zmanjšujejo tveganja za poškodbe ali pogin živali med prevozom. Evropski poslanec Franc Bogovič ELS/EPP Evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič (EPP/SLS), ki sicer ni bil član ad-hoc preiskovalnega odbora ANIT, je priporočila odbora podprl, saj ocenjuje, da so realistična, v ozir pa jemljejo tako vidik izboljšanja dobrobiti živali kot položaj rejcev živali, predvsem iz perifernih držav in regij EU. »Preiskovalni odbor ANIT smo v Evropskem parlamentu ustanovili junija l. 2020, in sicer z namenom preiskovanja domnevnih kršitev pri uporabi Uredbe (ES) št. 1/2005, ki ureja prevoz živih živali znotraj in zunaj Unije. Odbor je do potankosti preučil domnevne pomanjkljivosti izvajanja celotne zakonodaje EU, ki določa prevoz živih živali in pogoje, ki se morajo izpolnjevati med prevozom, od dovoljenega prostora za pripeljane živali, njihovem napajanju, hranjenju, temperaturah in prezračevalnemu sistemu med prevozom po cesti, železnici, zraku in morju. Kolegi poslanci iz odbora so preverjali tudi zagotavljanje skladnosti s pravili EU s strani držav članic,« uvodoma izpostavlja Bogovič in dodaja, da sta bili ključni vprašanji, pri katerih so bili člani odbora najbolj razdeljeni, čas potovanja in počitka ter temperatura med prevozom. »Glede časa potovanja in počitka za domače živali, ki so namenjene za zakol, predlagamo, da potovanje načeloma ne sme presegati 8 ur ob upoštevanju posebnih geografskih značilnosti nekaterih regij, kot so otoki, najbolj oddaljene regije, oddaljene regije in območja, kjer je infrastruktura nerazvita. Kar se tiče temperature med prevozom in njenega vpliva na počutje živali, pa se osredotočamo na temperaturo v vozilih namesto na zunanjo temperaturo, saj je temperaturo v vozilih mogoče nadzorovati s tehničnimi napravami. Poleg tega priporočamo tudi čim večje izogibanje prevozu neodstavljenih živali, torej živali, ki so odvisne od materinega mleka, ki ne bi smel biti dovoljen za teleta, mlajša od štirih tednov, razen v primeru, ko ga izvajajo kmetje sami na razdalji manjši od 50 km. Glede brejih živali priporočamo maksimalno 4-urno omejitev časa vožnje za živali, ki so v zadnji tretjini brejosti,« kot nekatera ključna priporočila omenja Bogovič in dodaja: »posebna pozornost je namenjena tudi prevozu živali po morju in uvozu iz oz. v tretje države, kjer državam članicam EU priporočamo uveljavitev obvezne prisotnosti veterinarjev ali certificiranega strokovnjaka na krovu za ves čas potovanja po morju. Z namenom zmanjševanja tveganja za nesreče poleg tega priporočamo še krepitev inšpekcijskih pregledov po natovarjanju plovila. Glede izvoza izven EU oz. uvoza v EU Komisiji predlagamo pripravo t. i. belega seznama tretjih držav, ki uporabljajo pravila in standarde na področju prevoza živali, ki so primerljivi s tistimi v EU, za ostale tretje države pa vzpostavitev certificiranega nadzornega sistema, ki zagotavlja skladnost z zakonodajo EU na katerem koli delu poti. Nenazadnje pa pozivamo tudi h krepitvi zakola na kmetiji, tudi z uporabo mobilnih klavnic ter ohranjanje ali vzpostavitev regionalnih klavnic, s čemer bi odpravili potrebo po daljšem prevozu živih živali, kjerkoli je to mogoče.« Bogovič še dodaja, da je treba kmetom pomagati pri zagotavljanju ustreznih pogojev za kmetovanje z namenom preprečevanja opuščanja kmetovanja. Kmetom je treba pomagati, da bodo svoje kmetovanje lahko še izboljšali, tudi ob zagotavljanju prevoza živali v tretje države, ob hkratnem spoštovanju najvišjih standardov dobrega počutja živali. Sprejeta priporočila odbora ANIT predstavljajo osnovo za spremembo zakonodaje s področja prevoza in dobrobiti živali, ki jo pripravlja Komisija.

Thu, 20. Jan 2022 at 18:24

104 ogledov

Slovensko Porabje: Ministrica Jaklitscheva s predsednikom Državne slovenske samouprave
Ministrica dr. Helena Jaklitsch se je danes srečala s predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem.  V prijetnem in konstruktivnem pogovoru je beseda tekla o izzivih slovenske manjšine v Porabju v letu 2022, s posebnim poudarkom na gospodarskem razvoju, prizadevanjih za dvig ravni rabe slovenskega jezika in jesenskem popisu prebivalstva na Madžarskem. V luči katerega potekajo tudi številne aktivnosti pod geslom "Slovenec sem!".

Thu, 20. Jan 2022 at 12:08

653 ogledov

Milan Kučan ima še danes "Bilečanko" na ustih, Slovenija pa mu tudi po 30 letih še vedno ni intimna opcija
V zadnjem poldrugem letu nam je UKOM s pomočjo zunanjih sodelavcev, zgodovinarjev, publicistov in novinarjev dveno postregel z informacijami, povezanimi s procesom osaamosvajanja in do 15. januarja 1992, do končnega mednarodnega priznanja Slovenije. Tudi naš medij prava.si je objavljal utrinke o dogajanjih, povezanih z "rojevanjem" naše domovine. Tudi s slikovnim materialom, ki je del fonda Muzeja novejše zgodovine. Ob slovesni razglasitvi plebiscitarnega rezultata na seji Skupščine Republike Slovenije 26. decembra 1990 Pri fotografijah, na katerih je tudi takratni predsednik Predsedstva RS Milan Kučan me je zbodlo dejstvo, da na niti eni, ko se je zgodil kak prelomni dogodek, raglasitev rezultatov referenduma o samosvojitvi, razglasitev samostojnosti...na vseh Milan Kučan kaže mrk, nerazpoložen in razočaran obraz, čeprav vsi okoli njega navdušeno prepevajo Zdravljico. Edinokrat je na njegovem obrazu razbrati smeh, ko se druži z nekdanjimi partijsko nastavljenimi predsedniki predsedstev bivših SFRJ republik, zlasti Slobodanom Miloševićem. Sicer pa nikoli ni skrival, da mu samostojna Slovenija ni bila in mu še vedno ni intimna opcija. Spomnim naj na letošnje Dražgoše, na njegovo provokacijo na lanski proslavo ob 30 letnici samostojne Slovenije.... Milan Kučan in Geza Vogrinčič Da ga lahko Slovenija spozna, kako se zna Milan sprostiti, ko se za mizo zberejo jugonostalgični obrazi slovenske prvorazredne elite, je s svojimi objavami na twitter profilu poskrbel nekdanji košarkarski trener črnogorskih korenin, Bogdan Tanjević. Moji prijatelji Slovenci , medju njima Miro Cerar, Ivo Daneu, Milan Kucan i ostali pjevaju neke drage pjesme… pic.twitter.com/L1KnnLjJKY — Bogdan tanjevic (@BogdanTanjevic) January 19, 2022 Ves navdušen nad videnim je posnetek zabave, na kateri je  zbrana smetana Foruma 21 in njenih prisklednikov, od njegovega oprode Geze Vogrinčiča, preko Vlade Kreslina,  Bojana Križaja, Toneta Vogrinca, Iva Daneva, Mira Cerarja starejšega, celo prvo ime NZS Radenko Mijatović ni manjkal, nekdanji predsednik mariborskega sodišča Karel Ferenčak pa je bil najbolj glasen pri petju "Bilećanke". Manjkal je Zoran Predin, ki po Tanjevičevem mnenju najbolje zapoje Bilečanko. “Moji prijatelji Slovenci, med njimi Miro Cerar, Ivo Daneu, Milan Kučan in ostali pojejo neke posebne pesmi, je s posnetkom vred na twitter objavil Bogdan Tanjević. Prvi bariton Bilečanke, menda nekdanji sodnik na mariborskem sodišču … dakle, u Sloveniji, osim janse( malim slovima, mali ljudi, coveculjci) i mozda tate mu ( grdan li je i fizicki !!?!) vecina naroda postuje tekovine NOB… jednostavno, nece ljudi da ne pripadaju POBJEDNICKOJ NACIJI u 2.Svj ratu — Bogdan tanjevic (@BogdanTanjevic) January 19, 2022 Da gre ne le za jugonostalgike, temveč tudi osebe, ki jim misel na aktualnega predsednika vlade Janeza Janšo povzroča hude prebavne motnje, ne gre dvomiti. Z virusom antijanšizma se je okužil tudi Bogdan Tanjević, ki v poniževalnem tonu piše o Janši, hkrati pa pride do krucialne ugotovitve, da "vecina naroda postuje tekovine NOB… jednostavno, nece ljudi da ne pripadaju POBJEDNICKOJ NACIJI u 2.Svj ratu" To niso Slovenci to je murglsektakomunistov — Romana Jančar (@roma9na) January 20, 2022 b.c.

Wed, 19. Jan 2022 at 18:46

339 ogledov

V jutrišnji izdaji Domovine: Jugonostalgija namesto lepše prihodnosti
Vroča tema 31. številke Domovine:  soočenje idej med Levico in NSi. Razprava med strankama je več kot le besedni spopad: je namreč rezultat trka dveh konceptov, dveh idej in vizij slovenske prihodnosti. Temo komentirajo urednik Domovine Tino Mamić, urednik spletne Domovine Rok Čakš in naš komentator Matjaž Napast. Kordiševo čustveno nabito izjavo, da je bila osamosvojitev »nateg« in »kapitalistična kontrarevolucija«, ki je omogočila peščici, da je obogatela, ljudje pa živijo v revščini, smo v članku soočili z dejstvi.  Matej Tonin: »Ne želimo nazaj v socializem. « Levica odgovarja: »Mi želimo naprej v socializem. « Na čelu »desničarskega prevzema« RTV Slovenija je tudi Domovina, saj je letos javna RTV naročila celo en izvod naše revije!   Predstavljamo konkretne številke o številu naročnin na različne medije, ki jih ima RTV Slovenija v letu 2022. Veliko prahu je dvignila tudi zadnja oddaja Utrip, ki jo je pripravil dr. Jože Možina. O tem v članku piše Peter Merše, v komentarju pa Rajko Podgoršek. Aktualne teme: sestanek koalicije o projektih, ki jih še lahko izpeljejo do konca mandata; Zorčič ustanovil stranko LIDE; organizatorji petkovih protestov pred sodiščem; Tonin zavrača pisanje ruskega časopisa: Rusija je nevarnost za evropski mir, ne pa Slovenija in balkanske države. Intervju z dr. Igorjem Senčarjem, državnim sekretar za koordinacijo mednarodnih in EU zadev o minulem predsedovanju Slovenije Svetu EU ter zunanji politiki Slovenije. Cerkvene teme: papež je obsodil kulturo izbrisa, ki se širi z Zahoda, Gabriel Kavčič pa komentira ustavitev zvonjenja v Dolini pri Trstu. V ekonomskih temah pišemo o solidarnostnem dodatku za upokojence in o zeleni jedrski energiji. Rok Čakš v komentarju športne zgodbe, ki se je namesto na igrišču tokrat odigrala na sodišču: Đoković je antijunak. Gregor Čušin je na sprehodu srečal Sizifa: z njim se je med drugim pogovarjal o smiselnosti volitev ter o gledanju televizije. Ne spreglejte Tazadnje, kjer pišemo o težavah s kratico CCCP. Kaj pomeni in katere težave prinaša lahko preberejo samo naročniki. V »iskrenih vsebinah« preberite: Zavod Iskreni se s hvaležnostjo ozira na leto 2021; Pravi in zgrešeni krščanski pogledi na spolnost; Intervju z zakoncema Kozjek o njuni družinski izkušnji (so glasbena družina s 7 otroki, imata pa že 2 vnuka); Umrla je Adalia Rose Wiliams – najstnica z redko boleznijo, ki je preko spleta širila veselje; Če hočeš biti manj   utrujena, pij manj kave. S Selmo Bizjak boste tokrat kuhali slastno rižoto – če bi se ji radi pridružili, se naročite. Vse to in še veliko drugih ekskluzivnih vsebin najdete v novi številki tednika Domovina, ki izide v četrtek, 20. januarja. 68 barvnih strani vas na policah prodajaln časopisov čaka, da jih prelistate. Opozarjamo sicer, da je Domovina v prenekateri prodajali varno »skrita« na nevidnih mestih.

Wed, 19. Jan 2022 at 14:25

240 ogledov

Franc Bogovič: Roberta Metsola bo odlična predsednica EU parlamenta in pozitiven zgled mladim ženskam za delo v politiki
Na včerajšnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta (EP) v Strasbourgu so evropski poslanci za novo predsednico Evropskega parlamenta izvolili evropsko poslanko in dosedanjo prvo podpredsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo iz politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP Group. Za izvolitev v prvem krogu glasovanja je bila potrebna absolutna večina. Metsola je dobila 458 glasov od 616 oddanih veljavnih glasovnic. Poleg nje  so se za položaj  predsednika potegovali še Sira Rego iz Levice, Alice Bah Kuhnke iz Zelenih, medtem ko je kandidat Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Kosma Zlotowski svojo kandidaturo umaknil. Evropski parlament v Strasbourgu Malteška poslanka Metsola je bila deležna podpore vseh štirih slovenskih poslancev iz vrt Evropske ljudske stranke/EPP. Njeno izvolitev je evropski poslanec in podpredsednik SLS Franc Bogovič (SLS/EPP pospremil z naslednjimi besedami: »Evropska poslanka Roberta Metsola iz naše politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) je mlada, a hkrati zelo izkušena političarka, dolgoletna poslanka, ženska in mati štirih sinov, ki prihaja iz male sredozemske države Malte. Je odločna in entuziastična zagovornica Evropske unije in demokracije ter predana in kompetentna poslanka, ki vedno prisluhne ljudem. Glede na njeno odprtost in zelo povezovalno držo verjamem, da bo odlična predsednica vseh.Kolegici Roberti Metsola iskreno čestitam za izvolitev za predsednico Evropskega parlamenta, ki bo to funkcijo opravljala naslednji dve leti in pol. Verjamem, da bo krepila odprtost Evropskega parlamenta do vseh državljank in državljanov EU ter njegovo demokratičnost in bo hkrati pozitiven zgled mladim ženskam za delo v politiki ter sedanjim in prihodnjim evropskim voditeljicam.«  Metsola je na mestu predsednika Evropskega parlamenta naslednica nedavno preminulega predsednika EP Davida Sassolija iz vrst S&D, ki je minuli teden umrl v starosti 65 let in bi se mu v tem mesecu iztekel predsedniški mandat. Njegova izvolitev za predsednika EP je bila na prvi seji novega mandata parlamenta v letu 2019 rezultat političnega dogovora treh največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu – EPP, S&D in Renew, da v prvi polovici mandata EP mesto predsednika pripade S&D, v drugi polovici pa EPP.
Teme
afera Prointer 154 milijonov KM Slaviša Kokeza Prointer Republika Srbska milorad dodik Igor Dodik

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Razkrivamo afero, v katero sta vpletena Slaviša Kokeza in sin Milorada Dodika! Na lepe oči zaslužili 154 MILIJONOV KM!!