Luka Perš je posvetil v črno luknjo in najbolj temno liso slovenske države
Luka Perš ni odkril Amerike, samo posvetil je v temo, v črno luknjo, in v mehki trebuh slovenske globoke države. Zato velja, da dokler se zadeva Masleša temeljito ne razišče in sankcionira je vsako govorjenje o demokraciji odveč, kajti sodstvo in tožilstvo sta hrbtenica in živčni sistem vsake države. Tudi ni slučaj da je Maslešo za sodnika predložil nekdanji šef slovenske partije, tedaj v 70 letih, predsednik skupščine SRS Milan Kučan.
Zakaj prenekateri sodniki in tožilci nimajo DPI – državnega pravosodnega izpita in univerzitetne diplome ? Vrhovni sodnik in celo predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša pač ni nobena redka izjema. To je že dolgo tega ugotovil nekdanji sodni uslužbenec Rade Stanić, kar sva potem tudi skupaj obelodanila na lokalni TV v Zagorju pred 8 leti. Ne gre namreč samo za neobstoječe DPI in diplomo, pač pa tudi za dokazljive plagiate pri pisnih nalogah DPI.
Zadeva je sistemsko pogojena in je inherentna samemu bistvu sodstva katerega glavna funkcija je bila in bo (prosto po Bavconu) boj proti razrednemu sovražniku. Sodna veja oblasti in tožilstvo pa se v tem oziru še danes uporabljata in izrabljata za najhujše primere sodnega pokrivanja največjih zločinov in svinjarij naše tranzicije. Nekvalificirani sodniki in tožilci brez kvalifikacij so celo sistemsko zaželeni, kajti le taki ljudje so 100 % vdani sodni oblasti in zanesljivo sodijo po nareku. Rade Stanič je pred 8 leti imel na mizi 7 primerov dokazljivih plagiatov pisnega dela DPI.
Afera diploma Branka Masleše je samo simptom asimptomatske – na zunaj nevidne, okužbe, ki je tako boleča, da je mnogi nočejo zaznati kaj šele priznati. Enostavno rečejo, da to ni res, ker to ni mogoče , ker je nedovoljeno, ampak vsi vemo - bolj je stvar neverjetna bolj je, za naivno pamet omogočeno njeno zanikanje in skrivanje. Ljudi iz pravne stroke pa je enostavno sram, da se je to dogajalo in se še dogaja pred našimi - njihovimi očmi. Po 30 letih od osamosvojitve, je čas da se osamosvojimo do te mere, da bomo zmožni javno priznati, da so se dogajale in se celo trd(n)im ateistom dogajajo čudeži, kratko malo se dogajajo nepredstavljive »čudežne« stvari. Pri tem pa se moramo zavedati da so vedno najmanj dve poti, da nas prinesejo okoli: da prvič verjamemo kar ni res ali da drugič ne verjamemo kar je res. Sodna farsa z Brankom Maslešo ima to lastnost, da se v njej dogaja oboje.
Slovenci imamo mnogo izjemnih ljudi z odličnimi lastnostmi, kot je pred dnevi, ob 30 obletnici države povedal predsednik vlade, imamo pa tudi gensko podedovano bogaboječnost, nevoščljivost in ustrahovanost, kar so tri ključne sestavine, da zmaguje laž in ne moremo naprej.
Zdaj Ervin Hladnik Milharčič celo razlaga, da se nam je zgodila revolucija. Zato v Marxovem duhu pozivam vse pravne filozofe (Mateja Avblja, Matevža Krivica in Andraža Terška) da globoko vdihnejo in nehajo filozofirati in razlagati stvarnost na sto načinov – ne gre namreč samo za to, da stvarnost, ne samo opazujemo, zdaj gre za to da jo spremenimo in da končno pridemo do suspenza goljufov - sodnikov in tožilcev in da nosilci sodne veje oblasti – tudi predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani – kralj na Betajnovi, bivši policaj samopašni Marjan Pogačnik, prevzame odgovornost.
Končno pa naj prevzamejo osebno odgovornost za greznico tisti , ki so jo pol stoletja ustvarjali sami: Sodni svet, tožilski svet in predsednik Vrhovnega sodišča. Nehajte že enkrat bežati od ogledala, ki vam kaže iznakaženi obraz. Sodne dvorane in sodne obravnave pa odprite za dostop javnosti na digitalen , avdio vizualen način.
Ljubljana 27.12.2021 Vili Kovačič, državljan K.
Pripis: Eden od takih primerov, ki ga je pred 10 leti razkril Rade Stanić, je okrožni sodnik Mihael Kersnik. Ta se je po razkritju nemudoma skril in odšel v pokoj. Še pred tem so raziskovalno akcijo o plagiatih pisnih nalog DPI, vodili študentje prava v Mariboru. Da naj zadevo razišče je Rade Stanič leta 2015 pozval bivšega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki pa se je, namesto z nadzorstvenim ukrepom, izvil z nerazumljivim izgovorom, da se zadeva ne more obravnavati. Sedanji minister Dikaučič pa se niti ne oglasi.
Strokovnjaki za molk so očitno vedno zelo glasni z molkom, od vidnih pravnikov sta se do sedaj oglasila samo dr. Jurij Toplak in Boštjan M. Zupančič. Drugi - Sodni svet, VS in tožilski svet pa se branijo z molkom ! Gre za verjeten strah ali za neverjetno aroganco !?
Komentarji (1)