Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je ob izteku slovenskega predsedovanja Svetu EU na tiskovni konferenci predstavil ključne dosežke na področju notranjih zadev. Da je bilo predsedovanje uspešno, je poudaril Hojs, med drugim jim je uspelo doseči številne dogovore: "Po dolgih letih smo se vsi notranji ministri strinjali, da bomo tokrat k reševanju oziroma možnim migracijam pristopili drugače kot leta 2015,” je izpostavil enega izmed večjih dosežkov v času predsedovanja.
»Po moji oceni smo do enega ključnih dosežkov prišli že takoj v začetku predsedovanja, in sicer s skupno izjavo glede Afganistana. Po dolgih letih smo dosegli to, da smo se notranji ministri povsem uskladili,« je minister Hojs poudaril pomen skupne izjave o razmerah v Afganistanu. »Vsi smo se strinjali, da bomo tokrat k reševanju migracij pristopili precej drugače kot leta 2015.« Tudi zaradi tega odločnega in enotnega glasu EU doslej ni bilo večjega migracijskega pritiska iz Afganistana, o katerem se je govorilo pred tem. Skupni izjavi je sledilo sprejetje akcijskega načrta za boj proti terorizmu in potrditev enotnega postopka za okrepljene varnostne preglede oseb na zunanjih mejah EU.
»Prav tako pomemben dosežek se je zgodil ob zaključku našega predsedovanja. To je bila potrditev sklepov Sveta EU, s katerimi smo na široko odprli vrata Hrvaški za vstop v schengensko območje.« Soglasna potrditev sklepov je prvi formalni korak v smeri končne odločitve Sveta o širitvi schengenskega območja.
Minister @aleshojs bo na novinarski konferenci predstavil ključne dosežke predsedovanja Svetu na področju notranjih zadev. https://t.co/ARQvR1N7fj
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) December 29, 2021
Krepitev odpornosti EU
Potem ko je Evropska komisija septembra 2020 predlagala nova pravila za okrepitev ravni zaščite in odpornosti infrastruktur, je slovenskemu predsedstvu uspelo doseči pogajalski mandat Sveta o predlogu Direktive o odpornosti kritičnih subjektov. Namen direktive je boljša pripravljenost in odpornost EU na prihodnje zdravstvene krize, naravne nesreče, kibernetske napade in druge grožnje.
Krepitev čezmejnega policijskega sodelovanja
Kar nekaj dosežkov smo nanizali na področju krepitve čezmejnega policijskega sodelovanja. S kolegi ministri za notranje zadeve EU, schengenskih pridruženih držav, partneric z Zahodnega Balkana in Združenih držav Amerike so na virtualni konferenci sprejeli skupno izjavo o preprečevanju in preiskovanju spolnih zlorab in spolnega izkoriščanja otrok. Okrepiti moramo kampanje za ozaveščanje o razsežnosti teh kaznivih dejanj in se osredotočiti tudi na glavne izzive, s katerimi se soočajo nacionalni preiskovalci pri preiskovanju teh kaznivih dejanj, predvsem glede obsega in dostopa do podatkov, šifriranja in uporabe umetne inteligence za izboljšanje obstoječih preiskovalnih orodij.
Med prednostne naloge smo uvrstili tudi področje pogrešanih oseb in med predsedovanjem sprejeli sklepe Sveta o krepitvi čezmejnega policijskega sodelovanja na tem področju, s čimer smo to področje policijskega dela postavili na zemljevid evropske varnostne arhitekture za višjo stopnjo varnosti ljudi v EU in na Zahodnem Balkanu.
Na področju implementacije obstoječih Prümskih sklepov smo intenzivirali delo za podaljšanje sporazuma o izmenjavi DNK in prstnih odtisov z Združenim kraljestvom in delo na področju priključitve Italije k avtomatizirani izmenjavi na področju DNK, prstnih odtisov in podatkov o registraciji vozil ter Grčije na področju podatkov o registraciji vozil. Intenzivno delo na tem področju je privedlo do štirih Sklepov Sveta, ki so bili potrjeni na Svetu EU za pravosodje in notranje zadeve 9. decembra 2021. S tem je zaključena implementacija avtomatizirane izmenjave podatkov na podlagi Prümskih sklepov v vseh državah članicah EU, kar je nedvomno velik dosežek slovenskega predsedstva.
Revizija mandata agencije Europol
V Svetu EU smo sprejeli mandat za pogajanja o spremembah uredbe o Schengenskem informacijskem sistemu, ki je del paketa za revizijo mandata Europola, ter tako vzpostavili pogoje za začetek pogajanj z Evropskim parlamentom. Revizija mandata Europola je bila ena izmed najpomembnejših prioritet slovenskega predsedstva, zato smo v približno dveh mesecih, ki sta nam bila na voljo za pogajanja, intenzivno delali tako na politični kot strokovni ravni. Vloženi napori so se odrazili v sprejetem načelnem dogovoru o ključnih vprašanjih, pomembnih za delovanje Europola v podporo državam članicam: sodelovanju s tretjimi državami, z zasebnimi strankami, vlogi Europola na področju razvoja in inovacij ter obdelavi velikih podatkovnih nizov.
Krepitev skupne migracijske in azilne politike
Ministri so pokazali politično voljo za postopni napredek pri oblikovanju skupne migracijske in azilne politike EU in se strinjali, da so izračuni in simulacije urada EASO in Evropske komisije, o katerih so razpravljali v okviru različnih delovnih teles v Svetu, pripomogli k ustreznemu razumevanju migracijskih bremen držav članic. Zaključke o tem, da je treba med bremena vključiti tudi sekundarne migracije in vidike vračanja, bomo v nadaljnje delo predložili prihodnjemu francoskemu predsedstvu.
Slovensko predsedstvo je intenzivno delalo na pogajanjih o vseh predlogih zakonodajnih aktov iz pakta o migracijah in azilu, še zlasti pri uredbi Eurodac o vnosu biometričnih podatkov oseb, ki vstopajo v EU. Narejen je bil pomemben napredek na strokovni ravni, zaenkrat pa med državami članicami ni zadostne politične podpore za potrditev mandata in začetek pogajanj z Evropskim parlamentom. Še vedno namreč precej držav članic vztraja pri paketnem pristopu do obravnave pakta. Poročilo o napredku bo služilo kot osnova za nadaljnje delo prihodnjega francoskega predsedstva.
Sodelovanje med EU in ZDA
Pomembno je tudi sodelovanje s čezatlantskimi partnerji, ki je po Hojsovi oceni na visoki ravni. Za krepitev sodelovanja med EU in ZDA smo se zavezali v skupni izjavi na ministrskem srečanju EU – ZDA v Washingtonu.
Zahvala ekipi
Minister se je ob koncu zahvalil ekipi s področja notranjih zadev. Več kot 165 sodelavcev v ministrstvu in policiji se je trudilo pri vsebinskem, logističnem, organizacijskem, komunikacijskem, varnostnem vidiku. Posebno zahvalo je namenil policiji, ki je skrbela za varnost dogodkov, ki smo jih izvedli v Sloveniji. »Brez dobre ekipe sodelavcev je delo ministra ali vodstva Sizifovo delo. Postavili smo si realne cilje, ki so se v veliki meri spremenili zaradi drugih okoliščin, smo pa lahko z opravljenim delom med predsedovanjem na našem ministrstvu zadovoljni,« je sklenil minister.