Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil 6. redne seje preiskovalne komisije o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov, povezanih z epidemijo nalezljive bolezni covid-19.

Predsednik vlade Janez Janša na seji preiskovalne komisije o covid-19 | Avtor Kabinet predsednika vlade

Predsednik vlade Janez Janša se je sicer že udeležil tudi 2. redne seje omenjene komisije, kjer je glede na vprašanja predsednika preiskovalne komisije in poslancev spregovoril predvsem o ukrepih, ki jih je vlada sprejemala za zajezitev širjenja in omejitev okužb s koronavirusom. Več informacij o prvi udeležbi predsednika vlade na seji komisije najdete na povezavi: https://www.gov.si/novice/2021-09-24-predsednik-vlade-janez-jansa-o-ukrepih-v-prvem-in-drugem-valu-epidemije-koronavirusa/

Prav tako se je predsednik vlade Janez Janša udeležil 4. redne seje omenjene komisije, kjer je spregovoril o delu strokovne komisije, ukrepih, ki jih je vlada sprejemala za zajezitev in omejitev širjenja virusa, prav tako pa je podrobneje pojasnil naročanje in dobavo cepiv v letu 2020. Več informacij o drugi udeležbi predsednika vlade na seji komisije najdete na povezavi: https://www.gov.si/novice/2021-11-11-predsednik-vlade-janez-jansa-na-seji-preiskovalne-komisije-v-drzavnem-zboru/

 @JJansaSDS: Obkladanje s fašisti in fašizmom ni posledica epidemije, temveč ima precej daljšo zgodovino. Fašist je bil vsak, ki je nasprotoval partijski diktaturi in nekateri se teh navad tudi v 21. stoletju niso znebili. pic.twitter.com/hS2MMgRd8O

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 14, 2022

Na današnji seji je predsednik vlade sprva odgovarjal na vprašanja o dodeljevanju dodatkov v času epidemije koronavirusa. Kot je dejal, bi želel slišati za dodatne primere neupravičenih izplačil dodatkov, da se to lahko preišče. "Seveda pa vlada nima pristojnosti, da odloča o dodeljevanju dodatkov, vlada sprejme splošni predpis, konkretno pa so o dodatkih odločali predstojniki institucij in so tudi ukrepali, kadar so bile odkrite nepravilnosti pri tem," je povedal premier.

Poslanec LMŠ Robert Pavšič (Foto: Zajem zaslona Nova24TV)

Na vprašanja poslanca o različnih izjavah nekaterih javnih osebnosti (med njimi tudi nekdanjega predsednika republike Milana Kučana) glede fašizma in fašistov, pa je dejal, da kar se tiče obkladanje s fašisti in fašizmom, to ni posledica epidemije, temveč ima daljšo zgodovino. Ob tem je spomnil, da ko je bil junija 1988 v zaporu, je glavni preiskovalec vojaške tajne policije komentiral zborovanje na Kongresnem trgu, kjer je bilo 340.000 ljudmi, z besedami, da po ljubljanskem trgu zborujejo fašisti in da je očitno cel slovenski narod na tej poti, in da v Jugoslaviji ne bo bistveno slabše, če se te ljudi pobije ali iztrebi. "Fašist je bil vsak, ki je nasprotoval partijski diktaturi in nekateri se teh navad tudi v 21. stoletju še vedno niso znebili," je dejal premier Janez Janša.

"Ko gre za zunanje pojave, je normalno, da imata opozicija in koalicija drugačne poglede," je v nadaljevanju komentiral predsednik vlade, kot žalostno pa izpostavil dejstvo, da se je pri drugačnem mnenju vztrajalo za vsako ceno, tudi ko je bilo treba stopiti skupaj v boju z epidemijo.

"Zakon o nalezljivih boleznih, ki je bil sprejet pred 25 leti in je veljal, ne da bi ga kdorkoli kjerkoli osporoval, je določal in še vedno določa, da v primerih, ko neka nalezljiva bolezen grozi prebivalstvu, vlada sprejema zaščitne ukrepe. V številnih primerih zakon pooblašča tudi ministra za zdravje, da sprejema zaščitne ukrepe. Torej zakonska podlaga, za takšne ukrepe kot je nošenje mask, v Sloveniji obstaja že 25 let," je zakonitost glede sprejetih ukrepov komentiral predsednik vlade. "Je pa pandemija, ki je ne razglašajo nacionalni organi, ampak WHO, pokazala, ne le pri nas, ampak tudi drugod, da je zakonsko podlago treba dopolnjevati in slovenska vlada je to naredila v desetih protikoronskih paketih, s katerimi nismo zgolj omilili posledic epidemije, temveč smo tudi dopolnjevali zakonsko podlago za ukrepanje," je povedal predsednik vlade. "Verjetno je bilo pripravljenih na desetine bolj izostrenih zakonskih podlag za ukrepanje, na ustavnem sodišču pa je bilo izpodbijano 2-3% tega," je poudaril predsednik vlade.

Poslanec SAB Marko Bandelli (Foto: Zajem zaslona Nova24TV)

Na vprašanja o delovanju NLZOH, je predsednik vlade poudaril, da gre za profesionalno in strokovno institucijo, kjer delajo "podnevi in ponoči, da lahko izvedejo vse teste." "Večkrat, ko smo dobili njihove podatke o, na primer, količini virusa v odpadnih vodah v slovenskih regijah, je bilo to pravočasno opozorilo o tem, kaj se bo z virusom dogajalo v prihodnje. In ko sem se pogovarjal s kolegi iz evropskih držav, sem ugotovil, da imajo podobne laboratorije kot mi, vendar pa takšnih podatkov nimajo. Ne poznam primera, da bi pri NLZOH v napovedih zgrešili ali pa da bi prišli do napačnih podatkov," je dejal predsednik vlade, ki je tudi delo direktorice opisal kot profesionalno, pa tudi zgledno in tudi z velikimi žrtvami, "ker to, kar imamo niso normalne razmere in ljudje tam resnično garajo."

Kar se tiče pisma ene do uslužbenk glede delovanja NLZOH, o katerem je predsednika vlade spraševal predsednik komisije, pa je bilo le-to zagotovo odstopljeno ministru za zdravje, ki je zagotovo preveril navedbe iz pisma. "Če bi očitki držali, bi verjetno tudi ukrepali, ali pa bi me obvestili," je ob tem poudaril premier.

Predsednik vlade je na nadaljnja vprašanja, zakaj ni bilo upoštevano mnenje konkretne strokovnjakinje vprašal, ali naj vlada sprejema mnenja na podlagi dejstev posamičnega strokovnjaka ali pa na podlagi celotne stroke. "Torej, če karikiram, ali naj ravnamo v skladu z ločenim mnenjem ustavnega sodnika ali skladno s tem, kar odloča večina?" je vprašal premier in dodal, da predsednik preiskovalne komisije očitno želi, da bi vlada ravnala skladno s tem, kar reče nek posameznik, ki je v sporu z vodjo neke institucije ali nekdo, ki ima neko drugo mnenje. "Če obstajajo različna mnenja, se mora to razčistiti na ustreznih mestih in institucijah," je povedal predsednik vlade.

Na vprašanja glede verifikacije hitrih testov pa je poudaril, da je trenutno hitrih testov na trgu na stotine in da so vsi šli čez različne verifikacije. "V Sloveniji se v tem trenutku dnevno testira tudi 100.000 ljudi. Če bi bili veliki problemi s testi, to ne bi delovalo. So pa bili na začetku problemi, ker se ni vedelo, ali so testi zanesljivi, ni se vedelo, komu zaupati, a to se ni dogajalo le pri nas, temveč povsod v vseh državah. Danes pa je vse to že več ali manj utečeno," je dejal predsednik vlade. Glede hitrih testov pa je tudi spomnil, da jim je del stroke od samega začetka nasprotoval, a izkušnje tudi drugih držav so vplivale na stroko, da se je glede tega poenotila. "Hitrih testov nismo začeli uvajati prvi v Evropi, temveč smo bili eni zadnjih ravno zaradi vseh teh pomislekov," je spomnil predsednik vlade.

"Na vsakem Evropskem svetu razpravljamo o COVID19 in ukrepih držav in enako je bilo tudi, ko je šlo za testiranje. Kot rečeno je bilo sprva veliko dvomov in različnih praks in te razprave sem vedno prenašal na sestanke in delovne skupine, kjer smo se pogovarjali o pripravi ukrepov za vlado, možno je, da sem predlagal, naj se testira karkoli, kar uporabljajo v drugih državah," je povedal predsednik vlade v nadaljevanju. Poudaril je tudi, da nam je Slovaška na njegovo osebno prošnjo slovaškemu predsedniku vlade donirala hitre teste. "Sam teh testov nisem nikoli videl, testov pa se ne da uporabiti, dokler se jih ne verificira in imamo institucijo, ki to preverja in kolikor vem, od Slovaške testov nismo kupovali," pa je premier zavrnil očitke, da je teste iz Slovaške fizično prinesel in naročil NLZOH, naj jih verificira. "Češka nam je posodila zaščitno opremo, rokavice in maske, v količini, kot jo je vlada Marjana Šarca poslala na Kitajsko, Madžarska nam je dala nekaj opreme, enako tudi Poljska," pa je pomoč drugih držav opisal premier.

"Posledice epidemije so različne v različnih državah. Kar se tiče števila umrlih, glede na število okuženih smo v EU na 12. mestu. Število presežnih smrti, če upoštevamo vrstni red te žalostne statistike, pove, da je Slovenija na enakem mestu kot po precepljenosti, torej toliko kot smo precepljeni, toliko smo zaščiteni. Višja kot je precepljenost, manj je hospitaliziranih zaradi koronavirusa in manj jih zaradi tega razloga umre," je povedal predsednik vlade in dodal, da smo v drugem valu epidemije imeli nadpovprečno število presežnih smrti predvsem v domovih za starejše, kamor se 15 let ni investiralo, saj se je denar raje namenjalo nevladnim organizacijam na Metelkovi 6. "To, da se 15 let ni investiralo v domove za starejše ni ideološka tema in povedati je treba, da se je denar namenjal za stvari, od katerih ni bilo nič," je ob tem dodal predsednik vlade.

Premier je tudi dejal, da je v začetku tedna opravil telefonski pogovor z dansko predsednico vlade "Na Danskem je število okužb na milijon prebivalcev večje kot v Sloveniji, a je število ljudi na intenzivnih posteljah bistveno manjše, ker ima Danska skoraj v celoti precepljeno odraslo populacijo. Mi pa imamo odraslo populacijo precepljeno 70%, zato imamo višji delež obolelih oziroma okuženih na bolniških posteljah," je dejal predsednik vlade in poudaril, da Slovenija obveznega cepljenja, ni uvedla in je cepljenje odgovornost vsakega posameznika.

"Na začetku ni bilo cepiva dovolj nikjer, ne pri nas, ne v ZDA, ne v Luksemburgu. Kar se tiče EU, pa smo približno v enakem času prišli do presežkov cepiva, sedaj je cepiva dovolj," je poudaril predsednik vlade Janez Janša in dodal, da ne sam, niti vlada nikoli niso sejali nezaupanja v zdravstveno stroko.

"Sodba o tem, kdo je bil uspešen v spopadu z epidemijo in kdo ne, je z moje strani subjektivna, enako tudi s strani poslancev, objektivno sodbo lahko dajo edino podatki in mednarodne primerjave," je poudaril predsednik vlade Janez Janša in povedal, da je nedavno OECD primerjal ravnanja vlad posamičnih držav, kjer je Slovenija pri spopadu z epidemijo zasedla drugo mesto, takoj za Dansko. "Gospodarstvo je zelo pomembno pri spopadu z epidemijo in na primer že samo hitro testiranje predstavlja velike stroške, ki jih je treba na nek način plačati in če gospodarstvo ne deluje in če epidemija zaduši gospodarstvo, zaduši vse, tudi socialo in normalno življenje. In ko je nevtralna mednarodna institucija seštela ter pregledala različne podatke, je Slovenijo uvrstila na drugo mesto po uspehu spopada z epidemijo," je dejal predsednik vlade. Prav tako je poudaril, da je Slovenija po podatkih lansko leto imela primanjkljaj, ki je bil za 1,6 odstotne točke nižji od načrtovanega. "Zadolžili smo se za milijardno manj, kot je bilo dovoljeno, prav tako smo imeli bistveno boljše rezultate od predvidenih. In vse to so objektivne številke, ki govorijo o tem, kako je bila kakšna država uspešna v spopadu z epidemijo," je zaključil predsednik vlade Janez Janša.