VIDEO: Učna ura predsednika vlade Janeza Janše Robertu Pavšiču in Marku Bandelliju na seji preiskovalne komisije o covid-19
Premier Janša: Obkladanje s fašisti in fašizmom ni posledica epidemije. Fašist je bil včasih vsak, ki je nasprotoval partijski diktaturi in nekateri se teh navad še niso znebili
prava .
Slovenija

Petek, 14. januar 2022 ob 14:12

Odpri galerijo

PV Janez Janša na seji preiskovalne komisije DZ o covid 19

Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil 6. redne seje preiskovalne komisije o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov, povezanih z epidemijo nalezljive bolezni covid-19.

				Predsednik vlade Janez Janša na seji preiskovalne komisije o covid-19 | Avtor Kabinet predsednika vlade			Predsednik vlade Janez Janša na seji preiskovalne komisije o covid-19 | Avtor Kabinet predsednika vlade

Predsednik vlade Janez Janša se je sicer že udeležil tudi 2. redne seje omenjene komisije, kjer je glede na vprašanja predsednika preiskovalne komisije in poslancev spregovoril predvsem o ukrepih, ki jih je vlada sprejemala za zajezitev širjenja in omejitev okužb s koronavirusom. Več informacij o prvi udeležbi predsednika vlade na seji komisije najdete na povezavi: https://www.gov.si/novice/2021-09-24-predsednik-vlade-janez-jansa-o-ukrepih-v-prvem-in-drugem-valu-epidemije-koronavirusa/

Prav tako se je predsednik vlade Janez Janša udeležil 4. redne seje omenjene komisije, kjer je spregovoril o delu strokovne komisije, ukrepih, ki jih je vlada sprejemala za zajezitev in omejitev širjenja virusa, prav tako pa je podrobneje pojasnil naročanje in dobavo cepiv v letu 2020. Več informacij o drugi udeležbi predsednika vlade na seji komisije najdete na povezavi: https://www.gov.si/novice/2021-11-11-predsednik-vlade-janez-jansa-na-seji-preiskovalne-komisije-v-drzavnem-zboru/

Na današnji seji je predsednik vlade sprva odgovarjal na vprašanja o dodeljevanju dodatkov v času epidemije koronavirusa. Kot je dejal, bi želel slišati za dodatne primere neupravičenih izplačil dodatkov, da se to lahko preišče. "Seveda pa vlada nima pristojnosti, da odloča o dodeljevanju dodatkov, vlada sprejme splošni predpis, konkretno pa so o dodatkih odločali predstojniki institucij in so tudi ukrepali, kadar so bile odkrite nepravilnosti pri tem," je povedal premier.

				Poslanec LMŠ Robert Pavšič (Foto: Zajem zaslona Nova24TV)			Poslanec LMŠ Robert Pavšič (Foto: Zajem zaslona Nova24TV)

Na vprašanja poslanca o različnih izjavah nekaterih javnih osebnosti (med njimi tudi nekdanjega predsednika republike Milana Kučana) glede fašizma in fašistov, pa je dejal, da kar se tiče obkladanje s fašisti in fašizmom, to ni posledica epidemije, temveč ima daljšo zgodovino. Ob tem je spomnil, da ko je bil junija 1988 v zaporu, je glavni preiskovalec vojaške tajne policije komentiral zborovanje na Kongresnem trgu, kjer je bilo 340.000 ljudmi, z besedami, da po ljubljanskem trgu zborujejo fašisti in da je očitno cel slovenski narod na tej poti, in da v Jugoslaviji ne bo bistveno slabše, če se te ljudi pobije ali iztrebi. "Fašist je bil vsak, ki je nasprotoval partijski diktaturi in nekateri se teh navad tudi v 21. stoletju še vedno niso znebili," je dejal premier Janez Janša.

"Ko gre za zunanje pojave, je normalno, da imata opozicija in koalicija drugačne poglede," je v nadaljevanju komentiral predsednik vlade, kot žalostno pa izpostavil dejstvo, da se je pri drugačnem mnenju vztrajalo za vsako ceno, tudi ko je bilo treba stopiti skupaj v boju z epidemijo.

"Zakon o nalezljivih boleznih, ki je bil sprejet pred 25 leti in je veljal, ne da bi ga kdorkoli kjerkoli osporoval, je določal in še vedno določa, da v primerih, ko neka nalezljiva bolezen grozi prebivalstvu, vlada sprejema zaščitne ukrepe. V številnih primerih zakon pooblašča tudi ministra za zdravje, da sprejema zaščitne ukrepe. Torej zakonska podlaga, za takšne ukrepe kot je nošenje mask, v Sloveniji obstaja že 25 let," je zakonitost glede sprejetih ukrepov komentiral predsednik vlade. "Je pa pandemija, ki je ne razglašajo nacionalni organi, ampak WHO, pokazala, ne le pri nas, ampak tudi drugod, da je zakonsko podlago treba dopolnjevati in slovenska vlada je to naredila v desetih protikoronskih paketih, s katerimi nismo zgolj omilili posledic epidemije, temveč smo tudi dopolnjevali zakonsko podlago za ukrepanje," je povedal predsednik vlade. "Verjetno je bilo pripravljenih na desetine bolj izostrenih zakonskih podlag za ukrepanje, na ustavnem sodišču pa je bilo izpodbijano 2-3% tega," je poudaril predsednik vlade.

				Poslanec SAB Marko Bandelli (Foto: Zajem zaslona Nova24TV)			Poslanec SAB Marko Bandelli (Foto: Zajem zaslona Nova24TV)

Na vprašanja o delovanju NLZOH, je predsednik vlade poudaril, da gre za profesionalno in strokovno institucijo, kjer delajo "podnevi in ponoči, da lahko izvedejo vse teste." "Večkrat, ko smo dobili njihove podatke o, na primer, količini virusa v odpadnih vodah v slovenskih regijah, je bilo to pravočasno opozorilo o tem, kaj se bo z virusom dogajalo v prihodnje. In ko sem se pogovarjal s kolegi iz evropskih držav, sem ugotovil, da imajo podobne laboratorije kot mi, vendar pa takšnih podatkov nimajo. Ne poznam primera, da bi pri NLZOH v napovedih zgrešili ali pa da bi prišli do napačnih podatkov," je dejal predsednik vlade, ki je tudi delo direktorice opisal kot profesionalno, pa tudi zgledno in tudi z velikimi žrtvami, "ker to, kar imamo niso normalne razmere in ljudje tam resnično garajo."

Kar se tiče pisma ene do uslužbenk glede delovanja NLZOH, o katerem je predsednika vlade spraševal predsednik komisije, pa je bilo le-to zagotovo odstopljeno ministru za zdravje, ki je zagotovo preveril navedbe iz pisma. "Če bi očitki držali, bi verjetno tudi ukrepali, ali pa bi me obvestili," je ob tem poudaril premier.

Predsednik vlade je na nadaljnja vprašanja, zakaj ni bilo upoštevano mnenje konkretne strokovnjakinje vprašal, ali naj vlada sprejema mnenja na podlagi dejstev posamičnega strokovnjaka ali pa na podlagi celotne stroke. "Torej, če karikiram, ali naj ravnamo v skladu z ločenim mnenjem ustavnega sodnika ali skladno s tem, kar odloča večina?" je vprašal premier in dodal, da predsednik preiskovalne komisije očitno želi, da bi vlada ravnala skladno s tem, kar reče nek posameznik, ki je v sporu z vodjo neke institucije ali nekdo, ki ima neko drugo mnenje. "Če obstajajo različna mnenja, se mora to razčistiti na ustreznih mestih in institucijah," je povedal predsednik vlade.

Na vprašanja glede verifikacije hitrih testov pa je poudaril, da je trenutno hitrih testov na trgu na stotine in da so vsi šli čez različne verifikacije. "V Sloveniji se v tem trenutku dnevno testira tudi 100.000 ljudi. Če bi bili veliki problemi s testi, to ne bi delovalo. So pa bili na začetku problemi, ker se ni vedelo, ali so testi zanesljivi, ni se vedelo, komu zaupati, a to se ni dogajalo le pri nas, temveč povsod v vseh državah. Danes pa je vse to že več ali manj utečeno," je dejal predsednik vlade. Glede hitrih testov pa je tudi spomnil, da jim je del stroke od samega začetka nasprotoval, a izkušnje tudi drugih držav so vplivale na stroko, da se je glede tega poenotila. "Hitrih testov nismo začeli uvajati prvi v Evropi, temveč smo bili eni zadnjih ravno zaradi vseh teh pomislekov," je spomnil predsednik vlade.

"Na vsakem Evropskem svetu razpravljamo o COVID19 in ukrepih držav in enako je bilo tudi, ko je šlo za testiranje. Kot rečeno je bilo sprva veliko dvomov in različnih praks in te razprave sem vedno prenašal na sestanke in delovne skupine, kjer smo se pogovarjali o pripravi ukrepov za vlado, možno je, da sem predlagal, naj se testira karkoli, kar uporabljajo v drugih državah," je povedal predsednik vlade v nadaljevanju. Poudaril je tudi, da nam je Slovaška na njegovo osebno prošnjo slovaškemu predsedniku vlade donirala hitre teste. "Sam teh testov nisem nikoli videl, testov pa se ne da uporabiti, dokler se jih ne verificira in imamo institucijo, ki to preverja in kolikor vem, od Slovaške testov nismo kupovali," pa je premier zavrnil očitke, da je teste iz Slovaške fizično prinesel in naročil NLZOH, naj jih verificira. "Češka nam je posodila zaščitno opremo, rokavice in maske, v količini, kot jo je vlada Marjana Šarca poslala na Kitajsko, Madžarska nam je dala nekaj opreme, enako tudi Poljska," pa je pomoč drugih držav opisal premier.

"Posledice epidemije so različne v različnih državah. Kar se tiče števila umrlih, glede na število okuženih smo v EU na 12. mestu. Število presežnih smrti, če upoštevamo vrstni red te žalostne statistike, pove, da je Slovenija na enakem mestu kot po precepljenosti, torej toliko kot smo precepljeni, toliko smo zaščiteni. Višja kot je precepljenost, manj je hospitaliziranih zaradi koronavirusa in manj jih zaradi tega razloga umre," je povedal predsednik vlade in dodal, da smo v drugem valu epidemije imeli nadpovprečno število presežnih smrti predvsem v domovih za starejše, kamor se 15 let ni investiralo, saj se je denar raje namenjalo nevladnim organizacijam na Metelkovi 6. "To, da se 15 let ni investiralo v domove za starejše ni ideološka tema in povedati je treba, da se je denar namenjal za stvari, od katerih ni bilo nič," je ob tem dodal predsednik vlade.

Premier je tudi dejal, da je v začetku tedna opravil telefonski pogovor z dansko predsednico vlade "Na Danskem je število okužb na milijon prebivalcev večje kot v Sloveniji, a je število ljudi na intenzivnih posteljah bistveno manjše, ker ima Danska skoraj v celoti precepljeno odraslo populacijo. Mi pa imamo odraslo populacijo precepljeno 70%, zato imamo višji delež obolelih oziroma okuženih na bolniških posteljah," je dejal predsednik vlade in poudaril, da Slovenija obveznega cepljenja, ni uvedla in je cepljenje odgovornost vsakega posameznika.

"Na začetku ni bilo cepiva dovolj nikjer, ne pri nas, ne v ZDA, ne v Luksemburgu. Kar se tiče EU, pa smo približno v enakem času prišli do presežkov cepiva, sedaj je cepiva dovolj," je poudaril predsednik vlade Janez Janša in dodal, da ne sam, niti vlada nikoli niso sejali nezaupanja v zdravstveno stroko.

"Sodba o tem, kdo je bil uspešen v spopadu z epidemijo in kdo ne, je z moje strani subjektivna, enako tudi s strani poslancev, objektivno sodbo lahko dajo edino podatki in mednarodne primerjave," je poudaril predsednik vlade Janez Janša in povedal, da je nedavno OECD primerjal ravnanja vlad posamičnih držav, kjer je Slovenija pri spopadu z epidemijo zasedla drugo mesto, takoj za Dansko. "Gospodarstvo je zelo pomembno pri spopadu z epidemijo in na primer že samo hitro testiranje predstavlja velike stroške, ki jih je treba na nek način plačati in če gospodarstvo ne deluje in če epidemija zaduši gospodarstvo, zaduši vse, tudi socialo in normalno življenje. In ko je nevtralna mednarodna institucija seštela ter pregledala različne podatke, je Slovenijo uvrstila na drugo mesto po uspehu spopada z epidemijo," je dejal predsednik vlade. Prav tako je poudaril, da je Slovenija po podatkih lansko leto imela primanjkljaj, ki je bil za 1,6 odstotne točke nižji od načrtovanega. "Zadolžili smo se za milijardno manj, kot je bilo dovoljeno, prav tako smo imeli bistveno boljše rezultate od predvidenih. In vse to so objektivne številke, ki govorijo o tem, kako je bila kakšna država uspešna v spopadu z epidemijo," je zaključil predsednik vlade Janez Janša.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 20. May 2022 at 12:14

0 ogledov

Samo, da je po "Hofer ceni," v komentarju o oblikovanju Golobove "svobodne vlade" piše dr. Milan Zver
Oblikovanje nove slovenske vlade se nadaljuje. Proizvajalci slovenskega javnega mnenja ustvarjajo klimo, da se neizmerno mudi. Od nekdaj je bilo tako, da so se vse radikalne spremembe oblasti dogajale hitro; evolucionarna normalnost lahko pri tem samo moti, saj bi lahko prišla na plano kakšna težava, npr. kadrovski manko, ki tare tudi to novo oblast, in vsebinska revščina, ki jo ponuja. Pred volitvami niso ponujali programa – so PROTI stranka, ne pa ZA; sedaj pa so oblikovali le nekaj izhodišč, ki bi bile smešna, če ne bi vsebovala nevarnosti. Čaka nas negotovost na polju gospodarstva, zunanje politike, sociale in šolstva. Tako prazne ponudbe v demokratični Sloveniji še nismo doživeli. Poleg teh esencialnih vprašanj si moramo postaviti vprašanje, kako se je sploh lahko zgodil ta volilni čudež. Najbrž je znano, da je volilna udeležba praktično linearno padala vse od prvih demokratičnih volitev v samostojni Sloveniji. In to na vseh ravneh: na lokalni, parlamentarni in predsedniški. Potem pa se zgodi leto 2022 in volitve v Državni zbor. Prejšnja vlada se je uspešno soočala s pandemijo, zagotovila ogromno evropskih razvojnih sredstev, ustrezno vidnost v evropskem in svetovnem prostoru, dosegla visoko gospodarsko rast, najvišjo zaposlenost v slovenskem gospodarstvu, zdrave javne finance, učinkovite socialne transferje, najnižjo brezposelnost itd., itd. Toda v dolini Šentflorjanski taka vlada gladko pade ?!? In to s prepričljivih deset odstotnih točk, ob dejstvu, da na volišča pride – pozor -  20 odstotkov več volivcev kot običajno. Dvajset odstotkov, brez da bi k temu odstotku prispevale kakšne izredne razmere. Postavlja se torej vprašanje, ali mobilizacijski potenciali (skrajne) levice res segajo tako visoko! Mislim, da ne, in da bi bilo pošteno, če bi ponovili štetje glasov. Ti dve številki,  10 in 20 odstotka “presežka” na tokratnih volitvah se enostavno ne da razložiti niti v normalnih okvirih sodobne politične znanosti. Zato bi ponovno štetje – ki je seveda izraz nezaupanja v volilni mehanizem z Državno volilno komisijo vred – razkrilo nezakonitosti, ki so se pojavljale in odpravilo sum v spornost volitev in, konec koncev, povečalo njihovo legitimnost. Če to gre v ZDA, zakaj ne bi tudi v Sloveniji? Dandanašnji tudi hekerji, ki so vselej korak spredaj, svetlobna leta pa pred našo DVK, ki ne zna izračunati niti mandatov, brez težav postavijo vlade, ali pa jih sesuvajo. Skratka, v zadnjih dneh poslušam analize vseh in vsakogar: največ jih obtožuje volilni sistem, ki ga imamo, in pa, oprostite izrazu, “butast folk”, ki lahko izvoli kaj takega. Volilni sistem je slab, da ne bi mogel biti slabši. Tudi demokratična kultura ni preveč visoka. Sprejmem tudi to, da Janković uspe na volitve pripeljati vse, predvsem tiste, ki jim Slovenija ni intimna opcija. Metropola "rules"! Toda tokrat prst krivde usmerjam neposredno  v štetje volilnih glasov. Vedno sem analiziral volilni proces v Sloveniji. Nikoli nisem kritiziral obdelave podatkov, niti ob prvih volitvah, ko je bila kar desetina neveljavnih glasovnic. Toda globoko sem prepričan, da je tokrat moralo biti nekaj močno narobe! Menim, da v normalnih okoliščinah ni mogoče v fotofinišu zmagati za 10 odstotnih točk, ali povečati udeležbo na volitvah za celo petino!!! Lahko kupimo trditev, da smo Slovenci na teh volitvah izbrali po “Hofer ceni”, se pravi: učinkovita reklama, četudi ne rabiš, vseeno kupiš, ker je pač poceni. Čeprav je simpatičen Bizovičar v reklami za Hofer še tako prepričljiv, ne more nikoli dokazati, da so tokrat Slovenci za ”Hofer ceno” izvolili kakovost na ravni priljubljenega glasbenega virtuoza Andrea Rieua,  čigar vizualna identiteta mu je očitno všeč. Dvom ni vselej znak fair playa, je pa zagotovo izkaz kritičnega in razumnega spremljanja družbenih dogodkov. Pa četudi sprejmemo poraz in priznamo, povedano žargonsko, da so nas "nadmudrili"  tudi na način, da ste nas ogoljufali, bo nakup po tej ceni kmalu streznil ljudi: prihajajo višji davki, nižje plače, višji življenjski stroški, nižja kakovost življenja, izseljevanje najbolj produktivnih, plačevanje za nezakonite migrante, od katerih so že mnogi tokrat volili. Vse to bo sedaj tiste, ki revanšistično grozijo, kot strela z jasnega udarilo nazaj. Politkolesarstvo ni nič v primerjavi s tem, kar čaka novo oblast, če nas bo popeljala nazaj v zgodovino, tako enostavno, po “Hofer ceni”.  

Thu, 19. May 2022 at 17:20

146 ogledov

Ruski režim v Ukrajini izvaja kulturocid
"Zaradi ruske agresije na Ukrajino so ogrožena življenja Ukrajincev, ogroženo je ukrajinsko gospodarstvo in mnogi državni sistemi (zdravstvo, šolstvo, infrastruktura ...), ogrožena pa je tudi njihova kultura, predvsem materialna dediščina. Čeprav je Putin hotel uničiti ukrajinsko identiteto, jo je z agresijo le še utrdil," je uvodoma dejal dr. Zver. Spomnil je, da so evropski poslanci že marca letos razpravljali o ruskem zgodovinskem in kulturnem revizionizmu. Kot je opozoril poslanec, Vladimir Putin vojaško agresijo na Ukrajino med drugim utemeljuje z obrazložitvijo, da "Ukrajina ni prava država". "Zamislite si, sosednji državi odvzame identiteto in jo napade. Ne razumem ljudi, ki drugim dokazujejo, kaj so in kaj smejo biti," je rekel poslanec. "Ta agresija je pokazala, da človekovo življenje za agresorja nima visoke cene", je dodal dr. Zver in spomnil na pokol nedolžnih civilistov v Buči. "Prav tako se ne spoštuje ukrajinske kulturne dediščine in kulture nasploh," je dejal dr. Zver. "EU mora zato v sodelovanju z državami članicami, regionalnimi in lokalnimi oblastmi ter civilno družbo in privatnim sektorjem narediti vse, kar je v njeni moči, da zaščiti ukrajinsko kulturo," je poudaril poslanec in ob tem pozdravil dejstvo, da so bile na odboru prisotne tudi organizacije, ki so vzpostavile kampanjo za pomoč kulturnemu sektorju v Ukrajini. Po mnenju dr. Zvera rusko invazijo in uničevanje kulturne dediščine v Ukrajini lahko primerjamo s talibanskim uničevanjem kulture in s srbskim uničevanjem kulturne dediščine  v Dubrovniku, pa tudi v drugih državah, ki jih je prizadela vojna vihra v 90-ih letih. Taka dejanja agresorja po njegovem mnenju dokazujejo, da Rusija v Ukrajini izvaja kulturocid.   "Razumljivo je, da se denar, zbran na donatorskih konferencah in denar, ki se bo stekal v "Trust Fund for Ukraine", primarno uporablja za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb Ukrajincev, a ob tem ne smemo pozabiti na sektor kulture," je poudaril evropski poslanec. Po besedah dr. Zvera je ukrajinska kultura temelj ukrajinske kulturne in nacionalne identitete, ki ju moramo v času vojne še posebej varovati. "Spoštovanje kulturne dediščine je del evropskega vrednotnega sistema in eden izmed temeljev Unije, h kateri si od leta 2014 želi pristopiti tudi Ukrajina. To njeno namero moramo na vse načine podpirati," je zaključil dr. Zver.

Wed, 18. May 2022 at 19:05

216 ogledov

Tednik Domovina 48 prinaša - Državna volilna komisija: kaj vse je šlo narobe pri minulih državnozborskih volitvah
Kaj vse je šlo narobe pri minulih državnozborskih volitvah v svoji prvi Vroči temi pri Domovini razkriva Luka Svetina. Serija napak Državne volilne komisije, katerih krona so napačno izračunani mandati kandidatov za poslance, je pri mnogih vzbudila dvom v legitimnost izvedbe volitev. Ustavni pravnik dr. Matej Avbelj miri, da legitimnost volitev ni vprašljiva. Bi pa v drugačni politični kulturi vodstvo DVK ob takšnih spodrsljajih ugled institucije obranilo z odstopom, česar pa pri nas ni pričakovati. Je pa predsednik DVK Dušan Vučko iz krivdnih razlogov odpustil pomočnico direktorja za organizacijo in izvedbo volitev Nino Mujagić. Za Domovino je povedala svojo plat zgodbe. Intervju z Aljušem Pertinačem, voditeljem oddaje Faktor na TV3:“Z eno izjemo so vsi predsedniki Socialnih demokratov rezultat volitev razglasili za zmago, ne glede na to, kakšen je bil. – V državi, kakršna je Slovenija, bi se morala SD boriti za zmago na volitvah, ne za obstoj v parlamentu. – Golob morda res nima izkušenj v politiki, ima pa izkušnje z Zoranom Jankovićem. Če kaj ve o politiki, ve, kaj se je zgodilo Jankoviću, ko je zmagal na volitvah leta 2011, in tega noče ponoviti. – Levica. Komaj so prilezli v parlament in zdaj gredo v vlado. Njihovi ljudje, vključno s koordinatorjem, bodo ministri. Recept za katastrofo. – Političnim mrtvecem kot sta Alenka Bratušek in Marjan Šarec dajati neke politične funkcije je nepredstavljivo.” Foto tedna je s Pohoda za življenje v Zagrebu, od koder je poročal Peter Merše. V zvezi s temo splava je tudi pričevanje matere, ki ima za seboj tako izkušnjo umetnega splava kot sprejetja življenja otroka s hudo možgansko okvaro. Na Twitterju je nekaj prahu dvignil intervju z Vidom Planincem: “Še nihče se ni samozadovoljeval in bil na to ponosen”. Mojca Belcl Magdič je obiskala Brežice. Kaj vse si lahko tam ogledate, boste izvedeli v kratki reportaži. Selma Bizjak je tokrat pekla listnate žepke s šparglji. Vse to in še več v 48. številki Domovine, ki izide v četrtek, 19. maja.

Tue, 17. May 2022 at 22:54

1730 ogledov

Dosje Slavko Vinčič: Kako se pripadnik slovenske sodniške nogometne kamarile druži z narkostarletami!Destinacija Bjelina!
Čas je, da se razkrije temna plat slovenskega nogometnega sodnika Slavka Vinčiča iz Maribora. V marcu 2020 je bil skupaj s svojimi poslovnimi partnerji aretiran na ranču v Suvem polju v bližini bosanske Bjeline. Škandal so hitro zakrili vplivni vladarji slovenskega nogometa Vladimir Šajn, Radenko Mijatović in Aleksander Čeferin s pomočjo slovenskih dominatnih medijev. A resnica je popolnoma drugačna. Naši viri iz tujih obveščevalnih služb in z odličnimi vezami znotraj Europola, Interpola in ameriške DEA so nam razkrili, da je tudi Slavko Vinčič le eden izmed 800 slovenskih državljanov in podjetij, ki so se znašli na seznamu kriminalnega balkasnkega vzporednega mehanizma. Iz celotnega Balkana bi naj bilo več kot 4000 oseb. Če se bodo vsi ti podatki izkazali za resnične, se bo v Sloveniji in na Balkanu zgodil začetek konca sodstva, tožilstva in policije. Večino kriminalnih poslov je potekalo preko pranja denarja v svetu nogometa, energetike, plina in nafte. Slovenci, Bog nam pomagaj! Uspehi slovenskih nogometnih klubov v Evropi so prej izjema. V preteklosti nas je s svojimi uvrstitvami v Ligo prvakov (dvakrat) ter v tekmovanje Liga Evropa ( trikrat oz. štirikrat) razveselil najuspešnejši slovenski nogometni klub v samostojni Sloveniji NK Maribor. Temu se je v lanski sezoni pridružila še ponos Prekmurja, NK Mura z nastopom v Konferenčni evropski ligi. Še več, prekmurskim črno belim je uspelo premagati tudi angleškega nogometnega velikana Tottenham. Slovenska nogometna reprezentanca pa je največje uspehe doživela z uvrstivijo na evropsko nogometno prvenstvo (leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem) ter z dvakratno uvrstitvijo na svetovno nogometno prvenstvo (leta 2002 v Južni Koreji in leta 2010 v Južnoafriški republiki).  Svoj pečat v najbolj popularni globalni športni panogi pa so svoj pečat pustili tudi slovenski nogometni sodniki. Med prvimi mednarodnimi nogometnimi sodniki v samostojni Sloveniji je bil Drago Kos, kasneje tudi mednarodni delegat (kontrolor sojenja) na evropskih nogometnih tekmah. Slovenska javnost si je zapomnila najbolj nogometna sodnika Damirja Skomina. Le ta je s trdim in garaškim delom v svoji poklicni karieri odsodil nekaj najbolj pomembnih dvobojev, med drugim tudi finale Lige prvakov. Sedaj po njegovih stopinjah stopa mariborski delilec pravice na nogometnih zelenicah Slavko Vinčič. Vendar za razliko od Skomine je bila njegova kariera postrežena z množico bližnjic pri njegovem napredovanju do elitnega evropskega nogometna sodnika. To ve tudi Drago Kos. Kvaliteto sojenja mu ne more nihče očitati, saj večino dela na nogometnih zelenicah opravi korektno in profesionalno. A žal obstaja tudi njegova temna plat, kjer bi morali v vrhovih UEFE zazvoniti vsi alarmi! A ga krijeta tako predsednik UEFA Aleksander Čeferin kot boter slovenskega nogometna Vlado Šajn. Nekdanji dolgoletni vodja sodniške nogometne organizacije je že vrsto let vpliven član odbora za sodniška pravila in ustvarjanje list elitnih nogometnih sodnikov na evropski nogometni zvezi. Slavko Vinčič se je znašel v središču afere v marcu 2020. Takrat so policisti bosanske PU Bjeline na ranču v Suvem polju bližine Bjeline aretirali štiridest ljudi. Akcijo so izpeljali s pomočjo tako slovenskih in hrvaških organov pregona. Vse aretirance so spremljali več mesecev tudi s pomočjo Europola, Interpola in ameriške DEA.  Foto: Posnetek zaslona-Svet24 Kako se je Slavko Vinčič znašel "po krivem" in "nepričakovanem" na balkanski narkoorgiji na tajni lokaciji zloglasnega Škarljaskega klana? Poleg Slavka Vinčiča je bila osrednja figura afere balkanska starleta srbskih korenin Tijana Ajfon. Kot je poročal eden izmed balkanskih medijev Starmo.ba , so aretirance osumili trgovino z drogo, preprodajo orožja in ukvarjanje s prostitucijo. Med drugim tudi pišejo, da je med prijetimi osumljenci bil tudi državljan Slovenije z začetnicama A.B. Dan po objavi novice so Vinčiča hitro izpustili iz bosanskega pripora. Sam pa je večim slovenskim medijem razlagal zgodbo, da je bil le žrtev in zaslišan kot priča. Med drugim je tudi povedal, da se je tam s poslovnimi prijatelji dobil le na pijači.  A to je bila le še ena naivna pravljica za slovensko rajo. Vinčič se s poslovnimi partnerji ni dobil v enem izmed lokalov ali gostiln v bližini bosanske Bjeline, ampak na tajni lokaciji, kamor ni imel nihče vstopa razen povabljenih. V preteklosti so nam viri iz Maribora, Doba, tajnih služb potrdili, da je bil oz. še je povezan s poslovnim krogom zloglasnega balkanskega mafijskega kartela Škaljarski klan. Vendar so po objavi aretacije skočili tako Šajn, sedanji predsednik NZS ter glavni Čeferinov balkanski nogometni operativec Radenko Mijatovič in po podatkih tajnih služb iz tujine tudi sam predsednik UEFA Aleksander Čeferin. Ne moremo zatrditi, da je bil dejansko Vinčič v vse to vpleten, a je pred kratkim prišel zanimivi video enega boljših poznavalcev kriminalne balkanske zgodbe Srđana Noga. Ja, o njem boste na spletu našli veliko člankov, ki ga želijo diskreditirati in kompromitirati, a Nogo spada v rang najboljših balkanskih raziskovalnih novinarjev kot so Domagoj Margetić, Milivoj Brkić, Irena Divkovič Milanović, Đorđe Višekruna, Slobodan Vasković itd... Tako je Nogo v enem izmed svojih videov razkril resnico z vsemi dejstvi, dokumenti in dokazi o znamenitem ranču v bližini Bjeline. Tja so imeli dostop res le izbranci balkanskega kriminalnega miljeja in so nosili vreče denarja zaradi trgovini droge, z orožjem in prostitucijo. Zloglasna balkanska starleta Tijanaa Ajfon je večkrat gostom na ranču v bližini Bjeline nudila spolne usluge. Vinčič se tam po pripovedovanju naših virov ni znašel samo enkrat. Isto kot Ajfonova. Poleg nje pa še druga balkanska starleta srbskih korenin Tamara Đurić. Le ta je sama vse to prostudušno priznala v eni izmed oddaj na Pink TV, da je skrbela za "sproščenost" med moško publiko v Bjelini. Ob tem lahko dodamo, da se je sodobna balkanska kriminalna zgodba začela razpletati z zloglasno aretacijo vidnega člana črnogorske kriminalne tolpe Kavaški klan Veljka Belivuka, enega izmed vodij navijaške struje znotraj navijačev srbskega Partizana Grobarji. Ob njem pa sta se v središču še znašla nekdanja visoka uslužbenka v srbski obveščevalni službi BIA in notranjem ministrstvu Dijana Hrlaković in "srbski best frend" Aleksandra Čeferina, nekdanji predsednik srbske nogometne zveze Slaviša Kokeza. Kako je peterec Šajn. Mcdowell, Mijatović, Čeferin in Vinčič prevzel vse lovke slovenskega in balkanskega nogometa! Preden se bomo lotili poslovne zgodbe Slavka Vinčiča je za razumevanje zgodbe poznati ključna imena slovenskega nogometa in kako so med sabo povezani. To so Vladimir Šajn, Radenko Mijatovič, David McDowell in Aleksander Čeferin. Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv V članku z naslovom Sumljivo: predsednika NZS predlagata z veliko masla na glav v Odlazkovem mediju Svet24 so razkrili del modus operandija spornega delovanja Vlada Šajna. Ni čudno, da je po objavi tega članka sedanji predsednik NZS Radenko Mijatović poskrbel za 250 tisoč evrov oglaševalskega denarja v še eni ediciji v lasti Odlazka, dnevem športnem mediju Ekipa. Vlado Šajn in David McDowell sta bila poslovna partnerja v podjetju Mediafin. Kot je takrat poročala informativna oddaja Planet danes na Planet TV sta odprla devet podružnic za posojanje denarja z imenom Mediafin z glavnim sedežem na Dunajski 21 v Ljubljani.  Njuna podjetja naj bi v zadnjih nekaj letih posodila najmanj tri milijone evrov takšnim, ki kredita ne morejo dobiti v bankah. Z zelo visokimi obrestnimi merami, tudi več kot 40-odstotnimi. V nadaljevanju razkrijejo, da je bilo med podjetji Mediafin KOM, ki je že nekaj časa v stečaju. Šajn in McDowell sta Fursu ostala dolžna slabih 150.000 evrov. Družbo Mediafin PRO je v preteklosti oglobil tržni inšpektorat.  Podjetje M-FIN.KOM je imelo licenco le za posojanje denarja na območju Ljubljane. To ni ustavilo dvojca Šajn-Mcdowell, saj na spletni strani ponujala kontaktne številke podjetja v nekaterih drugih krajih, v tradicionalno nogometnih mestih, kot so Maribor, Celje, Novo mesto in Kopru. Kot so ugotavili novinarji Planeta Danes, naj bi v lokalnih okoljih kot posojilodajalci nastopale fizične osebe – nekdanji nogometni sodniki, delegati in kontrolorji sojenja. Denar naj bi posojali tudi nogometašem in nekaterim nogometnim funkcionarjem po Sloveniji. Zanimivo, v Mariboru je posle za Šajna in Mcdowella opravljal Zoran Novarlič, dolgoletni vodja mariborske sodniške organizacije in mentor pri sojenju Slavka Vinčiča. Z dobro obveščenih virov pa smo tudi izvedeli, da imata Vinčič in Šajn tudi skupni posel na Hrvaškem, saj naj bi skupaj v enem izmed hrvaških letovišč oddajala apartmaje. Foto: Posnetek zaslona-Uefa Vsa ta obobužana podjetja je kasneje reševal oz. kupil iz stečajne mase poslovni krog Radenka Mijatovića. Kar je bilo vredno, so vzeli, ostalo pa poslali rakom žvižgat. Ta modus operandi in naveza Šajn-Mcdowell- Mijatovič deluje ves čas in to so vedeli tako Drago Kos kot nekdanji vrhunski nogometni sodnik Damir Skomina. Vprašajte se, zakaj se Skomina po končani sodniški karieri ni odločil, da bi nadaljeval kariero kot kontrolor sojenja ali pa bi postal sodelavec Šajna na Uefi? Ker je vedel, kakšni pridaniči v resnici vodijo lovke v slovenskem, balkanskem in evropskem nogometu. Ob vsem tem jim hrbet krije še predsednik Uefa Aleksander Čeferin. Ne pozabite, v našem mediju smo pred kratkim razkrili informacijo in namig tujih obveščevalnih služb, da se je v bližini Grosupljega srečal z balkanskim kriminalcem iz črnogorskih Beran Nebojšem Prelevićem. O spornih dejanjih Čeferina in tudi Radenka Mijatovića pa je avtor zapisal v mnogih člankih še kot novinar spletnega medija Nova24tv. Foto: Posnetek zaslona-Stormo.ba Ali sta prav Vinčičeva partnerja Saša Belić in Riccardo Merdausl ključni osebi povezanosti Vinčiča s balkanskim kriminalnim vzporednim mehanizmom? Slavko Vinčič je leta 2007 odprl podjetje Latra Mont. Podjetje  je specializirano za najzahtevnejše varilsko montažne storitve na industrijskih in energetskih objektih. Vinčič zaseda mesto direktorja, v administraciji pa so še zaposlene Nina Novarlič (sorodnica ali družinska članica dolgoletnega Šajnovega sodelavca Zorana Novarlića), Manuela Hergula in Sabina Forgec. Latra Mont se je do sedaj znašel le v sodnem sporu s podjetjem METALLUM ZORMAN d.o.o zaradi plačila v višini 15 tisoč evrov, ki ga je zahteval Metallum Zorman od Vinčičevega podjetja. A smo izvedeli, da Vinčič za delovno silo uporablja predvsem bosanske delavce. V preteklosti so nam že naši viri iz tujih obveščevalnih služb zaupali, da mu delavce ureja eden izmed bosanskih državljanov, tesno povezan s Škarljamskim klanom. Vinčič naj bi za enega delavca prejel med 5 do 10 tisoč evrov. Eden osrednjih poslovnih partnerjev Slavka Vinčiča je Saša Belič. V preteklosti sta bila lastniško udeležena (vsak z 18,66-odstotki) v podjetju INSURATE, raziskave in razvoj, d.o.o. Poleg njiju je imel večinski delež podjetje DS Sistemi, ki pa so bili v preteklosti v lasti Mateja Ozima, od 20. avgusta 2020 pa v stoodstoni lasti podjetja Insurate. Podjetje lastniško sedaj samostojno obvladuje Andrej Kline. Na strani E-bonitet so podjetju Insurate namenili oceno 1-izredno tveganje za poslovanje.  Po merilih ZFPPIPP je nastopila domneva insolventnosti zaradi dolgoročne plačilne nesposobnosti po kriteriju negativnega kapitala (1. tč. III. odst. 14. čl. ZFPPIPP). Poslovanje je izrazito odvisno od tujih virov financiranja. Izkazan presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi vodi v nelikvidnost. Obrat celotnih sredstev je podpovprečen. Nizka višina letnih prihodkov nakazuje na izpostavljenost subjekta tveganjem zaradi sprememb v njegovem poslovnem okolju. Foto: Posnetek zaslona 24ur.com Slavko Vinčič pa je dne 14. maja 2021 vstopil v lastništvo podjetja BG PROJEKT, družba za gradnjo, trgovino in druge storitve, d.o.o. Njegova poslovna partnerja sta Vinčecev poslovni znanec Saša Belić in Riccardo Merdausl, ustanovitelja omenjenga podjetja. Glej ga zlomka, prav ta trojka je bila aretirana marca 2021 na tajnem ranču v lasti balkanskega kriminalnega vzporednega mehanizma v bližini Bjeline. Sašo Belič je še večinski lastnik podjetja HIdro Mat. V preteklosti pa je bil poleg lastništva Insurate še lastnik podjetja Weber Mansmont. Riccardo Merdausl pa je sedaj še delni lastnik podjetja GROUP NRS, d.o.o. skupaj z Nihadem Islamagićem in Slavišo Dobričem. V preteklosti pa je bil Merdausl še samostojni lastnik podjetja ARI INVEST, gostinstvo in gradbeništvo, d.o.o. in ODRACCIR, gostinstvo, d.o.o, ki je končalo v stečaju. Foto: Posnetek zaslona-24ur.com Tudi to podjetje se ne more pohvaliti z vidno bonitetno oceno. Njena ocena na spletni strani E-bonitet je 3-visoko tveganje. Poslovanje je izrazito odvisno od tujih virov financiranja. Izkazan presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi vodi v nelikvidnost. Posledica relativno nizkega izida iz poslovanja je podpovprečna stopnja donosnosti sredstev. Obrat celotnih sredstev je podpovprečen je zapisano na omenjeni spletni strani. Ob tem se lahko le vprašate, kakšen poslovni uspeh so slavili Merdausl, Belić in Vinčič v sumljivem ranču bližine Bjeline. Mogoče pa so podpisali donosni gradbeni posel za Škarljaski klan, kjer so hoteli balkanski kriminalci le oprati denar preko skupnega podjetja BG projekt v lasti omenjene trojice. Ne glede, da so slovenski mediji afero Vinčiča pometli pod preprogo, jo zagotovo nisto v Interpolu, Europollu in v ameriški DEA. Bomo videli, kdo ima prav in kdo laže, a nogometnu sodniku Slavku Vinčiču ne kaže najbolje. To pa ne moti Vlada Šajna, botra evropskih nogometnih sodnikov, ki mu je za nagrado za vdanost soustvaril vrhunsko kariero nogometnega sodnika na evropskih zelenicah. Za nagrado bo delil roko pravice kot glavni sodnik v letošnji finalni tekmi Lige Evropa med nemškim Eintracht Frankfurt in škotskim Rangers. Svašta! Luka Perš

Mon, 16. May 2022 at 19:12

372 ogledov

Izjemna, kar 9.8 odstotna gospodarska rast v prvem četrtletju!
Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v prvem letošnjem četrtletju povečal na 9,8 odstotka na letni ravni. Evropska komisija pa Sloveniji za letošnje leto napoveduje šesto najhitrejšo rast BDP (3,7%) med državami EU. Ko tretja Janševa vlada zaključuje svoj mandat, so na dan prišli še rezultati njenega dela za pomoč gospodarstvu. Obseg BDP za prvo četrtletje se je povečal na neverjetnih 9,8 odstotka, kar je neprimerljivo z dosedanjimi podatki. Toda prihajajo negotovi časi. Tako na globalni in nacionalni ravni. Nova vlada namreč napoveduje spremembe zakona o dohodnini, višje davke in nižje plače, v nemilosti je celotno gospodarstvo. Da so ukrepi škodljivi ali pa povsem neizvedljivi, so ocenili predstavniki delodajalcev. Stranke Gibanje Svoboda, Levica in SD bi med drugim dvignile minimalno plačo, skrajšale delovni čas in progresivno obdavčile premoženje. Ogorčeni so tudi nekateri zaposleni v zdravstvu, bodoča vlada bi namreč odpravila popoldansko delo zdravnikov.  Domača potrošnja je bila za 16,6 odstotka višja kot v prvem četrtletju lani. K tej številki je največ prispevala potrošnja gospodinjstev, ki se je povečala za 20 odstotkov. Rast so statistiki zabeležili tudi pri investicijah v osnovna sredstva (za 12,7 odstotka) in zalogah. Slednje so k rasti BDP prispevale 2,3 odstotne točke.Že četrto četrtletje zapored se je uvoz povečal bolj kot izvoz – uvoz za 15,7 odstotka, izvoz pa za 7,7 odstotka. Zaradi višje rasti uvoza v primerjavi z izvozom in neugodnih pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda k rasti BDP znova negativen (za 5,6 odstotne točke).Dodana vrednost se je v prvem četrtletju povečala za 9,3 odstotka na letni ravni. K tej rasti so največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva, ki so se povečale za 21,8 odstotka.Dodana vrednost v gradbeništvu se je povečala za 16,7 odstotka. Visoka je ostala tudi rast v storitvenih dejavnostih, medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih v zadnjih treh četrtletjih umirjala, vendar ostala pozitivna.H gospodarski rasti so v prvem četrtletju pomembno prispevali tudi neto davki, ti so se glede na isto četrtletje prejšnjega leta povečali za 13,2 odstotka.Zaposlenost je še naraščala, v prvem četrtletju je bilo zaposlenih 1.073.000 oseb, kar je približno 34.000 oz. 3,3 odstotka več kot v prvem četrtletju lani. Največ novih zaposlitev je bilo sklenjenih v gostinstvu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Vir: demokracija

Mon, 16. May 2022 at 18:30

204 ogledov

Predsednik vlade Janez Janša se je srečal s katarskim emirjem Al Thanijem
Predsednik vlade Janez Janša se je danes srečal s katarskim emirjem šejkom Tamim bin Hamad bin Khalifa Al Thani-jem, ki se v Sloveniji mudi na uradnem obisku, in sicer na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja. Foto KPV Sogovornika sta v pogovorih spregovorila o bilateralnih odnosih, situaciji na Bližnjem vzhodu, Afganistanu ter ruski invaziji na Ukrajino ter o njenih posledicah na širšo mednarodno skupnost. Odnosi med Republiko Slovenijo in državo Katar so prijateljski, brez odprtih vprašanj. Redni dialog poteka na visoki kot tudi na delovni ravni. Uradni obisk je pomenil priložnost za promocijo sodelovanja na področju gospodarstva, predvsem na področju energetike. Med Katarjem in Slovenijo namreč obstaja neizkoriščen gospodarski potencial. Gospodarsko sodelovanje med državama je omejeno prvenstveno na blagovno menjavo, veliki razvojni načrti Katarja v prihodnjih desetih letih pa predstavljajo poslovno priložnost tudi za slovenska podjetja.
Teme
PV Janez Janša Preiskovalna DZ o covid 19 Robert Pavšič Marko Bandelli

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

VIDEO: Učna ura predsednika vlade Janeza Janše Robertu Pavšiču in Marku Bandelliju na seji preiskovalne komisije o covid-19