Bilo je pred 30 leti, 15.1.1992: Končno, Slovenija postala enakopravna državam v Evropi in svetu!
Kljub neenotnosti in burnim razpravam med državami članicami Evropske skupnosti (ES) je predsedujoči Svetu ministrov ES, portugalski zunanji minister João de Deus Pinheiro, v sredo, 15. januarja 1992, sporočil novico o mednarodnem priznanju Slovenije
prava .
Slovenija

Sobota, 15. januar 2022 ob 09:19

Odpri galerijo

Slovenija praznuje 15. januar 1992, ko jo je mednarodno priznala evropska dvanajsterica. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Enoletna prizadevanja slovenskih političnih predstavnikov na mednarodnem prizorišču so uresničila sanje številnih generacij Slovencev in obrodila sadove, ki so Slovenijo umestili na zemljevid enakopravnih držav v Evropi in svetu. Pot od jasno izražene volje Slovencev »ZA« samostojno državo na plebiscitu 23. decembra 1990 do mednarodnega priznanja Slovenije januarja 1992 je bila zahtevna in velik izziv za mlado državo, a jo je slovenski politični vrh izpeljal v rekordnem času in z najmanj možnimi žrtvami in zapleti. Odklanjanje samostojne poti na levem političnem polu in nasprotovanje sta se preobrnila tik pred plebiscitom, izid z 88,2 odstotka glasov za samostojno Slovenijo pa je presenetil tako rekoč vso slovensko javnost. Po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti 25. junija 1991 so sledili vojaški napad jugoslovanske armade, zmaga Slovenije v vojni in umik sovražne vojske ter 23. decembra sprejetje slovenske ustave. V tem času so potekala uradna in neuradna dogovarjanja slovenskih politikov z mednarodnimi odločevalci, prizadevanja Slovencev v zamejstvu in po svetu ter številne akcije posameznikov, da bi Sloveniji zagotovili mednarodno priznanje.

Kljub neenotnosti in burnim razpravam med državami članicami Evropske skupnosti (ES) je predsedujoči Svetu ministrov ES, portugalski zunanji minister João de Deus Pinheiro, v sredo, 15. januarja 1992, sporočil, da je s priznanjem evropske dvanajsterice Slovenija postala enakopravna članica mednarodne skupnosti. Vseh dvanajst držav je priznalo neodvisnost Slovenije in Hrvaške. Slovenijo so druga za drugo priznavale tudi države zunaj Evropske skupnosti.

Čeprav je bila odločitev za priznanje prepuščena posameznim državam, pa sta med njimi potekala živahna razprava in usklajevanje na podlagi poročila Badinterjeve arbitražne komisije. V njem je bilo zapisano, da obstajajo pogoji za priznanje Slovenije in Hrvaške, čeprav so bili za slednjo v poročilu navedeni nekateri pomisleki. Ti so se nanašali na potrebo po dopolnitvi ustavnega zakona glede ustrezne zaščite manjšin na hrvaškem ozemlju. Zadržek glede priznanja Bosne in Hercegovine se je nanašal na ne dovolj jasno izraženo voljo prebivalstva BiH glede preoblikovanja v suvereno in neodvisno državo. Po poročilu Badinterjeve komisije sta le Slovenija in Makedonija izpolnjevali vse pogoje za priznanje, ki jih je postavila ES. Glede priznanja Makedonije je bil ogorčen grški premier Konstantinos Micotakis. Protestiral je proti temu, da bi komisija na podlagi arbitražnega poročila začrtala politiko držav, in mu je ob obisku v Rimu uspelo prepričati Nemčijo in Italijo, naj ne priznata Makedonije, dokler se s tem ne bo strinjala Grčija. Tudi portugalski zunanji minister je dejal, da obstaja še precej odprtih vprašanj, preden se bo ES odločila za priznanje Makedonije in BiH.

Nemčija je napoved o priznanju Slovenije skupaj z Islandijo in Švedsko sicer sporočila že 19. decembra 1991, uradno pa je priznanje začelo veljati 15. januarja 1992 z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov in protokolom obeh vlad, ki sta ga podpisala nemški veleposlanik v Sloveniji dr. Klaus Peter Klaiber in slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Avstrijski kancler Franz Vranitzky je na seji avstrijske vlade 15. januarja 1991 sporočil, da je Avstrija priznala Slovenijo in Hrvaško ter da upa, da je s tem storjen nov korak v prizadevanjih za mir na tleh nekdanje Jugoslavije.

				Avstrijski kancler Wranitcki in Dimitrij Rupel			Avstrijski kancler Wranitzky in Dimitrij Rupel

Priznanje je ocenil kot novo pripravljenost Evrope za skupno urejanje političnih vprašanj. Sicer si je v Avstriji za priznanje Slovenije najbolj prizadeval avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock. Samostojnost in neodvisnost Slovenije in Hrvaške je 16. januarja 1992 priznala tudi Italija, ob tem pa je izrazila zahtevo za varstvo manjšin. Kot je bilo napovedano, bo dokumente o priznanju obeh držav predsednikoma Milanu Kučanu in dr. Franju Tuđmanu v prihodnjih dneh osebno izročil predsednik Italijanske republike Francesco Cossiga. Ob obisku Londona je Cossiga k priznanju nagovoril tudi britanskega premierja Johna Majorja, tako da je Slovenijo in Hrvaško priznala tudi Velika Britanija. Sledila so še sporočila madžarskega zunanjega ministrstva, ki je objavilo, da navezuje diplomatske odnose z obema republikama. Francija je brez zadržkov priznala neodvisnost in samostojnost Slovenije in predlagala takojšnjo navezavo diplomatskih odnosov. Glede Hrvaške je izrekla formalno priznanje, pred navezavo diplomatskih odnosov pa od nje pričakuje, da bo uredila zaščito manjšin na svojem ozemlju. Glede priznanja Makedonije in BiH je sporočila, da se bo odločala v okviru ravnanja drugih držav članic ES ter da bo še naprej vzdrževala stike s preostalim delom Jugoslavije. Priznanje Slovenije in Hrvaške so izrekli tudi Belgija, Luksemburg, Španija, Poljska, Portugalska, Malta, Norveška, Danska, Irska in Bolgarija, slednja je sporočila, da priznava vse štiri republike nekdanje Jugoslavije. Med nečlanicami Evropske skupnosti so Slovenijo in Hrvaško priznale še Švica in zunaj Evrope Avstralija in Kanada.

Slovenije pa še vedno niso priznale Združene države Amerike (ZDA), saj so vprašanje priznanja pogojevale z reševanjem celotne jugoslovanske krize in končanjem vojne. Ameriško nepriznanje je Sloveniji onemogočalo vstop v Organizacijo združenih narodov (OZN), vendar je bilo pričakovati, da bodo kmalu sledile odzivu članic ES. Nad nepriznanjem so bili razočarani Slovenci v Ameriki. Komentirali so, da razvoj dogodkov potrjuje, da je ameriško stališče poleg Rusije, ki prav tako ni priznala Slovenije, v svetu vse bolj osamljeno, zato ne bo zdržalo dosti časa. Nad nepriznanjem so bili razočarani tudi Slovenci iz Kanade in sporočili so, da je ameriško stališče v popolnem protislovju z usmeritvami ameriške zunanje politike o podpiranju demokratičnih procesov v svetu.

Slovenija praznuje!

Čeprav na začetku osamosvojitvene poti levi politični pol ni verjel v samostojno pot Slovenije in je bil še vedno zagledan v ohranitev Jugoslavije, pa je čas pokazal, da je bila odločitev takratnih tvorcev slovenske države pravilna in zgodovinsko potrebna. Vsakršno zaostajanje in zamuda na tem področju bi Sloveniji prinesla dolgotrajne in hude posledice. Mednarodno priznanje je Slovenija dosegla v izredno kratkem času, brez večjih turbulenc in z zelo nizko družbeno ceno.

Dr. Jože Pučnik, predsednik SDSS, je ob mednarodnem priznanju Slovenije izjavil, da je to logični konec prizadevanj Slovenije za samostojnost in da je v to vedno verjel, ter je ob tem izrazil veselje nad priznanjem države Slovenije.

Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je pozneje izjavil, da je bilo mednarodno priznanje Slovenije "krona osamosvajanja". Brez priznanja bi bil projekt nedokončan in nepotrjen. Ključni so bili priznanje Svetega sedeža in ES ter prizadevanja takratnega nemškega kanclerja Helmuta Kohla in luksemburškega predsednika Jacquesa Santerja.

Predsednik Slovenije Milan Kučan je dan priznanja označil za novo etapo v življenju slovenskega naroda in potrditev, da znamo živeti v svoji državi. Ta dan pomeni tudi uradni in ne samo dejanski konec Jugoslavije. Volja slovenskih državljanov, da oblikujejo svojo državo, ne bo škodila interesom nikogar, hkrati pa bo dokazala, da je sposobna z vsemi pravicami in dolžnostmi vstopati v življenje mednarodne skupnosti.

Veselje je izrazila tudi Slovenska škofovska konferenca z dr. Alojzijem Šuštarjem na čelu, ki je zapisala, da je to edinstveni dogodek v zgodovini slovenskega naroda. Izrekla je čestitke političnemu vodstvu in vsem državljanom in za Slovenijo prosila božji blagoslov. Spomnila se je vseh, ki so si kadar koli v preteklosti prizadevali za demokracijo in svobodo, veliko pretrpeli in dali celo življenje zanjo . Posebej se je zahvalila papežu Janezu Pavlu II. In Vatikanu, ki je državo Slovenijo priznal že 13. januarja 1992.

Argentina je kot prva država v Južni Ameriki samostojno Slovenijo priznala 16. januarja 1992. Prof. Tine Vivod, predsednik Zedinjene Slovenije, je čestital slovenskemu narodu ob sprejetju v mednarodno skupnost enakopravnih držav. Slovenskim rojakom in rojakinjam v Argentini se je zahvalil dr. Janez Dular, minister za Slovence po svetu, in poudaril, da je prav vneto delo slovenskih skupnosti in posameznikov pripomoglo k tako hitremu argentinskemu priznanju slovenske države. Izrazil je željo, da bi ta dogodek Slovencem v Argentini prinesel osebno zadoščenje in dodatno spodbudo za ohranjanje slovenskega izročila v tej državi.

Avtorica: Marta Keršič

Vir: gov.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 20. Jan 2022 at 19:15

137 ogledov

Dr. Milan Zver: Evropska unija je v geostrateškem smislu ranljiva kot še nikoli
Evropski poslanec dr. Milan Zver je danes sodeloval na simpoziju "Quo vadis, Slovenija?", ki sta ga ob 30. obletnici samostojne, neodvisne in suverene države Republike Slovenije organizirala Državni svet Republike Slovenije in Fakulteta za uporabne družbene študije.  Evropski poslanec dr. Zver je na simpoziju nastopil z naslovom razprave: Kaj je v ozadju razprav o prihodnosti in strateških usmeritvah Evropske unije? V omenjeni razpravi je spregovoril predvsem o geostrateškem položaju Evropske unije. "Evropska unija in z njo tudi Slovenija sta na nekem razpotju. Smo v svojevrstnem ranljivem položaju. Leta 2004, ko smo se vključili v zavezništvo, je bila EU takrat izjemno močna. Bila je najmočnejša gospodarska sila, imela je gospodarsko rast brez nekih večjih težav, kasneje pa se je njen geostrateški položaj bistveno spremenil," je uvodoma poudaril evropski poslanec. Kot težavno za celotno EU je poslanec označil finančno krizo, ki je udarila po evropskem gospodarstvu, in kjer so se iskali odgovori, da se kriza ne bi širila na socialno in politično področje." Bili smo deloma uspešni, na koncu je EU pokazala odpornost do tovrstnih kriz," je dejal poslanec. Nato je EU prizadela migrantska kriza, ko so  nezakoniti migranti vdrli v prostor držav članic EU in kjer EU sprva na to ni bila ustrezno pripravljena. "Migrantski valovi so že prej prihajali v EU, vendar v bistveno manjšem obsegu in bistveno manj organizirano," je nepripravljenost na migranstko krizo pojasnil dr. Zver. Po njegovih besedah so se sočasno dogajali teroristični napadi, kar je kazalo šibkost EU na področju sodelovanja varnostnih služb. "Na koncu pa nas je prizadela še pandemija, kjer pa je EU pokazala bistveno večjo sposobnost učinkovitega odziva tako pri produkciji kot pri distribuciji cepiv, razvijanju zdravil ipd," je povedal dr. Zver in izpostavi, da se je skozi različne krize Evropa vedno bolj odzivala učinkovito. "Na mednarodnem področju pa se je položaj EU bistveno poslabšal. Najprej smo v zadnjem desetletju izgubili pomembnega partnerja, to je Rusija, ki sedaj ustvarja razna krizna območja in ki skuša svojo soseščino narediti praktično nesposobno lastnega preživetja," je dejal dr. Zver in dodal, da EU ni preostalo drugega, kot da se je odpovedala partnerstvu z Rusijo. " Rusija sedaj uporablja še druga sredstva, kibernetske napade, pojačala je vojaško obveščevalno dejavnost, in skuša s trdo močjo oziroma kot rečemo  "s puško" vplivati na EU, jo šibiti in narediti še bolj ranljivo kot je že," je povedal evropski poslanec. "Rusi sicer spoznavajo, kakšno je  življenje v EU in verjetno bi si Putin raje želel vojaškega soočenja, kot pa to, da Rusi vidijo, kako se v EU razvijajo človekove pravice in kakovost življenja, sama Rusija, pa na primer, ni sposobna zagotoviti dovolj kakovostnih javnih storitev," je dodal dr. Zver. "Druga velika izguba za EU je bila izguba ZDA kot čvrstega evro-atlantskega zavezništva. Prvi tak primer izgube je bila odpoved trgovinskega sporazuma z EU," je nadaljeval dr. Zver, ki je spomnil, da so evropski poslanci pred 10 leti natančno preučevali TTIP, kjer so bili do potankosti opredeljeni odnosi na različnih področjih, "na koncu pa so se v ZDA odločili, da sporazuma z EU ne bo, čeprav bi imeli evropski in ameriški gospodarski dejavniki in gospodinjstva precej od tega." Tretja velika izguba za EU pa je po besedah poslanca Brexit. "Brexit je sicer bolj močno prizadel Veliko Britanijo kot EU, saj imajo Britanci sedaj v urbanih predelih veliko težav, veliko delovnih mest so izgubili, finančna industrija se je odselila na evropski kontinent. Tudi britanski državljani in njihova gospodinjstva so z odhodom izgubili ogromno, saj imajo sedaj težave z zagotovitvijo določenih storitev, zdravil ipd," je poudaril poslanec dr. Zver. "Strateška pozicija EU je bila močna, čeprav je gradila na mehki moči. Imamo najvišjo kakovost življenja na svetu in to je bil tudi eden od razlogov, ki je motiviral migrante pri prihodu v EU in še danes to velja kot nek motiv zanje," je nadaljeval dr. Zver, ki pa je ocenil, da je tudi s tega vidika EU dokaj ranljiva, še posebej po strateški preusmeritvi ZDA iz evro-atlantskega središča v azijsko-pacifiško. "Pacifik je postal torišče vsega pomembnega, kar se sedaj dogaja na tem svetu. Ta premik ZDA iz EU nas je pustil na čistini, ker EU v zadnjih 30 letih ni vlagala veliko v obrambo in varnost," je dejal evropski poslanec. "Boleče je tudi to, da so se z odhodom ZDA iz sirske krize in Afganistana odprla nova žarišča migrantskih tokov, usmerjenih v EU. Tu je z odločno pozicijo Slovenija v času predsedovanja preprečila, da bi se zgodili nepredvidljivi valovi iz Afganistana," je poudaril evropski poslanec dr. Zver in dodal, da Evropo na področju obrambe in varnosti čaka še veliko nalog, predvsem da bo postala bolj spoštovanja vreden partner. Poslanec je tudi dejal, da nekateri menijo, da bi moral biti sistem odločanja v EU bolj učinkovit, zato da bi pridobila večjo moč v geostrateškem smislu. "Evropa ima dokaj zapleten sistem odločanja tudi zato, ker ni enovita supra država, ker jo sestavljajo posamične države članice, tako da na evropski ravni razvijamo model evropske demokracije. Tako imamo tipičen večinski sistem, pa tudi konsenzualni sistem," je povedal evropski poslanec in dodal, da se v Svetu EU odločitve sprejemajo na podlagi konsenza ali kvalificirane večine, ki temelji na tem, da se mora več kot 55% držav članic strinjati z neko odločitvijo, pri čemer morajo te države članice pokrivati vsaj 65% populacije v EU. "V Svetu obstaja tudi možnost veta, ki daje moč zlasti manjšim članicam, ki lahko blokirajo neko odločitev EU, če le-ta ni v njenem interesu. Lahko pa se država tudi umakne iz odločanja in ne prepreči sprejetja odločitve," je sistem odločanja v EU pojasnil evropski poslanec.  Prav tako je navedel, da v tem trenutku v EU potekata dve veliki razpravi, prva o prihodnosti Evropske unije, druga pa o strateškem kompasu. Prva razprava lahko po besedah poslanca pripelje do nekaterih sprememb, ni pa nujno, da bodo te spremembe v smeri večanja evropske demokracije, saj si nekateri namreč želijo umakniti sistem odločanja z vetom. "Strateški kompas pa bo verjetno prinesel rešitve o tem, kako povečati učinkovitost, odzivnost in odpornost EU," je dejal dr. Zver. Ob tem je jasno poudaril, da si ne želi spreminjanja evropskega modela demokracije, ki temelji na državljanih - večinski demokraciji in na konsenzualni demokraciji, iskanju soglasja, ki domuje v Svetu EU. "Zlasti z levice prihajajo predlogi, da bi Svet EU menjali s senatom, ki bi bil voljen. Ta predlog gre v smeri unifikacije, torej da bi imeli eno volilno enoto in panevropske volitve, panevoprski referendum. Na drugi strani je ELS predlagala koncept spitzen kandidata, ki pa v praksi žal ni uspel, saj nekateri niso spoštovali dogovorov," je povedal dr. Zver.  Po mnenju evropskega poslanca bo EU verjetno morala sprejeti nekatere odločitve v smeri učinkovitega in vitalnega odločanja. "Na področju zdravstva EU sicer ne bi smela reagirati ali regulirati tega podsistema, vendar pa se je pri proizvodnji in dobavi cepiv zelo izkazala," je dejal dr. Zver. Prav tako je poudaril, da se bo EU navzven morala pokazati tudi s trdo močjo, in ne zgolj s kulturo, kakovostjo življenja ter dobrimi športnimi rezultati. "Potrebujemo močnejšo vojsko, ki se bo sposobna hitro odzivati. Potrebovali bi skupno obveščevalno službo, saj v boju s teroristi sistem sodelovanja  in koordinacije ni več učinkovit, prav tako bi morali biti veliko bolj odporni proti kibernetskim napadom, ki so verjetno ta hip največja grožnja stabilnosti EU," je naštel dr. Zver.  Svoje razmišljanje je evropski poslanec zaključil z mislijo, da je Evropska unija v geostrateškem smislu ranljiva kot še nikoli, a je obenem tudi nakazal, da lahko z delnimi spremembami ojača svojo vlogo in moč, "bo pa ob tem morala bistveno več vlagati tudi  na področje obrambe in varnosti."

Thu, 20. Jan 2022 at 18:38

146 ogledov

Franc Bogovič: EU parlament sprejel vrsto ukrepov za izboljšanje dobrobiti živali med prevozom
Strasbourg, 20. januar 2022 - Poslanci Evropskega parlamenta so na zadnji dan januarskega plenarnega zasedanja v Strasbourgu sprejeli priporočila preiskovalnega odbora za zaščito živali med prevozom (odbor ANIT), ki ugotavlja stanje na področju prevoza živali v EU in s tretjimi državami ter Evropski komisiji (v nadaljevanju: Komisija) in državam članicam EU predlaga vrsto ukrepov za izboljšanje pogojev pri prevozu živali, ki, po mnenju poslancev, krepijo njihovo dobrobit in zmanjšujejo tveganja za poškodbe ali pogin živali med prevozom. Evropski poslanec Franc Bogovič ELS/EPP Evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič (EPP/SLS), ki sicer ni bil član ad-hoc preiskovalnega odbora ANIT, je priporočila odbora podprl, saj ocenjuje, da so realistična, v ozir pa jemljejo tako vidik izboljšanja dobrobiti živali kot položaj rejcev živali, predvsem iz perifernih držav in regij EU. »Preiskovalni odbor ANIT smo v Evropskem parlamentu ustanovili junija l. 2020, in sicer z namenom preiskovanja domnevnih kršitev pri uporabi Uredbe (ES) št. 1/2005, ki ureja prevoz živih živali znotraj in zunaj Unije. Odbor je do potankosti preučil domnevne pomanjkljivosti izvajanja celotne zakonodaje EU, ki določa prevoz živih živali in pogoje, ki se morajo izpolnjevati med prevozom, od dovoljenega prostora za pripeljane živali, njihovem napajanju, hranjenju, temperaturah in prezračevalnemu sistemu med prevozom po cesti, železnici, zraku in morju. Kolegi poslanci iz odbora so preverjali tudi zagotavljanje skladnosti s pravili EU s strani držav članic,« uvodoma izpostavlja Bogovič in dodaja, da sta bili ključni vprašanji, pri katerih so bili člani odbora najbolj razdeljeni, čas potovanja in počitka ter temperatura med prevozom. »Glede časa potovanja in počitka za domače živali, ki so namenjene za zakol, predlagamo, da potovanje načeloma ne sme presegati 8 ur ob upoštevanju posebnih geografskih značilnosti nekaterih regij, kot so otoki, najbolj oddaljene regije, oddaljene regije in območja, kjer je infrastruktura nerazvita. Kar se tiče temperature med prevozom in njenega vpliva na počutje živali, pa se osredotočamo na temperaturo v vozilih namesto na zunanjo temperaturo, saj je temperaturo v vozilih mogoče nadzorovati s tehničnimi napravami. Poleg tega priporočamo tudi čim večje izogibanje prevozu neodstavljenih živali, torej živali, ki so odvisne od materinega mleka, ki ne bi smel biti dovoljen za teleta, mlajša od štirih tednov, razen v primeru, ko ga izvajajo kmetje sami na razdalji manjši od 50 km. Glede brejih živali priporočamo maksimalno 4-urno omejitev časa vožnje za živali, ki so v zadnji tretjini brejosti,« kot nekatera ključna priporočila omenja Bogovič in dodaja: »posebna pozornost je namenjena tudi prevozu živali po morju in uvozu iz oz. v tretje države, kjer državam članicam EU priporočamo uveljavitev obvezne prisotnosti veterinarjev ali certificiranega strokovnjaka na krovu za ves čas potovanja po morju. Z namenom zmanjševanja tveganja za nesreče poleg tega priporočamo še krepitev inšpekcijskih pregledov po natovarjanju plovila. Glede izvoza izven EU oz. uvoza v EU Komisiji predlagamo pripravo t. i. belega seznama tretjih držav, ki uporabljajo pravila in standarde na področju prevoza živali, ki so primerljivi s tistimi v EU, za ostale tretje države pa vzpostavitev certificiranega nadzornega sistema, ki zagotavlja skladnost z zakonodajo EU na katerem koli delu poti. Nenazadnje pa pozivamo tudi h krepitvi zakola na kmetiji, tudi z uporabo mobilnih klavnic ter ohranjanje ali vzpostavitev regionalnih klavnic, s čemer bi odpravili potrebo po daljšem prevozu živih živali, kjerkoli je to mogoče.« Bogovič še dodaja, da je treba kmetom pomagati pri zagotavljanju ustreznih pogojev za kmetovanje z namenom preprečevanja opuščanja kmetovanja. Kmetom je treba pomagati, da bodo svoje kmetovanje lahko še izboljšali, tudi ob zagotavljanju prevoza živali v tretje države, ob hkratnem spoštovanju najvišjih standardov dobrega počutja živali. Sprejeta priporočila odbora ANIT predstavljajo osnovo za spremembo zakonodaje s področja prevoza in dobrobiti živali, ki jo pripravlja Komisija.

Thu, 20. Jan 2022 at 18:24

104 ogledov

Slovensko Porabje: Ministrica Jaklitscheva s predsednikom Državne slovenske samouprave
Ministrica dr. Helena Jaklitsch se je danes srečala s predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem.  V prijetnem in konstruktivnem pogovoru je beseda tekla o izzivih slovenske manjšine v Porabju v letu 2022, s posebnim poudarkom na gospodarskem razvoju, prizadevanjih za dvig ravni rabe slovenskega jezika in jesenskem popisu prebivalstva na Madžarskem. V luči katerega potekajo tudi številne aktivnosti pod geslom "Slovenec sem!".

Thu, 20. Jan 2022 at 12:08

653 ogledov

Milan Kučan ima še danes "Bilečanko" na ustih, Slovenija pa mu tudi po 30 letih še vedno ni intimna opcija
V zadnjem poldrugem letu nam je UKOM s pomočjo zunanjih sodelavcev, zgodovinarjev, publicistov in novinarjev dveno postregel z informacijami, povezanimi s procesom osaamosvajanja in do 15. januarja 1992, do končnega mednarodnega priznanja Slovenije. Tudi naš medij prava.si je objavljal utrinke o dogajanjih, povezanih z "rojevanjem" naše domovine. Tudi s slikovnim materialom, ki je del fonda Muzeja novejše zgodovine. Ob slovesni razglasitvi plebiscitarnega rezultata na seji Skupščine Republike Slovenije 26. decembra 1990 Pri fotografijah, na katerih je tudi takratni predsednik Predsedstva RS Milan Kučan me je zbodlo dejstvo, da na niti eni, ko se je zgodil kak prelomni dogodek, raglasitev rezultatov referenduma o samosvojitvi, razglasitev samostojnosti...na vseh Milan Kučan kaže mrk, nerazpoložen in razočaran obraz, čeprav vsi okoli njega navdušeno prepevajo Zdravljico. Edinokrat je na njegovem obrazu razbrati smeh, ko se druži z nekdanjimi partijsko nastavljenimi predsedniki predsedstev bivših SFRJ republik, zlasti Slobodanom Miloševićem. Sicer pa nikoli ni skrival, da mu samostojna Slovenija ni bila in mu še vedno ni intimna opcija. Spomnim naj na letošnje Dražgoše, na njegovo provokacijo na lanski proslavo ob 30 letnici samostojne Slovenije.... Milan Kučan in Geza Vogrinčič Da ga lahko Slovenija spozna, kako se zna Milan sprostiti, ko se za mizo zberejo jugonostalgični obrazi slovenske prvorazredne elite, je s svojimi objavami na twitter profilu poskrbel nekdanji košarkarski trener črnogorskih korenin, Bogdan Tanjević. Moji prijatelji Slovenci , medju njima Miro Cerar, Ivo Daneu, Milan Kucan i ostali pjevaju neke drage pjesme… pic.twitter.com/L1KnnLjJKY — Bogdan tanjevic (@BogdanTanjevic) January 19, 2022 Ves navdušen nad videnim je posnetek zabave, na kateri je  zbrana smetana Foruma 21 in njenih prisklednikov, od njegovega oprode Geze Vogrinčiča, preko Vlade Kreslina,  Bojana Križaja, Toneta Vogrinca, Iva Daneva, Mira Cerarja starejšega, celo prvo ime NZS Radenko Mijatović ni manjkal, nekdanji predsednik mariborskega sodišča Karel Ferenčak pa je bil najbolj glasen pri petju "Bilećanke". Manjkal je Zoran Predin, ki po Tanjevičevem mnenju najbolje zapoje Bilečanko. “Moji prijatelji Slovenci, med njimi Miro Cerar, Ivo Daneu, Milan Kučan in ostali pojejo neke posebne pesmi, je s posnetkom vred na twitter objavil Bogdan Tanjević. Prvi bariton Bilečanke, menda nekdanji sodnik na mariborskem sodišču … dakle, u Sloveniji, osim janse( malim slovima, mali ljudi, coveculjci) i mozda tate mu ( grdan li je i fizicki !!?!) vecina naroda postuje tekovine NOB… jednostavno, nece ljudi da ne pripadaju POBJEDNICKOJ NACIJI u 2.Svj ratu — Bogdan tanjevic (@BogdanTanjevic) January 19, 2022 Da gre ne le za jugonostalgike, temveč tudi osebe, ki jim misel na aktualnega predsednika vlade Janeza Janšo povzroča hude prebavne motnje, ne gre dvomiti. Z virusom antijanšizma se je okužil tudi Bogdan Tanjević, ki v poniževalnem tonu piše o Janši, hkrati pa pride do krucialne ugotovitve, da "vecina naroda postuje tekovine NOB… jednostavno, nece ljudi da ne pripadaju POBJEDNICKOJ NACIJI u 2.Svj ratu" To niso Slovenci to je murglsektakomunistov — Romana Jančar (@roma9na) January 20, 2022 b.c.

Wed, 19. Jan 2022 at 18:46

339 ogledov

V jutrišnji izdaji Domovine: Jugonostalgija namesto lepše prihodnosti
Vroča tema 31. številke Domovine:  soočenje idej med Levico in NSi. Razprava med strankama je več kot le besedni spopad: je namreč rezultat trka dveh konceptov, dveh idej in vizij slovenske prihodnosti. Temo komentirajo urednik Domovine Tino Mamić, urednik spletne Domovine Rok Čakš in naš komentator Matjaž Napast. Kordiševo čustveno nabito izjavo, da je bila osamosvojitev »nateg« in »kapitalistična kontrarevolucija«, ki je omogočila peščici, da je obogatela, ljudje pa živijo v revščini, smo v članku soočili z dejstvi.  Matej Tonin: »Ne želimo nazaj v socializem. « Levica odgovarja: »Mi želimo naprej v socializem. « Na čelu »desničarskega prevzema« RTV Slovenija je tudi Domovina, saj je letos javna RTV naročila celo en izvod naše revije!   Predstavljamo konkretne številke o številu naročnin na različne medije, ki jih ima RTV Slovenija v letu 2022. Veliko prahu je dvignila tudi zadnja oddaja Utrip, ki jo je pripravil dr. Jože Možina. O tem v članku piše Peter Merše, v komentarju pa Rajko Podgoršek. Aktualne teme: sestanek koalicije o projektih, ki jih še lahko izpeljejo do konca mandata; Zorčič ustanovil stranko LIDE; organizatorji petkovih protestov pred sodiščem; Tonin zavrača pisanje ruskega časopisa: Rusija je nevarnost za evropski mir, ne pa Slovenija in balkanske države. Intervju z dr. Igorjem Senčarjem, državnim sekretar za koordinacijo mednarodnih in EU zadev o minulem predsedovanju Slovenije Svetu EU ter zunanji politiki Slovenije. Cerkvene teme: papež je obsodil kulturo izbrisa, ki se širi z Zahoda, Gabriel Kavčič pa komentira ustavitev zvonjenja v Dolini pri Trstu. V ekonomskih temah pišemo o solidarnostnem dodatku za upokojence in o zeleni jedrski energiji. Rok Čakš v komentarju športne zgodbe, ki se je namesto na igrišču tokrat odigrala na sodišču: Đoković je antijunak. Gregor Čušin je na sprehodu srečal Sizifa: z njim se je med drugim pogovarjal o smiselnosti volitev ter o gledanju televizije. Ne spreglejte Tazadnje, kjer pišemo o težavah s kratico CCCP. Kaj pomeni in katere težave prinaša lahko preberejo samo naročniki. V »iskrenih vsebinah« preberite: Zavod Iskreni se s hvaležnostjo ozira na leto 2021; Pravi in zgrešeni krščanski pogledi na spolnost; Intervju z zakoncema Kozjek o njuni družinski izkušnji (so glasbena družina s 7 otroki, imata pa že 2 vnuka); Umrla je Adalia Rose Wiliams – najstnica z redko boleznijo, ki je preko spleta širila veselje; Če hočeš biti manj   utrujena, pij manj kave. S Selmo Bizjak boste tokrat kuhali slastno rižoto – če bi se ji radi pridružili, se naročite. Vse to in še veliko drugih ekskluzivnih vsebin najdete v novi številki tednika Domovina, ki izide v četrtek, 20. januarja. 68 barvnih strani vas na policah prodajaln časopisov čaka, da jih prelistate. Opozarjamo sicer, da je Domovina v prenekateri prodajali varno »skrita« na nevidnih mestih.

Wed, 19. Jan 2022 at 14:25

240 ogledov

Franc Bogovič: Roberta Metsola bo odlična predsednica EU parlamenta in pozitiven zgled mladim ženskam za delo v politiki
Na včerajšnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta (EP) v Strasbourgu so evropski poslanci za novo predsednico Evropskega parlamenta izvolili evropsko poslanko in dosedanjo prvo podpredsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo iz politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP Group. Za izvolitev v prvem krogu glasovanja je bila potrebna absolutna večina. Metsola je dobila 458 glasov od 616 oddanih veljavnih glasovnic. Poleg nje  so se za položaj  predsednika potegovali še Sira Rego iz Levice, Alice Bah Kuhnke iz Zelenih, medtem ko je kandidat Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Kosma Zlotowski svojo kandidaturo umaknil. Evropski parlament v Strasbourgu Malteška poslanka Metsola je bila deležna podpore vseh štirih slovenskih poslancev iz vrt Evropske ljudske stranke/EPP. Njeno izvolitev je evropski poslanec in podpredsednik SLS Franc Bogovič (SLS/EPP pospremil z naslednjimi besedami: »Evropska poslanka Roberta Metsola iz naše politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) je mlada, a hkrati zelo izkušena političarka, dolgoletna poslanka, ženska in mati štirih sinov, ki prihaja iz male sredozemske države Malte. Je odločna in entuziastična zagovornica Evropske unije in demokracije ter predana in kompetentna poslanka, ki vedno prisluhne ljudem. Glede na njeno odprtost in zelo povezovalno držo verjamem, da bo odlična predsednica vseh.Kolegici Roberti Metsola iskreno čestitam za izvolitev za predsednico Evropskega parlamenta, ki bo to funkcijo opravljala naslednji dve leti in pol. Verjamem, da bo krepila odprtost Evropskega parlamenta do vseh državljank in državljanov EU ter njegovo demokratičnost in bo hkrati pozitiven zgled mladim ženskam za delo v politiki ter sedanjim in prihodnjim evropskim voditeljicam.«  Metsola je na mestu predsednika Evropskega parlamenta naslednica nedavno preminulega predsednika EP Davida Sassolija iz vrst S&D, ki je minuli teden umrl v starosti 65 let in bi se mu v tem mesecu iztekel predsedniški mandat. Njegova izvolitev za predsednika EP je bila na prvi seji novega mandata parlamenta v letu 2019 rezultat političnega dogovora treh največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu – EPP, S&D in Renew, da v prvi polovici mandata EP mesto predsednika pripade S&D, v drugi polovici pa EPP.
Teme
bilo je pred 30 leti 15 januar 1992 mednarodno priznanje slovenije

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Bilo je pred 30 leti, 15.1.1992: Končno, Slovenija postala enakopravna državam v Evropi in svetu!