Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Pa dobro gospe, dajte nam že mir!
Objavljamo pismo predsednika Društva očetov Slovenije Andreja Mertlja, ki kritično opisuje vlogo očeta v slovenski javnosti.
prava .
Slovenija

Petek, 11. Februar 2022 ob 16:21

Odpri galerijo

Foto: Društvo očetov Slovenije

Vsaka smrt je tragična. Uboj ali umor matere z mladoletnimi otroci še toliko bolj. Sploh še, v kolikor je storilec oče. Težke travme, ki zahtevajo resen premislek. Trpljenja ni mogoče odpraviti. Lahko pa je krenilo in katalizator sprememb. Pametne in ljubeče družbe jih bodo udejanile z razumom, empatijo do vseh in širokim pogledom.

Šum

Najprej smo aprila lani doživeli ogabno kampanjo “Materino znamenje – očetovo znamenje, za katero je že razsojeno, da je kršila Oglaševalski kodeks. Zanimivo je, da smo naročnike plakata že tedaj opozarjali na neprimernost in druge pomisleke, a od njih v odgovor dobili tole…. …kot odziv na naše pritožbe pa potem še prvomajsko kampanjo gverilskega leplenja plakatov, s katerih so nas prepričevali, da je 92% žensk žrtev moškega nasilja.


				Foto: Društvo očetov Slovenije			Foto: Društvo očetov Slovenije

Uspeli smo preživeti tradicionalni novemberski cirkus pretiravanja in prirejenih statistik, navajanja težav brez predlogov rešitev ter izrazito pristransko poročanje o nasilju v družini.

Le-tega cvetober ženskih organizacij ob izdatni podpori medijev vsako leto organizira 25. novembra ob dnevu proti nasilju nad ženskami. Letos je ta
mednarodni festival mizandrističnega marketinga trajal kar 16 dni!

Vseskozi pa nas opozarjajo, da je v tem čudnem času COVID-a družinskega nasilja mnogo več ter da zato razmere terjajo še večjo pozornost. Hm, resno? Družinsko nasilje je prepomembno, da bi delovali na podlagi predpostavk in ne dejstev. Zato si poglejmo te mite in poizkušajmo najti kaj bolj relevantnega kot (celo v akademskih krogih močno kritizirana) raziskava, na podlagi katere temeljijo te kampanje?


				Foto: Društvo očetov Slovenije			Foto: Društvo očetov Slovenije

Dejstva, ki se ne skladajo z dogmo

Kje primerjalno smo v Sloveniji po pogostnosti nasilja v družini nad ženskami? V OECD raziskavi o pogostnosti nasilja nad ženskami 2019 indeks kaže koliko procentov žensk v državi ima vsaj eno izkušnjo nasilja v družini:


				Foto: Društvo očetov Slovenije			Foto: Društvo očetov Slovenije

Torej, med 129 državami s podatki smo z indeksom 13.0 na 9. mestu skupaj z Avstrijo in Hrvaško(?). Pred nami so Kanada z 1.9 na prvem mestu, Švica z 9.8 na šestem ter Libanon z 10.4 na sedmem. Za nami so vse ostale svetovne države!

Da slika, ki nam jo želijo naslikati “vojni dobičkarji nasilja nad ženskami” (beri debele mačke proračunsko rejenih NVO) ne drži, je razvidno že iz policijske statistike nasilja v družini (KZ-191), ki kaže sledeče število obravnavanih (ne obsojenih!) dejanj, ločenih po spolu žrtve.


				Foto: Društvo očetov Slovenije

Foto: Društvo očetov Slovenije

Prvo kar opazimo je rast števila prijav v prvem Covidnem letu 2020 za 10.6%. A ta rast je skladna z večletnim trendom naraščanja povečanja odstotka prijavljenih(!) kaznivih dejanj. Zanimivo pa, da kljub temu trendu in neprestanem oglaševanju zavedanja, nagovarjanju k prijavam ipd. v drugem pandemijskem letu (2021) število prijav drastično upade – celo na nivo pod leto 2017. Je “Covid ogroženost” namerno zavajanje in ustvarjanje problemov kjer jih ni? Smo mar priča namernemu marketingu povečanje prijav s ciljem korekcije neugodnih statistik?

Druga stvar, ki je jasno razvidna: pri cca 1.200 ženskah, ki letno prijavijo nasilje, matematično ni mogoče, da bi 92% od 1.049.039 žensk, kolikor jih živi v Sloveniji, doživelo moško nasilje. Mogoče povzdignjen glas, vsekakor pa ne nasilje, kot ga opredeljuje KZ. Navajati take procente je očitna (slaba) manipulacija deležnikov z večmiljonskim apetitom po javnem denarju (cca 5M€ v 2020).

Tretja ugotovitev, ki sledi iz hitrega pogleda: nasilje v družini <> nasilje nad ženskami. Tudi ženske so nasilne in sicer so storilke v že skoraj petini primerov (2020) prijavljenega družinskega nasilja. Če upoštevamo, da moški bistveno težje prijavijo nasilje, da nimajo podpornih organizacij in formalnih omrežij, ter da se jim običajno tudi težje verjame (npr. heteroseksualno moško posilstvo je “nemogoč pojav”) lahko ocenjujemo, da je nasilja nad moškimi nekako toliko kot nasilja nad ženskami.

Razlikuje se le pojavna oblika: če so ženske pogosteje žrtve fizičnega in spolnega nasilja, so moški pogostejše žrtve psihološkega in ekonomskega nasilja, najdejo pa se celo naročeni umori in podobno. Za tiste, ki jih zanima podrobnejše o raziskavah o družinskem nasilju pri nas in po svetu pa še ta povezava.

Mediji

Poglejmo še, katere sprožilce nove kampanje “za zaščito žensk” nam servirajo NVO ob obilni asistenci
glavnih medijev. Tri najodmevnejše in najbolj citirane zgodbe zadnjega leta so bile:
35 letni državljan BiH v Kamniku umori svojo 34 letno ženo, s katero je bil v ločitvenempostopku. Družino je že dalj časa obravnaval CSD zaradi elementov nasilja a ni bil nikoliobsojen. Obdolženi je prišel do stanovanja partnerke, vlomil vrata in jo zabodel. Ljudski glas pove, da naj ju bi z ljubimcem zalotin in-flagranti, slednji pa je pobegnil skozi okno, namesto da bi jo poizkušal zaščititi.

44 letni Slovenec v Dolu pri Grosuplju zaduši 36 letno ženo. Žena naj bi ga želela zapustiti in je začela ločitveni postopek nekaj mesecev prej. Storilec ni bil nikoli prej kaznovan. CSD je prvi stik z družino navezal ob ženinem začetku ločitvenega postopka in določanja skrbništva in stikov z otroci. Mati kljub izrecnim vprašanjem ni omenjala ogroženosti s strani partnerja.

 in zadnja, ko 47-letni Albanec s slovenskim državljanstvom ubije 41-letno partnerico in šest otrok pripelje na policijsko postajo. V družini je evidentirana večletna prisotnost fizičnega in spolnega nasilja, CSD je družino več let spremljal a zaradi selitev in nerazčiščene pristojnosti posameznih enot ni ukrepal. Storilca je v preteklosti policija že obravnavala zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja.

Dajmo, uporabimo najprej senzacionalizem, tako priljubljen dandanes pri mainstream medijih v deželi. Kaj vidimo?
Dve tretjini teh najbolj medijsko izpostavljenih zgodbah verjetno nehote razkrivata dodatno problematiko. Avtohtoni moški, soočen s CSD, policijo in ogromno premočjo ženske, svojo nemoč in agresijo (slovenskemu karakterju značilno) obrne proti sebi (bodisi v alkohol ali samomor).

Umori kot drugi primer so izjeme, običajno povezani s težjimi oblikami duševnih bolezni. Te avtodestruktivnosti pa tujci običajno nimajo saj je genetika(?), vzgoja in tradicija pri prišlekih pogosto diametralno nasprotna: “ili češ biti moja ili od crne zemlje” …

Poglejmo, od kje prihajajo tujci v Slovenijo. Še vedno so najpogostejši prebivalci Balkana. Hrvaška in Bosna presenečata z indeksom 13 oz 13.1, kar je verjetno pod dejanskim stanjem. Druge države so nekako še enkrat bolj nevarne za ženske kot Slovenija: Srbija 23.7, Albanija 24.6, Severna Makedonija 27.7. Kaj pa prihodnost? Migracije danes so predvsem iz Bangladeša (53,3), Afganistana (60.8), Irana (66) in Pakistana (85). Za pričakovati torej je, da se bodo primeri nasilja v mešanih družinah še povečevali in nam današnji način preprečevanja nasilja ne pomaga kaj dosti. Zanikanje kulturoloških značilnosti v imenu politične korektnosti lahko pripelje samo do zapravljanja denarja brez kakršihkoli rezultatov. Če razmišljam provokativno: mogoče je potrebno v šole uvesti ozaveščanje o nevarnosti nasilja v multikulturnih družinah ter posebne ciljane programe, kako le-tega
premagovati.

In ko smo že pri neprijetnih vprašanjih, povezanih z ozaveščanjem: kako v LGBTIQ+ programe poleg nasilja zunanje družbe vključiti tudi tehnike obrambe žensk pred nasiljem najbližje okolice? Nenazadnje izkušnje kažejo, da je med lezbičnimi pari skoraj 3x več nasilja kot med heteroseksualnimi. Mar niste v Društvu za nasilno komunikacijo malo za časom s svojim (zadnje mesece nekaj bolj uspoljenim) enačenjem “nasilje nad ženskami = moški storilec“?

Impotenca organov in zakon mejnega donosa

Najbolj žalostno spoznanje vseh treh primerov pa je impotenca CSD, policije in pravosodja. Kako to, da 12 let veljavnosti spremenjenih zakonov, reorganizacije CSD, sprememb sodne prakse in postopkov ni preprečilo gornjih primerov? Je torej potrebno pogoje še zaostriti? Državi dati še večjo vlogo? Sprejeti nov zakon? Nameniti še X milijonov davkoplačevalskega denarja?

V naravi velja zakon zmanjšajočih donosov. Pravi, da npr. lahko odpraviš 80% napak v proizvodnji za 100€, da pa za naslednjih 10% potrebuješ 1.000€, za naslednjih 5% npr. 10.000€ ter za naslednja 2% 1.000.000€. Za vedno manj preostalih primerov potrebujemo vedno več denarja, verjetnost da bomo 100% uspešni pa je praktično nična.

Aplicirajmo to na problematiko nasilja nad ženskami. Slovenski moški smo se leta 2009 v imenu odpravljanja nasilja nad ženskami odpovedali enakosti pred zakonom ter z ZPND dobili konkretne sankcije na podlagi bistveno zmanjšanega dokaznega bremena (nasilje ni potrebno dokazati ampak je dovolj sum, pripozna se psihično nasilje kot ekvivalent fizičnem,…). Sankcije, zaradi katerih lahko ostaneš brez doma, stikov z otroci, socialnega okolja.

Nadalje zaostrovati retoriko, ki vodi samo v družbene delitve in evidentno delujoče zakonske okvire, zato da bomo še za nekaj % točk izboljšali zavidanja vreden indeks NE-nasilja nad ženskami je kontraproduktivno!

Pri vseh težavah, ki jih imamo v zvezi z nasiljem v družini (neaktivnosti in nejasna pooblastila CSD-jem, predolgi sodni postopki, pomanjkanje otroških izvedencev, …) celo moralno zavržno.

Nove nepravičnosti ter kolaps sistema

Po drugi strani vsak družbeni ukrep – še sploh tako drastičen, kot je kakršnakoli pozitivna diskriminacija – prinaša s sabo svoje nepravičnosti.

ZPND je odprl avtocesto za matere, ki iz zamere ali drugega vzroka namerno škodujejo očetom, odtujujejo otroke, se preko njih maščujejo bivšim zakoncem. “Nasilje nad žensko” je postalo orodje za najbolj podlo materialno pridobitništvo. Vojna proti bivšemu zakoncu ob pomoči države ter prepogosto celo za njen račun (zlorabe brezplačne pravne pomoči, oprostitve taks, zloraba policije in CSD za krive ovadbe, …) močno najeda v proračun.

Še bolj škodljivo je, ker zapolnjuje državne resurse: izvedence, CSD, sodišča ter tako še podaljšuje že tako nedopustno dolge sodne postopke z vpletenimi otroci. Najboljšo analogijo temu pojavu najdemo v hekerskih napadih na internetne strežnike.

Pri njih tisoči/milijoni hekerjevih računalnikov na strežnik pošiljajo namišljene zahtevke, zato strežnik počepne in ne uspe odgovarjati legitimnim. Preobremenjenost sistema je tu že danes. V primeru nesoglasij med staršema (trend narašča) traja sodni postopek 5-9 let, neredke so za našo državo sramotne razsodbe ESČP.

S povečanjem števila ločitev ter nadaljno egoizacijo družbe bo težav na vseh ravneh še več. Zadnje leto smo deležni celo javnega pranja in zvezdniških odpravnin in preživnin. Obstoječi ukrepi nas stanejo ogromno in ne dajejo željenih rezultatov! So trn v očesu mater, očetov predvsem pa otrok. Dnevno ustvarjajo tragedije, ki pa so večinoma skrite in kljub svoji številčnosti ne dosežejo medijskega praga.

Kaj torej?

Nadaljevati obstoječe politike ter vanje metati še več sredstev je preprosto pospeševanje propada. Kratkovidnim “rešiteljicam” verjetno najljubše, s stališča evolucije dopustno, v stoletjih verjetno celo reverzibilno, nikakor pa ne razumno ravnanje družbe. Še sploh ker je za precej poenostavitev, pospešitev in izboljšav sistema potrebno le nekaj dobre volje in manjših popravkov obstoječe prakse.

V Društvu očetov zato aktivno oblikujemo, podpiramo in spodbujamo pragmatične spremembe in upamo, da bomo s tem pomagali drugim deležnikom oblikovanja zakonskih in podzakonskih aktov. Upanje umira zadnje, zato si želimo da bi “ženski NVO-ji” namesto vreščanja samopromocije preko senzacionalizma medijev pristopile k konstruktivnemu dialogu.

Zagotovo je iniciativa “9 mesecev do rojstva, 9 mesecev do sodbe” zagotovo družbena zahteva, na kateri se lahko poenotimo. Družba se zdi kot Fucaaltovo nihalo: niha med levim in desnim polom, iščoč ekvilibrij v središču, ki pa zaradi vrtenja zemlje nikoli ne doseže. Kar nas uči zgodovina je, da niti z največjim naporom (pomisli na Cerkveni tisočletni vpliv ali pa na odločenost in resurse Hitlerja/Stalina/Mao-a) ne moreš nihala riniti samo v eno smer.


				Foto: Društvo očetov Slovenije.			Foto: Društvo očetov Slovenije.

Če družba zaniha preveč v eno smer je naslednje stanje nujno na drugem ekstremu. Taka prihodnost pa me prav nič ne veseli, saj imam dve hčeri, ki bosta – v kolikor problematike ne uspemo sanirati – verjetno živeli v času retrogradnosti nihala.

Zato v tem trenutku res ne potrebujemo histerij ter družbenega vpitja in akcij ampak moramo – že iz pietete do preminulih ter skrbi za otroke – razmišljati o celovitem remontu sistema. Pri tem pa nam enoumje, papagajsko ponavljanje klišejev in parcialno navajanje všečnih podatkov samo škodi. Slednje moramo žal prepoznati le kot narcisistično iskanje pozornosti in okoriščanje z nesrečo drugih.

Andrej Mertelj, predsednik Društva očetov Slovenije, uredil Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 8. Jul 2025 at 23:18

2623 ogledov

Ali se je ?razvpita hobotnica operativcev in akterjev Sašo Šindiča?? odločila, da dokončno obračuna z delom Marjana Fabjana??
V slovenski javnosti je eksplodirala t. i. »me too« zgodba, povezana z Marjanom Fabjanom, enim najuspešnejših trenerjev in poznavalcev juda v Sloveniji. Osrednji mediji – zlasti ljubljanski Dnevnik in največja komercialna televizija POP TV – so objavili pričevanja o domnevnem verbalnem, fizičnem in spolnem nasilju, ki naj bi ga zagrešil Fabjan. A iz podobnih primerov v preteklosti smo se nekaj naučili – predvsem to, da je pri tovrstnih razkritjih ključen tudi časovni kontekst. Zato nas je začudilo, zakaj je bila zgodba sprožena prav zdaj. Že dlje časa namreč znotraj Judo zveze Slovenije poteka dobesedno vojna med dvema najuspešnejšima slovenskima judo kluboma: Fabjanovim JK Sankaku z Lopate pri Celju in JK Bežigrad. Vse kaže, da se je tako imenovana hobotnica z jasnimi operativci in ??»stricem iz ozadja«??, ?Sašem Šindičem?, odločila, da dokončno obračuna z dediščino in vplivom Marjana Fabjana.V našem mediju smo že v preteklosti poročali o dogajanju na Judo zvezi Slovenije (JZS). Predvsem o spornih volitvah za predsednika Judo zveze Slovenije ob koncu leta 2021, po poletnih olimpijskih igrah v Tokiju.Foto: Prava.siDva meseca pred poletnimi olimpijskimi igrami leta 2024 smo prejeli zakulisne informacije o dogajanju na zvezi, a smo se odločili, da zaradi bližajočih se iger in iz spoštovanja do športa, teme takrat ne obravnavamo.Odločitev se je izkazala za upravičeno – judoistka Andreja Leški je osvojila zlato olimpijsko kolajno in se pridružila velikankam slovenskega juda: Urški Žolnir, Tini Trstenjak, Luciji Polavder in Ani Velenšek.V ozadju teh izjemnih uspehov je stal tudi Marjan Fabjan, ustanovitelj enega najuspešnejših judo klubov v Sloveniji, Judo kluba Sankaku s sedežem na Lopati 2 pri Celju. Fabjan je pomembno prispeval k zlatemu obdobju slovenskega juda, a zdaj se je njegova zgodba obrnila v popolnoma drugo smer. V zadnjih tednih so osrednji slovenski mediji (Dnevnik, 24ur) objavili pričanja štirih nekdanjih varovank, ki Fabjana obtožujejo psihičnega, verbalnega, fizičnega in celo spolnega nasilja. Fabjan je vse obtožbe kategorično zanikal, v njegovo obrambo pa so stopile tudi nekatere nekdanje tekmovalke, ki prav tako zanikajo navedbe in izražajo dvom o časovni umestitvi ter namenu razkritij.Podatki temeljijo iz marca 2024. (Foto: Bralec Prava.si)Ali je v ozadju »me too« zgodbe o Marjanu Fabjanu razvpita judo hobotnica Datastat- Judo klub Bežigrad, kjer ključne odločitve nastajajo v krogu akterjev Sašota Šindiča?????????Zdi se, da zgodba prihaja v trenutku, ko se slovenski judo nahaja v notranjem razkolu. V ospredje prihaja domnevni konflikt med dvema taboroma – na eni strani dolgoletno uspešni Fabjanov klub Sankaku, na drugi pa Judo klub Bežigrad, ki se povezuje z vedno večjo koncentracijo vpliva znotraj Judo zveze Slovenije.JZS naj bi bila, podobno kot druge športne zveze, pod močnim vplivom notranjih interesnih skupin, pri čemer naj bi imela osrednjo vlogo skupina posameznikov, povezanih s podjetjem Datastat in judo klubom Bežigrad. Številni od teh posameznikov zasedajo pomembna mesta v strukturi zveze, pogosto prek povezanih ali na novo ustanovljenih judo klubov. Ključni akter zgodbe bi naj bil Sašo Šindič, soustanovitelj podjetja Datastat, nekdanji dolgoletni predsednik Judo kluba Bežigrad.Sašo Šindič. (Foto: Posnetek zaslona-Datastat)Med ključnimi akterji, ki tvorijo vplivno mrežo znotraj JZS, izstopa več oseb, povezanih z judo klubom Bežigrad ter podjetjem Datastat. Tako so nam viri zaupali, da je bil prav Peter Sevnik na zadnjih volitvah za predsednika Judo zveze Slovenije kandidat Sašo Lindiča.Sedanji predsednik Judo zveze Slovenije Bogdan Gabrovec, nekdanji predsednik Lovrencij Galuf in Peter Sevnik. (Foto: Posnetek zaslona-Delo)Pomembno vlogo zaseda Nik Lemež, podpredsednik Judo kluba Velenje in predsednik IT komisije JZS. Lemež naj bi bil, po dostopnih informacijah, tudi pogodbeni sodelavec Datastata, podjetja, ki ga je soustanovil Saša Šindič. Kot smo opazili, pa je tudi aktualni mestni svetnik Socialnih demokratov v mestnem svetu občine Velenje.Nik Lemež je bil na listi Socialnih demokratov v Velenju izvoljen za mestnega svetnika. (Foto: Posnetek zaslona- SD Velenje)Znotraj podjetja Datastat deluje tudi Iztok Kilibarda, vodja testiranja programske opreme, ki hkrati opravlja funkcijo trenerja v JK Bežigrad. Kilibarda je februarja 2024 ustanovil Judo klub Tržič, tik pred volitvami v JZS.Iztok Kilibarda, zaposlen v Šindičevem podjetju Datastat. (Foto: Posnetek zaslona-Datastat)V mrežo sodi tudi Anja Dobovšek, trenerka v JK Šiška in zaposlena v Datastatu kot strokovnjakinja za podporo strankam.Anja Dobovšek, še en kader Datastata s katerim ŠIndič vpliva na delovanje Judo zveze Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona-Datastat)Eden najvplivnejših v strukturi je Mitja Jenuš, podpredsednik JZS, ki je tik pred volitvami februarja 2024 ustanovil kar 28 novih judo klubov – vsi registrirani na istem naslovu v Mariboru. To dejanje sproža resne dvome o transparentnosti in namenu registracij. Mitja Jenuš, sedanji podpredsednik Judo zveze Slovenije in zastopnik 28 "judo klubov" v Sloveniji. (Foto: Posnetek zaslona-Youtube)Brane Vuzem, nekdanji član Izvršnega odbora JZS in dolgoletni predsednik komisije za pasove, po mnenju virov skrbi, da tekmovalci iz določenih klubov hitro napredujejo v pasovih.Trener Judo klub Triglav Kranj Brane Vuzem in njegova varovanka, judoistka leta 2022 Anka Pogačnik. (Foto: Posnetek zaslona- 24ur, Žiga Košec)V trenutni sestavi komisije sicer zaseda le mesto člana. Miro Bilič, trener JK Bežigrad, vodi Komisijo za tekmovanja in antidoping, po nekaterih informacijah pa naj bi bil prav tako pogodbeno povezan z Datastatom. Ob zadnji zlati olimpijski kolajni varovanke JK Bežigrad Andreje Leški pa je tudi razkril, da skupaj s Šindičem sedita v upravnem odboru kluba.Miro Bilič, še en dolgoletni akter v JK Bežigrad in tesno povezan s Sašom Lindičem. (Foto: Posnetek zaslona-Facebook Miro Bilič)Soustanovitelj Datastata Mitja Železnikar je predsednik JK Ig in, po informacijah virov, prav tako del notranjega kroga vplivne strukture znotraj JZS.Mitja Železnikar, soustanovitelj podjetja Datastat in še eden izmed posameznikov iz kroga Sašota Šindiča. (Foto: Posnetek zaslona- Datastat)Zelo izpostavljen je tudi Aljaž Sedej, generalni sekretar JZS, mednarodni sodnik in dolgoletni član JK Bežigrad, ki zaseda tudi mesto v sodniški komisiji zveze. Predvsem pa skrbi, da s kontroliranimi intervjuji in izjavami za osrednje medije zakriva resnično sliko, kar se sedaj dejansko dogaja.Sedanji generalni sekretar Aljaž Sedej, še eden iz Judo kluba Bežigrad. (Foto: Posnetek zaslona- Judo zveza Slovenije)Vplivno funkcijo zaseda še en bivši predsednik JK Bežigrad – Simon Mohorovič, zdaj podpredsednik JZS in član Komisije za tekmovanja in antidoping. Njegovo predsedovanje klubu JK Bežigrad je potekalo med letoma 2012 in 2020.Simon Mohorovič se predstavlja tudi za inovatorja na področju parfumov. Bil pa je tudi predsednik JK Bežigrad in je aktualni podpredsednik JZS(Foto: Posnetek zaslona- Youtube)Posebno vlogo ima tudi Darko Kraševec, član častnega razsodišča JZS. Je eden redkih, ki ima formalna pooblastila za vodenje upravnih postopkov znotraj zveze. Po mnenju virov skrbi, da se interni postopki rešujejo "znotraj hiše", zlasti kadar gre za domnevne nepravilnosti posameznikov, povezanih s klubom Bežigrad. Kraševec je bil med letoma 2020 in 2024 tudi predsednik JK Sokol, ki naj bi po nekaterih ocenah deloval kot podružnica Bežigrada. Tudi Kraševcu politika ni tuja. Med drugim je bil tudi generalni sekretar vlade, ko je bil predsednik vlade dr. Miro Cerar. A je zaradi nekaterih razkritih afer nekdanji sodnik septembra 2016 ponudil odstop.Darko Kraševec, nekdanji generalni sekretar v vladi Mira Cerarja in še eden izmed operativcev iz kroga Saša Šindiča in JK Bežigrad. (Foto: Posnetek zaslona-Judo zveza Slovenija)V ozadju najdemo tudi Roberta Kojca, nekdanjega člana stranke Alenke Bratušek in sedanjega sekretarja na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Znotraj JZS vodi Komisijo za kate, hkrati pa ima zamrznjen status predsednika JK Polyteam, kjer še vedno deluje kot trener.Robert Kojc kot predstavnik nekdanje stranke Alenke Bratušek, zdaj Gibanje Svoboda s Karlom Erjavcem na soočenju za parlamentarne volitve v letu 2014. (Foto: Posnetek zaslona-24ur, Damjan Žibert)Najbolj zaskrbljujoče so informacije, da so posamezniki iz istega kroga pred volitvami ustanavljali nove judo klube, pogosto z minimalnim številom članov in brez tekmovalne dejavnosti, da bi si s tem zagotovili večji vpliv na volilne procese znotraj JZS.Tak primer je Mitja Jenuš, ki je v zgolj nekaj dneh ustanovil 28 klubov, vsi s sedežem na istem naslovu v Mariboru. Večina teh klubov še danes nima javno objavljenih aktivnosti. Kasneje je v medijih pojasnjeval, da je le naredil preizkus zaradi ohlapnih pravil na JZS. Kot je razbrati s javnih podatkov, je Jenuš ustvaril kar 28 podružnic svojega judo kluba Apolon po različnih predelih Maribora in njegove bližnje okolice.Mitja Jenuš je v začetku februarja 2024 ustanovil kar 28 judo klubov. Po podatkih sodeč lahko sklepamo, da je ustanovil 28 "hčerinskih društev" pod svojim Judo klubom Apolon. (Foto: Posnetek zaslona-Ebonitete.si)Kaj pomeni to za slovenski judo?Če se trditve izkažejo za resnične, slovenski judo ni več pod nadzorom športne stroke, temveč poslovno-interesnega omrežja, ki si je podredilo delovanje športne zveze, volilne procese, podeljevanje pasov, izobraževanja, sodniške odločitve in celo nastope v reprezentanci. Posledice za mlade športnike, poštenost tekmovanj in mednarodno verodostojnost slovenskega juda so lahko uničujoče.Jasno je, da je med taborom Marjana Fabjana (JK Sankaku) in Šindičevo mrežo (JK Bežigrad + Datastat) prišlo do ostrega spora, ki se zdaj manifestira tudi v obliki razkritij, intervjujev, javnih pisem in domnevne »me too« afere, ki je eksplodirala pred kratkim. Mi zelo sumimo, da so tudi domnevne žrtve Fabjanovih spornih dejanj prihajajo iz omrežja klubov, ki so pod kontrolo hobotnice Datastat-JK Bežigrad.Trener juda Marjan Fabjan. (Foto: Posnetek zaslona-Metropolitan)Ob pogledu na razplet dogodkov se postavlja vprašanje: gre za iskreno željo po razčiščevanju nepravilnosti ali za spretno vodeno kadrovsko in politično ofenzivo znotraj zveze, kjer je v ozadju predvsem boj za moč in nadzor nad slovenskim judo prostorom? Eno je jasno – prihodnost Judo zveze Slovenije ne bo odločena zgolj na blazinah, temveč tudi za zaprtimi vrati sejnih sob in pisarn.Luka Perš

Sat, 5. Jul 2025 at 21:22

911 ogledov

Milijon in pol za beneški stolp v Glemu: parkirišče za izbrance Čeferinove elite iz Zahodnega Balkana ali resen kupec?
Ali zgodba beneškega stolpa v vasici Glem v Mestni občini Koper dobiva novo poglavje? Vse kaže, da sta zakonca Daniel Vaughan-Whitehead in Mira Celin Vaughan-Whitehead oziroma globalistična organizacija Fair Wage, pod formalnim zastopstvom Urše Zajc — žene Luke Zajca, dolgoletnega tesnega sodelavca in bližnjega sorodnika predsednika UEFA Aleksandra Čeferina — sprejeli odločitev, da bodo nepremičnino v vasici Glem prodali.Cena za nakup znamenitega beneškega stolpa znaša milijon in pol evrov.Na tem mestu pozivamo vse tiste premožne ljudi v državi, ki jih nima pod kontrolo ostanek koroškega #vzporednegamehanizma, obalni hirajoči ostanki neformalnega omrežja Komandos, akterji in operativci, povezani s podjetjem Splošna plovba Portorož, grobarski bančniški klan, ki mu poveljuje nepomemben mali državni uradnik z ekipo operativcev blizu Luke Koper, ter vzporedni rdeči kapital iz Češke, Republike Srbske, Avstrije, Švice in še od drugod…Naj se ti posamezniki in podjetniki opogumijo, vložijo svoj denar in s tem uničijo t. i. parkiriščno operacijo stolpa v Glemu, s katero vsi zgoraj omenjeni akterji že leta zlorabljajo to nepremičnino za svoje prikrite igre. Če se to zgodi, se jim bo — brez dvoma — ZMEŠALO!V uredništvu #Prava smo povsem nehote začeli spremljati zgodbo o znamenitem beneškem stolpu v vasi Glem v Mestni občini Koper, na območju slovenske Obale. Zdi se, da gre za še eno nepremičninsko operacijo, a ko smo začeli brskati, so se zadeve hitro zapletle in pokazale politično-gospodarske povezave, ki so značilne za zakulisje slovenskega nepremičninskega prostora. Zgodba bi morda ostala spregledana, če ne bi novinar portala Domovina, Nenad Glücks, po naključju razkril povezave, ki so sprožile val vprašanj in preiskav.Foto: Posnetek zaslona- DomovinaKot je razkril Glücks, je bila v neposredni bližini stolpa večkrat opažena Barbara Čeferin, soproga predsednika UEFA Aleksandra Čeferina. Še bolj pa je dvignilo prah dejstvo, da je zastopnica švicarske družbe Fair Wage, trenutne lastnice stolpa, postala Urša Zajc — žena Luke Zajca, dolgoletnega sodelavca Aleksandra Čeferina.To odkritje je bilo dovolj, da smo se v uredništvu odločili raziskati ozadje tega vse bolj kontroverznega nepremičninskega posla.Aleksander in Barbara Čeferin. (Foto: Posnetek zaslona-Onaplus)Kako je Viljem Šantavec ostal brez stolpa?V preiskovalnih člankih, ki smo jih objavili v zadnjih mesecih, smo razkrili, kako je nekdanji lastnik stolpa, arhitekt Viljem Šantavec, pod nenavadnimi pogoji moral prodati svojo nepremičnino Mestni občini Koper. Kot je hitro postalo jasno, je stolp postal le še eno izmed t. i. »parkirišč« za nepremičninske manevre, povezane z vplivnimi posamezniki. Tokrat je domnevno vlogo odigrala globalistična mreža Fair Wage s sedežem v Švici.Foto: Prava.siProdaja Fair Wage-u je bila le prvi korak. V članku Kdo so ključni akterji globalistične mreže Fair Wage, ki stojijo za nakupom stolpa v Glemu? smo podrobno razkrili ključne slovenske in tuje akterje, ki stojijo v ozadju tega vprašljivega posla.V nadaljevanju, v prispevku [Ekskluzivno] Dokumenti zemljiške knjige: Zadeva Glem – Kako je Viljem Šantavec izgubil zemljišča v korist mreže Fair Wage, smo z uradnimi izpiski dokazali, kako neformalna mreža s poznavanjem zakonodaje in pravnih vrzeli spretno manipulira postopke in prevzema ključne nepremičnine. Glem je le eden izmed mnogih primerov v naši državi. Takšnih Glemov je v naši državi na stotine! Kje so naše neodvisne institucije !!!!!????????????Foto: Posnetek zaslona Prava.siPosebej pomenljivo je dejstvo, da je Mestna občina Koper pod vodstvom župana Aleša Bržana pred prodajo hitro in precej potiho izbrisala vse hipoteke, ki so bremenile nepremičnino. To je sprožilo val vprašanj o morebitnih zakulisnih dogovorih med občino, odvetniškimi omrežji in tujimi vlagatelji.Foto: Prava.siV člankih Ali je bila kupnina za stolp v Glemu cena, da Čeferinu Janez Štarman ne odvzame odvetniške licence? in »Zasebni biznis akterjev omrežja obalnega odvetnika Janeza Štarmana v zadevi Glem izrabilo Čeferina za svoje parkirišče?« smo analizirali, kako naj bi bil nakup stolpa del širšega politično-pravnega zavarovanja interesov določenih elit.Vse kaže, da je stolp le ena v nizu »parkiriščnih« nepremičnin — objektov, ki so formalno v lasti tujih ali nepovezanih podjetij, v resnici pa služijo domačim elitam za prikrite investicijske in politične manevre.Foto: Posnetek zaslona- Nepremičnine.netPresenečenje: Stolp naprodajOb nedavnem pregledu oglasov na portalu Nepremičnine.net smo presenečeno opazili tudi oglas za znameniti stolp v Glemu. Po slabih petih letih lastništva ga želi Fair Wage prodati — za kar 1,5 milijona evrov. V spletnem mediju Regional Obala so razkrili, da si globalistična organizacija Fair Wage obeta kar 900 tisoč evrov dobička. Leta 2020 so stolp v Glemu kupili za 625 tisoč evrov. (Foto: Posnetek zaslona-RegionalObala) Kot smo opazili na svetovnem spletu, je o tej novici prvi poročal obalni lokalni spletni medij RegionalObala z naslovom 'ČEFERINOV' STOLP V GLEMU IŠČE NOVEGA LASTNIKA: Švicarsko podjetje ga prodaja za 1,5 milijona evrov. Med drugim so razkrili, da si Švicarji v tem poslu obetajo več kot 800 tisoč evrov čistega dobička!, saj so ga leta 2020 kupili od Mestne občine Koper za ceno 625 tisoč evrov. Opis in telefonska številka prodajalca nepremičnine v Glemu. Pokličite jih in boste hitro ugotovili, ali so pripravljeni prodati nepremičnino komur koli ali pa gre le za eno izmed mnogih "nepremičninskih parkiriščnih" operacij? (Foto: Posnetek zaslona- Nepremičnine.net)V oglasu je navedena telefonska številka, za katero lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da pripada Urši Zajc, formalni zastopnici Fair Wage v Sloveniji in soprogi Luke Zajca, tesnega zaupnika Aleksandra Čeferina. Ali pa kateremu od zakoncev Whitehead Vaughn. Ta oglas potrjuje dolgoletne sume, da objekt nikoli ni bil kupljen z namenom trajnostne uporabe, ampak kot prehodna točka v kompleksnem procesu prenosa lastništva, čiščenja zemljiškoknjižnih zapisov in zakulisnega urejanja interesov.Primer Glem močno spominja na znano stavbo na Litijski 51 v Ljubljani, ki je po propadu podjetja Hermes dolga leta samevala kot »parkiriščna nepremičnina«, da je na koncu pristala v državni lasti.Pred letom 2019 je bil znameniti beneški stolp v vasi Glem v lasti priznanega arhitekta Viljema Šantavca. Leta 2019 je Mestna občina Koper izvedla izbris vseh hipotek, ki so bremenile nepremičnino, kar je omogočilo nadaljnje prodajne postopke. V istem letu je stolp prešel v last švicarske organizacije Fair Wage, ki se navzven predstavlja kot zagovornica pravičnega plačila in etičnih poslovnih praks.V obdobju od leta 2020 do 2024 je objekt sameval, v njegovi neposredni bližini pa so bile večkrat opažene osebe, povezane s slovenskim politično-pravnim omrežjem, med njimi Barbara Čeferin, soproga predsednika UEFA Aleksandra Čeferina, ter Urša Zajc, žena dolgoletnega sodelavca Čeferina in hkrati uradna zastopnica Fair Wage v Sloveniji.Junija 2025 se je zgodil nov preobrat — beneški stolp v Glemu se je pojavil v oglasih za prodajo, z izhodiščno ceno 1,5 milijona evrov.Izračun na spletni strani Nepremičnine.net, koliko bi plačevali na mesec, če bi za nakup stolpa v Glemu vzeli kredit za dobo dvajset let. (Foto: Posnetek zaslona-Nepremičnine.net)Zakaj bežijo "Švicarji"- zakonca Whitehead Vaugnh? Ali pa je globalistična organizacija Fair Wage opravila vlogo "dežurnega parkirišča" za neformalno kriminalno združbo, ki se hoče že od leta 2017 polastiti beneškega stolpa v Glemu?So Švicarji oziroma zakonca Whitehad Voughn dojeli/la, da so zgolj orodje v rokah slovenskih omrežij? Težko je verjeti, da bi izkušeni akterji, kot je Daniel Vaughan-Whitehead, sicer znan tudi kot eden vodilnih obrazov pri organizaciji Fair Wage Network, v Slovenijo vstopili brez natančne analize razmer.A praksa kaže, da je Slovenija s svojo specifično prepletenostjo politike, pravosodja, odvetniških omrežij in lokalnih interesov izjemno zapleten prostor za vsakogar, ki ni »domačin«. Sestri Maja in Mira Celin. Maja Celin se je v preteklosti pisala Markežič in je bila zaposlena v organizaciji Fair Wage, zdaj deluje v kadrovski službi SB Izola. Mira Celin je uslužbenka IFO, s katero pogodbeno sodeluje njen mož, Daniel Vaughan Whitehead, ustanovitelj globalistične mreže Fair Wage.Foto: Posnetek zaslona-XJe mogoče, da so švicarski lastniki po nekaj letih lastništva spoznali, da v tej igri nimajo dejanske avtonomije? Da so v resnici zgolj vmesna postaja, prehodna plast v dolgi verigi prenosa lastništva, pri čemer ključne niti vlečejo posamezniki, povezani s slovenskim odvetniškim, političnim in gospodarskim podzemljem?Če je odgovor pritrdilen, potem je jasno, zakaj želijo čim prej izstopiti iz projekta in se umakniti iz slovenskega prostora, ki je vse prej kot predvidljiv in pregleden.Je bil projekt že od začetka načrtovan kot prehodna postaja za prenakazovanje lastništva? V Sloveniji smo v zadnjih desetletjih že ničkolikokrat videli podobne scenarije.Kupci iz tujine, pogosto pravne osebe z domnevno visoko stopnjo ugleda, prevzamejo nepremičnino, ki nato nekaj let formalno sameva, medtem pa se v ozadju pripravljajo pravne, finančne in kadrovske spremembe, ki nepremičnino na koncu pripeljejo v »prave« roke.Je bil Glem točno takšen primer? Ali je Fair Wage s prevzemom stolpa v resnici zgolj omogočil slovenskim elitam, da so začasno parkirale lastništvo, počistile zemljiškoknjižne zapise, odstranile hipoteke in druge ovire, nato pa čakale na ugoden trenutek, ko se objekt lahko »legalno« prenese na končnega kupca?Če drži ta teza, potem prodaja danes ni presenečenje, temveč logičen zaključek zamaskiranega procesa, ki je trajal zadnjih pet let.Kdo bo novi lastnik stolpa – resen kupec ali nova izmišljena figura iz slovenskega omrežja? Je mogoče, da novi kupec ne bo neznanec, temveč zgolj nov člen v znanem omrežju, ki se vrti okoli obalnih odvetnikov, vplivnih posameznikov in politikov, ki že leta krojijo nepremičninsko dogajanje v tem delu Slovenije? Ne gre prezreti dejstva, da je Mestna občina Koper pred prodajo stolpa Fair Wage-u ekspresno izbrisala vse hipoteke, ki so bremenile nepremičnino. Takšni postopki sicer lahko sledijo zakonskim določilom, a hkrati odpirajo legitimna vprašanja o tem, kdo je iz tega izbrisa imel koristi.Koprski župan Aleš Bržan in nepoklicni podžupan, odgovoren za zemljiške in pravne zadeve in predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman. (Foto: Posnetek zaslona-EKoperCapodistria)Je župan mestne občine Koper Aleš Bržan v tej zgodbi zgolj formalni izvajalec občinskih odločitev svojega nepoklicnega podžupana in predsednika Odvetniške zbornice Slovenije Janeza Starmana ali pomemben člen v kompleksnem omrežju, ki je v ozadju dogajanja?Ali bo primer Glem postal le še eden izmed madežev globalistične organizacije Fair Wage, ki jo sicer skrbno gradijo skozi akademske prispevke, konference in kampanje?Foto: Posnetek zaslona-Prava.siProdaja stolpa v Glemu torej ni le običajen nepremičninski oglas. Je znak, da se nekaj v tem projektu premika – in to ne nujno zaradi tržnih razlogov. Preveč je sence, preveč neodgovorjenih vprašanj in preveč znakov, da gre za zapleteno igro interesov, ki presega običajne meje trga. Luka Perš

Thu, 3. Jul 2025 at 23:41

943 ogledov

Obrambni izdatki in politične igre: Ali Levica in SD res mislita, da so volivci naivneži in TOTALNE BUDALE!?
Leta 1991 je Slovenija postala končno samostojna država. Eden prvih ciljev mlade države je bil vstop v Evropsko unijo in zvezo NATO. Leta 2003 smo na referendumu z večino potrdili vstop v obe organizaciji.Popolnoma normalno je, da se po dvajsetih letih članstva v teh povezavah v Sloveniji pojavljajo — včasih utemeljene, drugič pa predvsem ideološke — kritike obeh mednarodnih organizacij.Če v Sloveniji še vedno prevladuje večinska naklonjenost Evropski uniji, pa je NATO že od prvega dne odlična tema za notranjepolitične spopade. Ni čudno, da že od vstopa poslušamo pozive, naj Slovenija izstopi iz zveze. A realnost je taka, da se je treba držati dogovorov. Tudi sam sem kot mladoleten fant nasprotoval vstopu v NATO, a dvajset let kasneje mi je jasno, da je treba mednarodne zaveze spoštovati — če želimo, da nas kdo resno jemlje.Foto: Posnetek zaslona- DomovinaSlovenija bi kot članica morala za obrambo namenjati dva odstotka BDP. A kot se spodobi za našo realnost, smo na obrambne izdatke v preteklosti več ali manj pozabljali. Zdaj pa nas je dohitela stvarnost.Foto: Posnetek zaslona-Info360Zaradi trenutne geopolitične situacije so vse članice v zvezi NATO sprejele odločitev, da bodo do leta 2035 povečale obrambne izdatke na kar pet odstotkov BDP. To pomeni, da bomo morali tudi v Sloveniji v bližnji prihodnosti nameniti približno tri milijarde evrov za obrambo. Za primerjavo — to je še vedno manj, kot zapravimo za našo »slavno« javno zdravstvo.Slovenija pa ne bi bila Slovenija, če tudi ta mednarodni dogovor ne bi postal del domačega političnega cirkusa. Predvsem v dveh ključnih, a manjših vladnih strankah — Socialnih demokratih (SD) in Levici — že teče znano sprenevedanje.Brez zamere, ampak ali res mislijo, da so njihovi najbolj zvesti volivci, oprostite izrazu — popolne budale? Kljub nekajdnevnemu izgovarjanju so novinarji N1 Slovenija v članku Ko ministri ne vedo, kaj potrjujejo, in ne glasujejo niti za lastne pobude jasno pokazali, da so bili vsi ključni ministri iz vrst SD in Levice seznanjeni z vsebino, ki so jo kasneje sprejeli na seji vlade.Po poročilu N1 so ministri SD in Levice povsem seznanjeni z vsebino, ki so jo na vladi sprejeli. Pa so se vseeno začeli izmikati kot v gledališču slabih izgovorov. Vrhunec pa je seveda izjava ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, da ni glasoval, ker mu je začel dopust. Bravo, res prepričljivo! Kot da bi zaradi dveh ur dopusta kar pozabil podpisati svojo prihodnost.Foto: Posnetek zaslona-N1 SlovenijaTorej, dragi državljani, ali res pričakujejo, da bomo verjeli, da so ti “ključni” ministri tako zasedeni s svojimi počitnicami, da ne vedo, o čem glasujejo? Ali je morda res, da vladno vodstvo igra igro “Ne vidim, ne slišim, ne govorim”, da bi lahko zanikali svojo odgovornost?Foto: Posnetek zaslona- PožareportAli gre vse skupaj za popolno manipulacijo? Za dobro režirano predstavo, s katero skušajo zavajati svoje volivce in prikriti pravo motivacijo? Če nadaljujejo s tem cirkusom, potem me zanima — ali si res zaslužijo, da jim še kdo zaupa?Ali pa gre za še preprostejšo razlago: morda SD in Levica nasprotujeta povišanim obrambnim izdatkom zgolj zato, ker bodo ključne odločitve o milijardah sprejemali drugi — konkretno, morebitno novo državno podjetje za vojaško-obrambno industrijo.Naj spomnim še na en detajl: nekdanji državni sekretar za obrambo Damir Črnčec je končal kot svetovalec za korporativno varnost v upravi SDH. Glede na to, da bo v prihodnjih letih na voljo velik kapital, je jasno, da bi SD rad imel prste zraven. Ker očitno niso del te igre, zdaj gledamo to predstavo nasprotovanja.Ne bo nas čudilo, če bo naslednja slovenska vlada vstopila v svojo verzijo afere Patria. Večinski mediji že zdaj testirajo teren — zgodbe o trgovini z orožjem iz časa osamosvojitve se očitno vračajo kot politično orodje.Zato bo tematika obrambnih izdatkov deležna še veliko pozornosti. Pričakujte afere. Pričakujte oddaje Tarča. Pričakujte kolesarje na ulicah. Saj vemo, kaj to pomeni: da bo na naslednjih volitvah zmagale tiste politične sile, ki jih tranzicijska levica najbolj prezira in ideološko sovraži.Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvZakaj sem zapisal tako provokativno tezo? Preprosto. Ker se tranzicijska levica že od osamosvojitve dalje uspešno izognila odgovornosti v dveh ključnih krizah, medtem ko se njihove sprte frakcije med seboj borijo za oblast, stroške pa vedno nosi desna vlada z levim političnim priključkom, ki mora le opraviti vlogo raka. Tako bo, kot kaže, tudi tokrat. Nekdanji podnajemnik pri moji praprababici že nekaj časa pravi, da tokrat golo sovraštvo do desnice preprosto ne bo dovolj za zmago levega političnega pola. Bomo videli, kdo bo imel prav. Najkasneje marca ali aprila 2026.Luka Perš

Wed, 2. Jul 2025 at 21:36

1435 ogledov

Bo Nataša Pirc Musar res pokleknila pred nepomembnim malim državnim uradnikom v bitki za funkcijo guvernerja Banka Slovenije?
Leto 2022 ni bilo zgolj politično prelomno. Bilo je leto, ko se je pokazalo, kdo v tej državi res vleče niti. Poleg parlamentarnih in lokalnih volitev smo dobili tudi novo predsednico države, dr. Natašo Pirc Musar. A že takrat smo tisti, ki gledamo dlje od uradnih naslovnic, vedeli — zadaj so omrežja, ki so si Slovenijo že zdavnaj razdelila.V našem mediju smo že takrat razkrili, kaj se skriva za nasmehom nove predsednice in imenom Pirc Musar. Spomnimo samo nekaj naslovov, ki so odmevali:Sodbi Vrhovnega sodišča ob rob! Kdo je Nataša Pirc Musar in kakšen tranzicijski tandem tvorita s soprogom Alešem Musarjem.[DOKUMENTI 15 SPORNIH SODB!!!] Ali je Nataša Pirc Musar oškodovala državo za 800 tisoč evrov in vedela za ponarejanje SODB?!ŠKANDAL! Nataša Pirc Musar ZAVESTNO KRŠILA odvetniški kodeks! Zaščitena, ker jo varuje ODVETNIŠKA AURA POMORSKEGA GROBARJA!!!Razkrivamo primera, zakaj sta zakonca Musar varna pred roko pravice! Nataša, ne pozabi, kdo te je iz OBALE LANSIRAL na RTV SLO!Spoštovana Nataša, Obala te je ustvarila. Obala bi te znala uničiti! Spoštovani bralci, kdo je naročil analizo?!Produkt OBALE in PRIVATIZERKA OSEBNIH PODATKOV! Natašina INFOHIŠA posluje z rusko SBERBANK in vključno z JAMNIKOVO HOBOTNICO!O drami glede tega, kdo bo novi guverner ali guvernerka Banke Slovenije, smo v našem mediju pisali že oktobra 2024 v članku z naslovom Ali se Tone Rop zaveda, da je le kmet na šahovnici na smrt skreganih dveh obalnih klanov v bitki za prevlado Slovenije?. V tem članku smo med drugim zapisali sledeče:»Komandosi pa tudi niso pozabili, kam na Obalo sta hodila Pirc Musar in Tone Rop. … Zdaj sta umrla tako nekdanji dolgoletni direktor Splošne plovbe Portorož Aldo Krejačič kot nekdanji dolgoletni predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič. Že večkrat je bilo v medijih razkrita povezanost med dolgoletnim državnim uradnikom Borutom Jamnikom in Koreličem. V Slovenskih novicah in tudi v srbskih medijih so Jamnikovo omrežje označili za grobarje slovenskega gospodarstva. Verjetno je večina že pozabila, da je bil Rop odgovoren za koordinacijo v osrednji Sloveniji v omrežju akterjev okrog Petra Rigla. Le-ta je pred mnogimi leti umrl nenadno v čudnih okoliščinah 'naravne smrti'. Rigl je bil eden redkih, ki se ni pustil in ni podlegel Obali. Po njegovi smrti pa je Obala kot maligna rakava tvorba podivjala. Na žalost se Slovenija s tem še vedno sooča.«Foto: Prava.siIn danes? Zgodba se še vedno ni premaknila z mrtve točke. Ste se vprašali, zakaj že več kot pol leta ne morejo najti skupnega kandidata? Zakaj vse skupaj postaja zakulisni obračun brez primere?Ključ je preprost — neznana državna banka. In kdo jo vodi? Nepomembni dolgoletni državni uradnik. Ime, ki že desetletja obvladuje milijarde preko mesečnih vplačil javnih uslužbencev, pokojninskih skladov, turističnih projektov. In zdaj, prek državne banke, cilja še višje.Foto: Prava.siPred dnevi je Info360 nehote razkril novo poglavje poslovnega modela nepomembnega dolgoletnega malega državnega uradnika: ustanovili so dve novi hčerinski družbi in že naredili poslovni minus v preteklem letu. Ustanovljeni z enim namenom — da se po potrebi razredčijo zakonski nadzori, skrijejo sledi in še lažje dostopa do državnega in evropskega denarja preko svetovalnih in drugih pogodb, ki jih bodo imeli zmagovalci razpisov, podpisanih z banko.Po nekaterih informacijah prek teh družb čakajo na upravljanje več kot milijarda evrov. Denar, ki naj bi bil namenjen »razvoju«. Razvoju česa? Parkirišč za denar, ki bo izginil v svetovanjih, izobraževanjih in projektih, kjer nikoli ne bomo izvedeli, kdo je res imel korist.Foto: Prava.siProblem? Banka Slovenije teh dovoljenj ne izda. Zato panika. Zato pritisk. Zato kadrovski spopad. Prava Slovenija to vidi. Prava Slovenija ne bo tiho.Kdo se skriva v tej igri? Nepomembni mali dolgoletni državni uradnik, ki si že leta iz ozadja gradi svoj vpliv in ob tem, kot pravi analitik Miran Videtič, obvladuje klan bankirjev. Foto: Prava.siNjegov načrt je preprost — prek svoje kandidatke zasedejo še mesto guvernerja Banke Slovenije. Prvič bi to bila ženska? Lepo. Politično korektno. A zadaj? Stara obalna omrežja, ki so ugrabili koroški kapital vzporednega mehanizma.Zakaj predsednica države tega (zaenkrat) ne podpira? Ker pozna to igro. Ker jo vlečejo na isti Obali, kjer je nekoč prisegla zvestobo. Ker ve, kaj se zgodi, ko Obala pod nadzorom hirajočega omrežja Komandos, Kučanovi kadri in pidovski kapital začnejo diktirati tempo.Saga o guvernerju traja, ker se bije resen spopad za nadzor nad milijardami. Na eni strani predsednica, ki še išče kandidate. Na drugi strani omrežje nepomembnega državnega uradnika, ki brez dovoljenj Banke Slovenije ne more realizirati svojih načrtov znotraj državne banke. Brez dovoljenj ni parkirišč za denar. Brez parkirišč ni projektov. Brez projektov? Ni provizij. Ni vpliva.Vprašanje, ki ostaja, je enako kot ob volitvah 2022: ali bo predsednica države pokleknila pred starimi omrežji? Ali bo, kot vedno, odločil denar? Ali bo na koncu guverner postal prav tisti, ki jo je javno rušil in ji že takrat jasno povedal prek svojih zvestih medijev: »Bolje bi bilo, da ne postane predsednica države.«?Kako bo reagirala predsednica države, če se res zgodi, da bo nepomembni dolgoletni mali državni uradnik v njeni predsedniški palači se predstavljal kot kandidat? Ali pa si bo po pilatovsko umila roke in povedala, da tako o kandidatu odločajo predstavniki ljudstva.Luka Perš

Tue, 1. Jul 2025 at 18:32

872 ogledov

Dragan Šolak trdi, da ga je britanski sklad BC PARTNERS IZRINIL zaradi 200- MILIJONSKE TOŽBE IN MILIJARDE EVROV V GOTOVINI!
BC Partners čez noč odstavil ustanovitelja United Group. Sodna preiskava, tožbe v dveh državah, blokirane dividende in vprašanje: kdo danes v resnici nadzoruje občutljive podatke milijonov uporabnikov v EU?Amsterdam / London, 25. junij 2025 – Kar se je začelo kot korporativni konflikt, zdaj dobiva vse značilnosti visokoprofiliranega notranjega obračuna, ki se bo razreševal v sodnih dvoranah Londona in Amsterdama. Dragan Šolak, ustanovitelj in dolgoletni obraz skupine United Group, trdi, da je bil iz podjetja izrinjen brez opozorila, ker si je upal – tožiti.Po njegovih besedah ne gre le za razrešitev, temveč za maščevalni manever večinskega lastnika, britanskega sklada BC Partners, ki mu očita, da želi "pospraviti" tiste, ki jih ne more več nadzirati.Odstavitev brez razlage – sodna vojna v Amsterdamu in Londonu16. junija letos sta bila Šolak in izvršna direktorica Victoriya Boklag razrešena z vseh funkcij v United Group – brez obvestila, brez sklepa skupščine, brez pojasnila. Nekaj dni kasneje je Šolak vložil zahtevo za sodno preiskavo na Gospodarsko zbornico pritožbenega sodišča v Amsterdamu, sklicujoč se na člen 2:345 nizozemskega civilnega zakonika. Sočasno zahteva tudi začasno zamrznitev vodstvenih sprememb, dokler se ne razčistijo okoliščine razrešitve. Njegova obtožba: BC Partners je posegel v vodstvo brez soglasja ključnega manjšinskega delničarja – in to takoj po tem, ko je Šolak proti njim sprožil 200-milijonsko tožbo v Londonu.Foto: Posnetek zaslona- Vreme.comV ozadju: 200 milijonov evrov, tožba in izginula dividendaŠolak je aprila letos v Londonu vložil tožbo, v kateri trdi, da mu BC Partners dolguje več kot 200 milijonov evrov pogodbenih bonusov, vezanih na spektakularno prodajo srbskih telekom podružnic za 1,5 milijarde evrov.Od takrat je – po njegovih besedah – vse zamrznjeno: 1,1 milijarde evrov gotovine, pridobljene iz prodaje, še vedno leži na računih podjetja. Dogovorjena dividenda? Izginila. Vodenje podjetja? Prevzeto.To so vodilni ljudje v britanskem skladu BC Partners. (Foto: Posnetek zaslona- BC Partners)BC Partners: to ni maščevanje – to je strategijaNa drugi strani britanski sklad BC Partners, ki ima v lasti 55 % družbe, odgovarja, da gre za strateško reorganizacijo. Menijo, da je bila menjava vodstva nujna, saj naj bi United Group potreboval bolj "evropsko strukturirano vodstvo", da bi postal privlačnejši za nove vlagatelje.V grških in bolgarskih medijih se že govori o "de-balkanizaciji" podjetja – torej odstranitvi kadrov, ki so povezani z "regionalno identiteto", in njihovi zamenjavi z vodstvom iz držav "jedrne EU".To bi naj bil sedež sklada BC Partners v tujini. (Foto: Posnetek zaslona- Loopnet.net)Zakaj to skrbi tudi Slovenijo?United Group prek Telemacha nadzira ključni del slovenske telekomunikacijske in podatkovne infrastrukture. To vključuje mobilna omrežja, širokopasovne povezave, TV-vsebine in platformo EON. Kdo odloča o vsem tem? Kdo upravlja podatke? In kaj pomeni, če se vodstvo menja čez noč – brez vednosti manjšinskih lastnikov ali lokalnih regulatorjev?To so vprašanja, ki zdaj zadevajo tudi slovensko javnost – in regulatorje.Šolak: »Borimo se proti tihemu prevzemu«V izjavi za javnost je Dragan Šolak dejal:»Ne gre za spore o egih. Gre za to, da je nekdo, ki je podjetje zgradil, iz njega odstranjen brez razlage – potem ko je zahteval spoštovanje pogodbe. Če to dopuščamo danes, bomo to jutri dopuščali vsem – tudi v drugih strateških sektorjih.«Kdo bo vodil United Group – in s kakšnim namenom?Medtem ko sodišča tehtajo pravno podlago razrešitev, trgi in analitiki spremljajo, ali bo spor razkril globlje težave v razmerju med ustanovitelji in velikimi skladi, ki so v zadnjem desetletju prevzeli številna evropska podjetja.Kaj bo ostalo, če bo v tej bitki prevladal kapital brez zavor? In kaj bo, če bo manjšinski solastnik vendarle dokazal, da ga ni mogoče kar črtati iz lastne zgodbe?Spletni raziskovalni portal Prava.si bo razvoj dogodkov spremljal še naprej – ker gre za primer, ki lahko določi, kdo ima v resnici zadnjo besedo v podjetjih, ki upravljajo s ključno evropsko infrastrukturo.Luka Perš

Mon, 30. Jun 2025 at 23:21

2413 ogledov

Mafijsko podzemlje, politični vplivi in tuji interesi: Ljubljana pod pritiskom balkanskega kriminala in poslovnih mrež!???
V središču Evrope, v Sloveniji, državi članici Evropske unije, kjer bi pričakovali transparentno upravljanje in spoštovanje pravne države, se odvijajo zaskrbljujoče zgodbe, ki mešajo meje med politiko, gospodarstvom in organiziranim kriminalom. Ljubljana, prestolnica, ki bi morala biti simbol urejenosti in varnosti, se vse bolj izpostavlja kot stičišče balkanskih mafijskih skupin, vplivnih političnih elit in tujih, predvsem srbskih, interesov. Ta kompleksni preplet ustvarja resne izzive za slovensko družbo, pravno državo in evropske vrednote.Foto: Posnetek zaslona- Portalplus1. Janković: Politični magnet in ključni igralec balkanskega vplivaZoran Janković, župan Ljubljane, že dolgo ni več zgolj lokalni politik. Postal je pomemben gospodarski igralec, ki preko svojih številnih poslovnih in političnih povezav deluje kot most med slovensko prestolnico in vplivnimi balkanskimi krogi. Njegov vpliv sega daleč onkraj Ljubljane, z močnimi povezavami do Srbije in Republike Srbske.Po poročanju novinarja Bojana Požarja, ki že leta spremlja Jankovićeve povezave, naj bi župan že načrtoval prestop v Beograd, kjer naj bi prevzel ključno vlogo pri Expo 2027, kar bi mu dalo upravljanje s približno 12 milijardami evrov srbskih državnih sredstev. To bi pomenilo, da se njegov vpliv ne bo omejil le na Ljubljano, ampak bo segal čez meje Slovenije. Zdaj pa mu je dovoljenje za delo svetovalca dovolila pod »posebnimi pogoji« še KPK.Tako imenovani kum Aleksandra Vučiča in novi poslovni igralec v Ljubljani, srbski poslovnež z dvomljivo poslovno prakso NIkola Pertrovič. (Foto: Posnetek zaslona-Blic)Janković velja za enega izmed tistih političnih akterjev, ki lahko neposredno vplivajo na slovensko državno politiko, o čemer pričajo tudi njegove izjave in omembe, kot je tista Požarja: "Janković bo tudi tisti, ki bo Golobu nekoč rekel, Robi, zdaj pa res moraš oditi." Ta stavek ni zgolj retoričen – kaže na neformalno, a močno mrežo vpliva, ki jo gradi že desetletja. A vse kaže, da tega stavka sedanji predsednik vlade Robert Golob z ust Jankovića ne bo slišal. Pa tudi sam dolgoletni ljubljanski župan je z izbiro Goloba več kot zadovoljen, saj sedanja vlada lepo skrbi za posle prosto po Miranu Videtiču »profit-partizane«. Lastnik KPL in Stožic, eden najbogatejših tajkunov iz Republike Srbske Mladen Milanović Kaja. (Foto: Posnetek zaslona- Sloboda Vaskovič Sa druge strane)2. Republika Srbska in strateški kapital v LjubljaniInvesticije, ki prihajajo iz Republike Srbske, niso naključje. Milorad Dodik, kontroverzni predsednik Republike Srbske, znan po svojih političnih in gospodarskih ambicijah zunaj meja BiH, intenzivno širi vpliv preko svojih ljudi in povezav. V Sloveniji so po informacijah iz različnih virov najpomembnejši poslovni projekti, kot so Stožice, povezani z njegovimi zavezniki.Podjetje KPL, ki je lastnik Stožic, je pod vplivom Mladena Milanovića Kaje, enega najbogatejših tajkunov Republike Srbske. Njegov vpliv skupaj z Jankovićevimi povezavami ustvarja močno balkansko gospodarsko-politično mrežo, ki ni omejena zgolj na posle, temveč sega tudi v politično sfero.Energijski sektor je še ena izmed strateških panog, kjer Dodikovi ljudje in njihovi slovenski partnerji krepijo svoj vpliv. Gre za občutljivo področje, kjer tuji vplivi lahko ogrozijo nacionalno varnost in energetsko neodvisnost Slovenije.Filip Korač, še eden izmed zloglasnih balkanskih kriminalcev. (Foto: Posnetek zaslona- Blic)3. Ljubljansko mafijsko podzemlje: Balkan v srcu SlovenijeLjubljana ni zgolj mesto s političnimi igrami, ampak tudi prostor, kjer delujejo balkanske mafijske skupine, ki so trdno zasidrane v vsakdanjem življenju mesta. Novinarka Katarina Keček je z raziskavami že pred leti za revijo Reporter razkrila, da je trgovina z mamili v središču Ljubljane razdeljena med albanske, srbske in črnogorske kriminalne skupine, ki so si območja razdelile do hišne številke natančno.Naslovnica revije Reporter, kjer je novinarka Katarina Keček razkrivala mafijsko podzemlje v Ljubljani. (Foto: Posnetek zaslona- Reporter)Nevarnost ni abstraktna – po njenih besedah se kriminalne grožnje in nasilje pojavljajo redno. Nekateri taksisti in nekateri dostavljavci hrane omogočajo preprodajo drog z dostavo na domove, kar priča o zelo sofisticiranih metodah in globoki infiltraciji kriminala v mestno tkivo.Odziv policije je pogosto pomanjkljiv, kar vzbuja dvome o povezavah med organi pregona in politično-ekonomskimi mrežami. Tišina oblasti je v tem primeru še bolj zaskrbljujoča kot sam kriminal. To kaže na širši geopolitični kontekst, kjer balkanski vplivi niso lokalna težava, ampak del širše strategije.Te razkritja opozarjajo na resne ranljivosti slovenske demokracije in pravne države. Ljubljana ni več zgolj slovenska prestolnica, ampak simbol širših izzivov, s katerimi se soočajo manjše države EU, ki so lahko tarče vplivov tujih politično-poslovnih in kriminalnih interesov.Andrej Vučić, eden ključnih "stricev iz ozadja" v Srbiji in sedaj ena najmočnejših političnih in gospodarskih oseb na področju Zahodnega Balkana. (Foto: Posnetek zaslona-Blic)Ko mafijske skupine in politični vplivi delujejo praktično brez odziva organov pregona, se rušijo temelji pravne države. Medijska svoboda, ki je ključna za demokracijo, je ogrožena zaradi strahu in groženj. Slovenija se mora temeljito soočiti s temi izzivi, saj je njen položaj v EU odvisen od močnega delovanja institucij in transparentnosti.Zgodbe o Jankoviću, vplivih Republike Srbske, balkanski mafiji in nezadostnem odzivu državnih organov niso zgolj lokalni incidenti. So simptom širših težav z vladavino prava, političnimi mrežami in kriminalnimi vplivi v Evropi. Slovenija se zdaj sooča z izzivom, kako ohraniti svojo suverenost, pravno državo in status zaupanja vredne članice Evropske unije. Potrebne so temeljite, neodvisne preiskave, transparentno delo institucij in močna medijska svoboda, da se zaščitijo temelji demokracije in prepreči nadaljnje prodiranje kriminalnih in političnih interesov v srce prestolnice.Luka Perš
Teme
Društvo očetov Slovenije

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Pa dobro gospe, dajte nam že mir!