Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Janez Janša po vrhu Sveta EU v Bruslju: glede energentov je rešitev v skupni dobavi, skupni logistiki in gradnji skladišč
Amerika ima velikanske rezerve, imajo 300 črpališč, ki jih lahko odprejo kadarkoli, in do naslednje zime dobava utekočinjenega plina in nafte v EU ne bi smela biti problem
prava .
Slovenija

Petek, 25. Marec 2022 ob 17:07

Odpri galerijo

Predsednik vlade Janez Janša se danes drugi dan udeležuje zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, kjer bodo opravili razpravo o varnosti in obrambi, energiji, gospodarskih temah ter pregledali aktualne izzive v zvezi s covid-19.

Ob prihodu na zasedanje je predsednik vlade dal izjavo za slovenske in tuje medije, kjer je spregovoril o včerajšnjem izkupičku zasedanja in drugih temah, ki so zanimale novinarje.

Predsednik vlade Janez Janša je uvodoma dejal, da je bila zanj in za poljskega ter češkega predsednika vlade, s katerima je bil pred desetimi dnevi v Kijevu, včerajšnje srečanje priložnost, da prenesejo pogovore in predloge ukrajinske strani. "To smo naredili tako na vrhu Nata kot na sestanku vrha EU. Ob tem smo izkoristili priložnost prisotnosti ameriškega predsednika, tako da je bil tudi on informiran iz prve roke. Je pa treba ukrajinske predloge še oblikovati v formalne sklepe, saj gre za njihove predloge konkretnih in targetiranih sankcij ter konkretnih ukrepov pomoči, ki se v politične zaključke ne pišejo," je povedal premier. "Od samega besedila vrha EU, ki predstavlja neko politično usmeritev, nisem pričakoval več, ker se je že v Versaillesu točno vedelo, do kje sežemo pri evropski perspektivi, pa tudi pri sankcijah, ko gre za energente," je ob tem dodal. Prav tako je povedal, da je bilo zanimanje za dokumente, ki jih je trojica predsednikov vlad predstavila izjemno. "Tudi za dokumente, ki smo jih prinesli iz Ukrajine, je bilo zanimanje veliko, saj gre za komunikacijo, ki preko elektronskih sredstev ni možna," je povedal premier. Izrazil je tudi veselje, da je bila včeraj v Kijevu delegacija predsednikov parlamentov baltskih držav, tudi nekateri ministri držav članic so že bili tam, "tako da se ta neposredni kontakt nadaljuje." Po besedah predsednika vlade je bil zanimiv tudi pogovor s predsednikom Ukrajine. "Ti njegovi nastopi imajo učinek, zadeve so drugačne po tem, ko slišimo iz prve roke, kaj se dogaja," je povedal premier.

Na vprašanje glede kritik ukrajinskega predsednika Zelenskega v povezavi z Madžarsko, je predsednik vlade odvrnil, da je bil Zelenski kritičen do Madžarske in Nemčije. "Pri Madžarski gre za spor glede jezika in madžarske manjšine in za predvolilno vzdušje na Madžarskem, torej gre v veliki meri za politično retoriko, obenem pa je treba vedeti, da Madžarska ni blokirala sankcij, ali drugih ukrepov, tudi pri marsičem, kar se dogaja v okviru Nata, Madžarska sodeluje, obžalujem pa politične spopade okoli zadeve, ki je nepomembna v trenutku, ko ljudje umirajo," je komentiral premier. Prav tako je dodal, da so evropski voditelji v zaključke včerajšnjega dne uspeli neposredno vključiti del teksta, ki so ga sprejeli voditelji sedmerice. "Gre za neposredno omembo Mariupola, kjer gre za trpljenje epskih razsežnosti v tem času," je povedal premier in označil kot pomembno, da se omenja kraje, kjer se to dogaja, ne pa da se piše o nečem na splošno. "Tako Ukrajinci vedo, da niso pozabljeni, to zbuja upanje, ki je včasih najpomembnejša stvar za preživetje."

Glede visokih cen energentov in glede tega, da bi se za energente postavila kapicna cena, je predsednik vlade dejal, da "bomo iskali kompromis." "Smo za delovanje svobodnega trga, tudi ko gre za trg energentov, nismo pa za to, da se to prepušča stihiji, ko smo v izrednih razmerah, ki so že tukaj," je dejal in nadaljeval: "obstaja srednja pot, ki je, da okrepimo evropski pristop, torej skupne nabave, skupna pogajanja za cene, skupne gradnje nekaterih kapacitet, na primer skladiščnih kapacitet za plin, kjer je Slovenija brez in ko gre za logistiko, da je tudi ta skupna. To je bistveno lažje dosegati, če imamo skupen pristop, kot pa če se vsaka država pogovarja sama, in gre, na primer 10 delegacij evropskih držav v Katar v enem tednu na isto temo."

Predsednik vlade je tudi dejal, da glede količine energentov potekajo pogovori neposredno med ZDA in Komisijo. "Včeraj je ameriški predsednik zagotovil, da ko gre za nafto in plin, ima Amerika velikanske rezerve, imajo 300 črpališč, ki jih lahko odprejo kadarkoli, in do naslednje zime dobava utekočinjenega plina in nafte ne bi smela biti problem," je povedal premier. "Kar se tiče količin in same logistike, pa je teh energentov bistveno več, kot smo si doslej mislili tudi bližje, te kapacitete so na voljo, treba pa je zgraditi skladiščne kapacitete in nekatere plinovode," je ob tem dodal.

Novinarko RTV Slo v Bruslju bolj zanima Janševo mnenje o Ukomovi analizi vsebin na javnem servisu, ne pa vsebina pogovorov na Svetu Evrope:

Na vprašanje glede sprejema petega svežnja sankcij proti Rusiji, je premier dejal, da "smo predlagali tisto, kar so predlagali Ukrajinci." "Gre za zanimive predloge, težko govorim konkretno, ampak gre za predloge, katerih cilj je zaustavljanje ruskega vojaškega stroja. Gre za predloge, ki bi lahko delovali v naslednjih tednih in mesecih. To sem deloma predstavil na vrhu Nata in ameriški predsednik je potem to na vrhu EU povzel kot nekaj, kar je absolutno prioriteta," je povedal premier.

Glede embarga na energente iz Rusije, pa je predsednik vlade dejal, da bi se to lahko zgodilo mnogo prej, kot bi si to želela Rusija. "Včeraj je bila glavna tema Ukrajina, pogovor pa je seveda potekal tudi na temo energentov. Tudi z ameriškim predsednikom smo govorili o tem. V tem trenutku zbiramo moči, da se znebimo odvisnosti od ruskih energentov. Danes se bomo fokusirali na to, kako obdržati cene, rešitev je, kot rečeno v skupnih dobavah, skupni logistiki, skupni gradnji skladišč. Vemo, kje so rešitve, moramo pa biti učinkoviti in operativni, kot se je pokazalo ob prvem valu epidemije koronavirusa," je povedal premier. Dodal je tudi, da niti ena država ne nasprotuje pristopu glede energentov na splošno, so pa razlike med državami, odvisne glede stopnje odvisnosti države od ruskih energentov. "Do tega bo prišlo kasneje kot si želimo, ampak prej, kot si želi Putin," je povedal predsednik vlade. Dodal je tudi, da bi Slovenija podprla skupne nabave zemeljskega plina.

"Slovenski vojaki bodo na Slovaško prispeli čimprej, vlada je že sprejela odločitev, potrditev v Državnem zboru glede tega ni potrebna," je povedal glede napotitve slovenskih vojakov na Slovaško, prav tako pa je dodal, da je v zadnji paket sankcij vključen tudi embargo na uvoz in izvoz diamantov.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 2. Sep 2025 at 21:31

365 ogledov

Ali se bo Kolja Herič preklical izjave, ki jih je zapisal v svoji izjavi za Prava.si?
Kolja Herič je v članku z naslovom Kolja Herič: " O obstoju posojila JZS g. Gabrovcu smo bili klubi seznanjeni..." Gabrovca izziva na detektor LAŽI o posojilu! izrekel določene izjave o Bogdanu Gabrovcu. Zdaj pa je Bogdana Gabrovca zmotila vsebina članka z naslovom Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50-100 000 EUR posojila JZS??, kjer zahteva po pozivu odvetnika Radovana Cerjaka, da prekliče določene izjave, ki jih je Kolja Herič zapisal za Prava.si ZADEVA: ZAHTEVA ZA PREKLIC TRDITEVSpoštovani g. Herič!V naši odvetniški pisarni se je oglasil g. Bogdan GABROVEC, aktualni predsednik Judo zveze Slovenije. V njegovem imenu smo na medij Prava. si vložili demanti navedb, ki so se pojavile v članku z naslovom: Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50-100 000 EUR posojila JZS? V našem popravku, ki smo ga napisali v imenu našega klienta, smo vse navedbe zavrnili kot laž oziroma neresnica. Nikjer nismo poimensko omenili noben novinarski vir, čeprav je naš klient domneval, kdo je oseba, ki širi te laži o njemu. V našem popravku ste se očitno spoznali in sami in nato na isti medij napisali svoj odziv, v katerem ste ponovno ponovili laži o posojilu, ki naj bi ga prejel naš klient, poleg tega pa ste v svoj dopis napisali še kup laži, ki se nanašajo na vaš sestanek z našim klientom. Nato ste v svojem dopisu navedli, da naj bi se vam po sestanku z gospodom Gabrovcem, začele dogajati čudne stvari, med drugim tudi hude grožnje. Povprečen bralec, ki je bral vaš dopis naslovljen na medij Prava. si, bi dobil vtis, kot ta za temi domnevnimi grožnjami, stoji naš klient, kar je prav tako popolnoma neresnično. S svojimi trditvami ste močno posegli v čast in dobro ime našega klienta, saj so vaše trditve popolnoma neresnične oziroma izmišljene. Te laži, ki jih očitno vztrajno širite, povzročajo našemu klientu hude posledice in močno škodujejo njegovemu ugledu.Kot vam je dobro znano, naš klient gospod Bogdan Gabrovec NIKOLI ni prejel od Judo zveze Slovenije, niti centa posojila, ki bi ga porabil za svojo varnostno službo EFEKT, katere prav tako nikoli ni imel. Zgodba o posojilu našemu klientu je v celoti izmišljena. Prav tako so popolne laži vaše navedbe o vsebini vajinega sestanka. Naš klient vam nikoli ni povedal to, kar lažno navajate!Pozivamo vas, da v roku 5. dni po prejemu tega dopisa, ki bo poslan na vaš elektronski naslov, kot tudi poslan s priporočeno pošto na sedež vašega podjetja, takoj prekličete, v mediju, kjer so bile vaše navedbe objavljene, torej na Prava.si, vse vaše trditve in se na ta način izognete sodnim postopkom. V primeru, da v postavljenem roku svoje laži ne boste preklicali, bomo po pooblastilu našega klienta vložili poleg zasebne kazenske tožbe, vložili tudi ustrezno odškodninsko tožbo zoper vas, s katero bomo poleg odškodnine, sodno zahtevali tudi preklic vaših neresničnih oziroma lažnivih trditev.V upanju na mirno rešitev zadeve, vas lepo pozdravljamo!Ljubljana, 26.08.2025 Bogdan GABROVEC- zanj po pooblastilu odvetnikRadovan CERJAKPoslano v vednost tudi mediju Prava.si. Uredil Luka Perš

Mon, 1. Sep 2025 at 22:23

319 ogledov

Popravek DOKUMENTI: Pravno mnenje in izpoved Galufa razkrivata sporno imenovanje Aljaža Sedeja za generalnega sekretarja JZS!
V spletnem mediju Prava.si smo v torek, dne 29. Julij 2025 ob 21:27 objavili članek z naslovom DOKUMENTI: Pravno mnenje in izpoved Galufa razkrivata sporno imenovanje Aljaža Sedeja za generalnega sekretarja JZS!????. Objavljamo popravek članka s strani predsednika Judo zveze Slovenija Bogdana Gabrovca.Uredil Luka Perš

Sun, 31. Aug 2025 at 15:31

528 ogledov

Marko Odlazek vs najbolj znan raziskovalni novinar v naši državi Bojan Požar
Poobjavljamo članek z naslovom: "Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on pa bi urejal še objave Bojana Požarja" objavljen dne četrtek, 19. junij 2025 ob 6:00 v spletnem mediju Požareport. Avtor članka je eden najbolje obveščenih in dolgoletnih najboljših raziskovalnih novinarjev v Sloveniji Bojan Požar.BESEDILO ČLANKA Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on pa bi urejal še objave Bojana Požarjahttps://pozareport.si/post/840883/njegov-brat-razvpiti-medijsko-smetarski-tajkun-vodi-ze-skoraj-100-medijev-on-bi-pa-urejal-se-objave-bojana-pozarjaFoto:Posnetek zaslona- PozareportMedtem ko Martin Odlazek, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj sto (100!) različnih medijev, od tiskanih edicij do spletnih portalov, radijskih postaj in manjših televizij, bi njegov brat in podjetnik - sicer medijsko bistveno manj znani Marko Odlazek, očitno rad urejal še portal, ki ga pravkar berete. Se sliši arogantno in zabavno hkrati, ampak žal gre tudi za grožnje s tožbami in sodišči, kar pa je glede na znana dejstva resda komaj verjetno. Po odmevni objavi našega članka z naslovom "Zakaj vlomilci, ki si pri Ruplu podajajo kljuke, nikogar ne zanimajo?! A če to delajo Ruplu, kaj lahko storijo šele vam.", objavljenega 21. marca letos, je Marko Odlazek sprva zahteval takojšnji sestanek z avtorjem članka, skratka piscem teh vrstic. Ker do tega pogovora ni prišlo, smo prejeli Odlazkovo pismo, da moramo članek oziroma "sporno besedilo" nemudoma umakniti. Na to pismo, ki je glede na vse znane okoliščine pravzaprav zvenelo absurdno (Marko Odlazek je recimo - med drugim - prepričan, da bi za vsako omembo njegovega imena morali predhodno pridobiti njegovo soglasje?!), nismo odgovorili, zato smo, predvidevamo, konec maja dobili še dopis Odlazkove odvetnice Teje Godec s povsem enako vsebino in zahtevo, kot nam jo je takrat osebno poslal Marko Odlazek .Pri čemer smo se lahko že z njenim prvim stavkom prepričali, da plavolasa mariborska odvetnica bolj slabo pozna slovensko slovnico, saj štajerski dialekt pri uradnih dopisih pač ne more biti izgovor.  Namreč, ne reče se ... "Marka Odlazeka", ampak - pravilno - Marka Odlazka. Njeno pismo sicer objavljamo v celoti:Foto: Posnetek zaslona-PožareportPoleg slabega poznavanja slovnice in slovenskega jezika pa Odlazkova pooblaščenka očitno bolj slabo pozna tudi pravo.  Saj bi sicer lahko vedela, da besedna zveza "dolgoletno in kakor prikrivano zasebno razmerje" med Polko Bošković, znano notarko in bivšo lokalno političarko iz Kopra, in Markom Odlazkom nikakor ne pomeni "objave podatkov iz intimnega življenja", , poleg tega je višje sodišče iz Maribora pred časom v sodni zadevi Marko Odlazek proti novinarju Luki Peršu (Prava.si) tudi pravnomočno in eksplicitno presodilo, da je o zasebni zvezi med Boškovićevo in Odlazkom novinarjem dovoljeno pisati in poročati, saj gre za objektivno dejstvo (faksimile).Foto: Posnetek zaslona-PožareportZato dotičnega članka na poziv in zahtevo Marka Odlazka in njegove odvetnice Teje Godec seveda ne nameravamo umakniti. Tudi Marko Odlazek ni najbolj nedolžno ime Spomnimo: tudi Marko Odlazek ni ravno neznana oseba in najbolj nedolžno ime, saj je neposredno povezan z nekaterimi odmevnimi ter nikoli povsem pojasnjenimi posli in dogajanji.  Nekaj takšnega - na primer - se je zgodilo septembra 2022, ko je sredi Kranja nenadoma povsem pogorel spomeniško zaščiteni Majdičev mlin, katerega solastnik je bil Marko Odlazek,  skozi podjetje Naš mlin, storitve in gradnje, d. o. o., preostala dva lastnika pa sta bila Eva Odlazek in Sebastjan Zupanc, nekdanji direktor Komunale Tržič, prek katerega so sledi tega podjetja vodile tudi do Gibanja Svoboda. Brata Odlazek sta bila povezana tudi s prvimi spornimi posli družine Odlazek (podjetji Krater, Eurofit in Salomon), potem naj bi Martin brata Marka izplačal, Marko Odlazek pa naj bi se zdaj ukvarjal predvsem z nepremičninami.

Sun, 24. Aug 2025 at 21:21

6747 ogledov

DOKUMENTI !!! #PRAVA RAZISKOVALNI TEDEN ALEŠ ŠTRANCAR: UVOD V POSLOVNO POLITIČNO SAGO DOMOLJUBNEGA PODJETNIKA ALEŠA ŠTRANCARA
Ko se v Sloveniji govori o znanstvenih prebojih in podjetniški drznosti, se ime Aleša Štrancarja vedno znova pojavi na vrhu. Direktor BIA Separations, podjetja iz Ajdovščine, je s svojo ekipo razvil tehnologijo, ki jo danes uporabljajo globalna farmacevtska podjetja pri razvoju novih zdravil in cepiv. Njegov uspeh je dokaz, da je mogoče iz majhne države ustvariti zgodbo, ki odmeva v svetu. V javnosti je najbolj odmevalo cepivo, ki je pomagalo dečku Krisu.Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvTo je dokazal tudi z uspešno prodajo svojega podjetja nemškemu Santoriousu leta 2020 za 360 milijonov evrov. Tukaj se prične drugi del njegove kalvarije. V preteklosti je tudi avtor tega članka še kot novinar Nova24tv napisal članek z naslovom Sladko maščevanje dr. Aleša Štrancarja globoki državi! Podjetje Bia Separations prodal za 360 milijonov evrov!, kjer smo razkrili tegobe Aleša Štrancarja, ki so mu povzročili Spirit, EBRD in odvetniška pisarna Vladimira Zemljariča, sin pokojnega Janeza Zemljariča. Eden izmed mnogih dokumentov, ki smo jih prejeli v uredništvu Prava.si. (Foto: Posnetek zaslona- Bralec Prava.siA vse kaže, da se sedaj razkriva še drugi del zgodbe. Dokumenti, ki smo jih prejeli v uredništvo dajejo vedeti, da so Štrancaraju istočasno pripravljali zanko za uničenje v Sloveniji kot »podtaknjeni avstrijski partnerji« v tako imenovani matični firme Bie Seperations v Avstriji. Zato nas sploh ne presenečajo vsi postopki, ki so se sprožili proti Štrancarju tako v Sloveniji kot v Avstriji. Kljub vsem zmagam, ga je v Avstriji doletela obsodba v avstrijskem Ženavlju, ko so ob koncu procesa zamenjali sodnico, ki se je vlekel več let, le ta ni dopustila zaslišanj prič s strani Štrancarja in tako zadala večji sodni poraz Štrancarju. Vendar na dosedanji potek dogodkov in tudi dokumentov, ki jih bomo predstavili v naši novinarski raziskovalni sagi o Alešu Štrancarju jasno nakazujejo, da je bil domoljubni podjetnik in zaveden Slovenec žrtev dobro organizirane igre kriminalnih skupin iz neformalnih vrst odvetništva, stečajne zakonodaje in špekulativnega kapitala v Sloveniji in v Avstriji.Toda ob tem uspehu se že več kot desetletje vleče tudi povsem drugačna zgodba – zgodba obtožb, sodnih postopkov, pritiskov in medijskih napadov. Aleš Štrancar se je znašel v položaju, kjer se njegov znanstveni prispevek in podjetniška vizija nenehno prepletata z obtožbami o nepravilnostih, ki jih je večkrat ovrglo slovensko sodstvo. Slovenska sodišča so znova in znova zavrnila zahteve po kazenskem in odškodninskem pregonu, saj niso našla dokazov, ki bi potrdili krivdo. Kljub temu pa se napadi nadaljujejo, kot da sodne odločbe ne pomenijo nič. Zakaj? To je vprašanje, na katerega skuša odgovoriti trilogija štirih poglobljenih člankov, ki analizirajo dokumente (notarske pogodbe, pogodbe o odtujitvi), zaslišanja (kopije uradnih zaznamkov avstrijske policije) in širši gospodarsko-politični kontekst.Prvi članek nas popelje v zgodovino BIA Separations. Razkrije, kako je Aleš Štrancar začel svojo pot kot znanstvenik, kako se je v Ajdovščini rodila tehnologija monolitne kromatografije, ki je spremenila svet biotehnologije, ter kako so se v podjetje vključili avstrijski partnerji, zlasti Schilling Gruppe. V tem delu je osrednji poudarek na začetku konflikta: kako se je sodelovanje s tujim kapitalom prelevilo v boj za nadzor nad podjetjem in kako je prav Štrancar postal glavna ovira za interese avstrijske strani. Bralec spozna, da obtožbe proti njemu niso naključne, temveč izvirajo iz širšega spora o lastništvu in vplivu.Drugi članek se poglobi v jedro obtožb. Dokumenti iz zaslišanj in notarskih zapisov razkrivajo očitke o insolventnosti, domnevnem osebnem okoriščanju in škodljivih pogodbah. Toda natančna analiza pokaže, da so bile te obtožbe neutemeljene. Štrancar je sistematično pojasnil, kako so bile sprejete posamezne odločitve, kdo je bil zanje odgovoren in kako so jih pogosto spodbujali prav avstrijski partnerji. V tem delu se razkrije ključna podoba: Štrancar ni bil tisti, ki bi izčrpaval podjetje, ampak tisti, ki ga je poskušal rešiti, opozarjal na nepravilnosti in zavračal podkupovanje. Vsaka obtožba se v soočenju z dokumenti razblini, kar potrjujejo tudi sodne odločbe.Tretji članek razširi pogled na politično in gospodarsko ozadje. Vloga stečajnega upravitelja Wagnerja, pritiski Schilling Gruppe in dr. Krejsa ter medijska manipulacija so prikazani kot del sistematične strategije, kako odstraniti Aleša Štrancarja iz vodstva podjetja. Ta članek pokaže, da pravna resnica pogosto izgubi pomen, ko se v igro vmešajo kapital, politika in mediji. Čeprav sodišča jasno povedo, da ni kriv, v javnosti ostaja vtis stalne krivde. Gonja proti Štrancarju je tako simptom širšega problema: slovenska družba pogosto ne zna zaščititi svojih najuspešnejših posameznikov in jih namesto tega raje potisne v defenzivo.Celotna trilogija skupaj pokaže celovito sliko: Aleš Štrancar ni kriv nepravilnosti v BIA Separations. Obtožbe proti njemu niso posledica njegovega ravnanja, temveč orodje v rokah tistih, ki so želeli prevzeti podjetje in izkoristiti njegovo tehnologijo. To potrjujejo dokumenti, izjave, sodne odločbe in sama logika dogodkov. Gonja proti njemu je zato neupravičena, politično in gospodarsko motivirana ter škodljiva ne samo za Štrancarja osebno, temveč tudi za ugled Slovenije kot države, ki bi morala stati za svojimi znanstveniki in podjetniki.Članek v Dnevniku o poslovnih uspehih podjetja Bia Separations Aleša Štrancarja.Trilogija je tako več kot analiza enega primera. Je tudi opozorilo, kako hitro lahko uspešen posameznik postane tarča interesov, kako se lahko pravna resnica izgubi v medijskem hrupu in kako pomembno je, da kot družba prepoznamo in zaščitimo tiste, ki ustvarjajo zgodbe svetovnega pomena. Zato bo ta teden posvečen podjetniku Alešu Štrancarju in njegovemu dolgoletnemu boju proti akterjem vzporednega mehanizma. Luka Perš

Sun, 24. Aug 2025 at 20:37

1116 ogledov

ALJA, KARIŽ, VELKAVERH IN MATEJA SE ŽE TRESEJO!!!

Sun, 24. Aug 2025 at 10:55

948 ogledov

Kdo res nadzoruje našo hrano? Globalni vpliv korporacij in finančnih velikanov na prihodnost kmetijstva!
V našem mediju smo že opozorili, kako si globalisti predstavljajo prihodnost sveta na področju prehrane. Tokrat smo izpostavili le nekdanjega najbogatejšega človeka na svetu, Billa Gatesa, ter razvpit ameriški sklad BlackRock, ki upravlja z več tisoč milijardami dolarjev kapitala. Zdaj pa vam razkrivamo še druge globalistične velikane, ki krojijo svetovno politiko tudi na področju prehrane – in še marsikje drugje. Ko si boste ogledali vse fotografije v članku, boste hitro ugotovili, da se za navidez prijaznimi »globalističnimi« projekti vedno skriva predvsem finančni interes njihovih korporacij. Zato naj vam ob vsakem takšnem projektu, predstavljenem kot humanitarna dobrodelnost, zazvonijo alarmi – saj gre na koncu vedno za dobiček, ne za dobrobit ljudi.Pred tednom dni smo opozorili na nevarnosti nove zakonodaje o zaščiti živali in njene posledice za slovensko kmetijstvo Hitro se je izkazalo, da bralce močno zanima, kdo stoji za procesi, ki oblikujejo našo hrano. Če pogledamo širše, je odgovor presenetljivo jasen: peščica globalnih podjetij, finančnih velikanov in mednarodnih organizacij nadzoruje ključne segmente svetovne prehranske industrije. Njihov vpliv sega od polj, kjer rastejo pridelki, do politike, ki določa, kaj pride na naš krožnik, in celo do mednarodnih standardov, ki urejajo kakovost in varnost hrane.Foto: Prava.siBayer in Monsanto: nemški kemijski velikan, ki oblikuje svetovna semenaBayer, nemški farmacevtski in kemijski velikan, je prevzemom ameriškega Monsanta leta 2018 postal največji svetovni igralec na področju semen in pesticidov. Njihove inovacije v gensko spremenjenih organizmih (GSO) so revolucionirale kmetijstvo, hkrati pa sprožile hude debate o zdravju, okolju in monopolu na trg semen. Bayer aktivno lobira v Bruslju in Washingtonu, kjer si prizadeva zaščititi patente in zmanjšati odgovornost za okoljske škode. S tem neposredno vpliva na zakonodajo, ki določa pogoje za uporabo njegovih produktov, in na globalno distribucijo semen, pesticidov in gnojil.Foto: Posnetek zaslona-Slowfood.comCorteva: ameriški trg in vpliv na regulativo kmetijskih produktovCorteva Agriscience, ki je nastala iz združitve podjetij Dow in DuPont, je prav tako osrednji igralec, ki določa trende v kmetijski politiki ZDA in širše. Njihovo lobiranje podpira zakonodajo, ki olajšuje uporabo njihovih kemikalij, zaščito patentov in širjenje njihovih semenskih rešitev. Prav tako so ključni pri oblikovanju regulativ, ki določajo, katera tehnologija je dovoljena in katere inovacije lahko preživijo na trgu. To pomeni, da imajo neposreden vpliv na to, katere pridelke bodo kmetje lahko gojili in koliko bodo potrošniki plačali za hrano. Na slovenskih poljih pa lahko velikokrat vidite napis Pioneer. Gre za enega osrednjih produktov omenjene korporacije.Foto: Posnetek zaslona- Facebook Corteva AgriscienceKitajska Syngenta in BASF: kemijski in pesticidni monopoliSyngenta, švicarsko podjetje v lasti kitajskega državnega podjetja ChemChina, je eden največjih dobaviteljev pesticidov in semen na svetu. Posel, ki je bil vreden 43 MILIJARD DOLARJEV! in velja za največji finančni tuji prevzem s strani kitajske države v njeni zgodovini. Tudi v Sloveniji imajo svojo podrožnico, ki je v preteklih letih imela med šest do osem milijonov evrov letnega prometa in čisti dobiček med 300 do 500 tisoč evrov.Nekaj produktov, s katerimi Syngenta nadzoruje pomemben del globalne politike na področju kmetijstva in prehrane. (Foto: Posnetek zaslona-Syngenta.in)Podjetje je s svojimi inovacijami ključni akter v globalnem prehranskem sistemu, saj oblikuje uporabo kemikalij in tehnologij, ki vplivajo na kakovost hrane in raznolikost pridelkov.Podobno BASF, nemški kemijski gigant, z monopolom na proizvodnjo pesticidov in gnojil vpliva na to, kako in kje se pridelki lahko gojijo, ter sodeluje pri oblikovanju zakonodaje, ki ščiti njegove interese. Tudi v naši državi deluje njihova podružnica. Kot smo opazili so imeli v preteklih letih letnega prometa v povprečju 60 milijonov evrov in čiste dobičke med pol in enim in pol milijonom evrov.Odlomek iz novinarskega članka z naslovom Chemical romance: how politicians fell for BASF objavljen v https://corporateeurope.org/ 15. marca 2023. (Foto: Posnetek zaslona-Coorporate Europe)Trgovci s kmetijskimi proizvodi: ADM, Bunge, Cargill in Louis DreyfusTrgovci s kmetijskimi proizvodi, kot so Archer Daniels Midland (ADM), Bunge, Cargill in Louis Dreyfus, nadzorujejo pot hrane od polja do potrošnika. ADM in Cargill so posebej močni v ZDA, kjer lobirajo za zakonodajo, ki omogoča širitev trgovanja s kmetijskimi proizvodi, subvencije za določene pridelke in nadzor nad distribucijo. Bunge in Louis Dreyfus pa imata močan vpliv v Latinski Ameriki, kjer določata, kdo ima dostop do zemljišč, katere pridelke je smiselno gojiti in katera podjetja lahko konkurirajo na trgu. Njihov vpliv je tako širok, da oblikuje cene, trende in celo prehranske preference ljudi po svetu.Posnetek zaslona-Youtube ADMOdlomek iz članka z naslovom Bloomberg Law: “ADM Must Defend Against Investor Claims of Accounting Issues” objavljen na https://www.rgrdlaw.com/ dne 26. marca 2025.Projekt korporacije Louis Dreyfus v Braziliji podprt z delovanjem Svetovne banke. (Foto: IFC)Na spletni strani korporacije Bunge lahko vidite, na kak globalistični način "podpirajo" oskrbo z vodo v eni izmed afriških držav. Gre za globalistične akcije, kjer se korporacije prikazujejo svoj "prijazni obraz." (Foto: Posnetek zaslona-Bunge)Foto: Posnetek zaslona-Linkedin CargillNa svetovnem spletu smo našli članek z naslovom Cargill: The Worst Company In the World objavljen na spletni strani Mighty Earth, kjer zelo podrobno opišejo globalistično delovanje korporacije Cargill. (Foto: Posnetek zaslona- Mighty Earth)Prehranski konglomerati: Nestlé, PepsiCo, Unilever in DanoneMed prehranskimi konglomerati, ki oblikujejo, kaj pojemo in kako prehranska industrija deluje, so Nestlé, PepsiCo, Coca-Cola, Unilever in Danone. Ta podjetja sodelujejo z mednarodnimi organizacijami, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), pri oblikovanju prehranskih smernic in standardov. Njihov vpliv sega od oblikovanja prehranskih politik do regulacij, ki določajo, kako se izdelki označujejo, oglašujejo in prodajajo. Še en primer globalistične humanitarnosti, ki jo za potrebe lastnih ekonomskih interesov deluje PepsiCO. Tako lahko na United Natios Global preberete, da sodeluje že več kot 20 tisoč podjetij po svetu. (Foto: Posnetek zaslona- World food program WFP)Coca Cola je pomagal Združenim narodom zajeziti pandemijo Covid-19 v Armeniji. (Foto: Posnetek zaslona Coca Cola United Nations)Še en primer sodelovanje korporacije Danone in Unitar, še eno izmed organizacij v Združenih narodih. (Foto: Posnetek zaslona-Unitar)Primer sodelovanja med korporacijo Unilever z Združenimi narodi v Šri Lanki. (Foto: Posnetek zaslona-Združeni narodi)Foto: Posnetek zaslona-LinkedinFinančni velikan BlackRock, Vanguard in State Street: delničarska moč in vplivFinančni velikan, kot so BlackRock, Vanguard in State Street, nadzoruje delnice številnih teh podjetij, kar jim omogoča neposreden vpliv na poslovne odločitve in strateške smernice. Na ta način lahko posredno oblikujejo politike podjetij, ki določajo, katere tehnologije in prakse bodo prevladovale, in katere bodo izrinjene.State Stret ponuja kmetovalcem posojila in kredite za opravljanje kmetijske dejavnosti. Z drugimi besedami, že v začetku kmetovalca omejijo njegovo finančno svobodo. (Foto: Posnetek zaslona-State street bank)Tudi Vanguard svoj prijazni globalistični obraz prikazuje v "skrbi" za nigerijsko kmetijstvo. (Foto: Posnetek zaslona-Instagram)Razvpiti sklad BlackRock je že v preteklosti vložil tri milijarde v "zelene energije." (Foto: Posnetek zaslona-Future.Portfolio)Bill & Melinda Gates Foundation: modernizacija kmetijstva in globalni standardi za smrt tradicionalnega kmetaBill & Melinda Gates Foundation ima poseben vpliv v Afriki in ZDA, saj financira programe za "modernizacijo kmetijstva", širi gensko spremenjena semena in vpliva na lokalne zakonodaje. S svojim finančnim močnim vplivom lahko oblikuje globalne standarde, ki se prenesejo tudi v mednarodne organizacije, kot sta FAO in WHO.Sodelovanje med Evropsko komisijo in fundacijo Bill in Melinda Gates v članku z naslovom European Commission and the Bill & Melinda Gates Foundation to cooperate on soil health challenges in Sub-Saharan Africa objavljen tretjega decembra 2023. (Foto: Posnetek zaslona-Agriculture.ec.eu)Mednarodne organizacije: WEF, Codex, ILSI in GFSI kot oblikovalci pravil igrePoleg posameznih podjetij so ključni tudi globalni forumi in standardi: Svetovni gospodarski forum (WEF), Codex Alimentarius, ILSI in GFSI oblikujejo pravila, ki določajo varnost hrane, njeno kakovost in globalno trgovino. Ti standardi neposredno vplivajo na to, kaj kmetje lahko pridelajo, katera semena lahko uporabljajo in kako se hrana distribuira.Zaključek: lokalna hrana, suverenost in prihodnost naših krožnikovČeprav so ti podatki lahko zaskrbljujoči, je ključno zavedanje, da naša hrana, naš krožnik in kmetijska praksa niso zgolj gospodarsko vprašanje – so vprašanje suverenosti, trajnosti in prihodnosti lokalnih skupnosti. Če ne bomo pozorni, bo čez desetletja naše vsakodnevno prehranjevanje vse bolj odvisno od globalnih interesov, medtem ko bodo lokalne kmetije, prvinske pridelave in raznolikost semen izginjali. Razumevanje tega vpliva je prvi korak k temu, da ohranimo možnost izbire, lokalno pridelano hrano in pristne kmetijske tradicije – preden jih popolnoma nadomestijo globalni interesi.
Teme
svet evrope vojna v ukrajini energenti Janez Janša

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Janez Janša po vrhu Sveta EU v Bruslju: glede energentov je rešitev v skupni dobavi, skupni logistiki in gradnji skladišč