Objavljamo kultni intervju msgr. Milana Simčića, takratnega podsekretarja Vatikanske kongregacije za klerike iz leta 1994 v dnevnem časopisu Slovenec. Intervju je bil prvotno objavljen v srbskem mediju Duga. Časopis Slovenec ga je slovenski javnosti predstavil v soboto, dne sedemnajstega septembra 1994. Naslednje številke Slovenca po objavi tega intervjuja ni več bilo in slovenski bralci so izgubili še enega izmed liberalno konzervativnih dnevnih časopisov. Mit govori o tem, da je časopis Slovenec zaprl svoja vrata prav zaradi objavljenega intervjuja s Simčićem. V tem intervjuju Simčić zelo podrobno razloži z dejstvi, da so eno najbolj pomembnih vlog v državah nekdanjega totalitarnega komunističnega režima odigrali prostozidarji. Le ti so sprejeli kompromis s predstavniki socialistično (nekdanjih komunističnih) usmerjenih političnih strankah, da jim bodo pomagali z vsemi možnimi finačnimi sredstvi priti na oblast. V intervjuju Simčić razkrije še marsikaj zanimivega. Vsak izmed vas si naj omenjeni intervju zelo pozorno prebere in si ustvarite lastno sliko. Intervju je dodan v priponki na koncu članka, da ga boste lažje prebrali. Ali bo ponovno objavljeni intervju msgr. Milana Simčića po osemindvajsetih letih ponovno zatresel Slovenijo in bodo sile vzporednega mehanizma naredile vse, da naš medij ugasne? Tokrat jim sporočamo, da jim ne bo uspelo. Intervju msgr. Milana Simčića pa bo za vekomaj dostopen svetovni javnosti.
V Sloveniji je v letošnjem letu izšla knjiga Vzporedni mehanizem globoke države ekonomista in raziskovalca gospodarske-politične polpretekle zgodovine dr. Rada Pezdirja. V njej je z dokumenti dokazal, kako je nekdanja služba državne varnosti v nekdanji skupni državi vzpostavila vzporedni mehanizem za financiranje svojih interesov. Eden najboljših balkanskih raziskovalnih novinarjev, Hrvat Domagoj Margetić je javno povedal, da so slovenski komunisti pod vodstvom Štefana Korošca v 80. ih prenesli med 50 do 75 milijard evrov skupnega premoženja nekdanje države. Enako je z dokumenti v primeru Cvijan razkril, da so nekdanje republike "bratstva in jedinstva" s pomočjo avstrijskega poslovneža Martina Schlafa poskrbele, da je na lepe oči izginilo od 90.ih naprej 150 milijard evrov.
Naslov članka v dnevnem časopisu Slovenec z dne 17.9.1994. (Foto: Bralec #Prava)
A tokrat vam bomo predstavili še en vidik evropske-globalne zgodovine. Tokrat bomo nekaj besed namenili Vatikanu in globalistični kabali. Sveti sedež sredi mesta volkulj je Slovenijo kot samostojno državo priznal 13. januarja 1992. Na spletu se je pojavila izjava srbskega novinarja Dejana Lucića.
V njej je povedal sledeče:
"Vprašajte se, kdo stoji za zamenjavami političnih voditeljev v Evropski
Uniji in Veliki Britaniji. Boris Johnson je uničen. Olaf Scholz je
uničen. Mario Draghi bo uničen jutri je najavljeno. Potem bo uničen
Macron. Vprašajte se, kdo stoji za vsem tem? Najbolj grobo lahko povemo, da
Vatikan. Če to solficiramo, lahko povemo da stojijo sinarhisti (anahirsti),
malteški vitezi, templarji. Normalno, organizacija ki vse to organizira in artikulira se imenuje Pina in krog (Pineaplecircusa). Le ti se borijo, da se evropa osvobodi ameriške hegemonije. V zda vlada pajac. V eu vladajo pajaci. Vatikan in to društvo so rešile evropo teh škodljivcev. Potrebno je, da pridejo nekateri, ki so krepostni in niso satanisti. Normalno (naravno), borba Vatikana in satanistov se nadaljuje. Dalje, patrihiat v rusiji nadzorujejo preko jezuistov te, ki želijo dobro Bomo videli. Jezuiti so stari sodelavci KGB. Ali obratno."
Enako kot v Sloveniji poteka t.i. državljanska vojna na področju gospodarstva med obalno strujo z izvršiteljem ukazov strokovnjaka z Dunajske 119 v Ljubljani in koroško strujo starih obveščevalnih struktur z stavbe nekdanjega Smelta je enako ves čas na globalnem parketu.
Република Србија (Ана Брнабић уз сагласност Александра Вучића) потрошила је вртоглаву цифру од од 78 милиона динара,(78.000.000 динара : 117 = 666.666, 666 евра) на котровразну изложбу Марине Абрамовић „Чистач“, која је трајала до 20. јануара 2020. године⁉️666.666,666 доказа. pic.twitter.com/3czLsubpVQ
— Александар Стефановић (@acastef53) February 15, 2021
Površno povedano poteka globalistični boj s t.i. Soroševo kabalo in globalno kamarilo "rdečih kmerov" na drugi strani. Ne pozabite, da je prvi predsednik države Milan Kučan odlikoval z državnim odklivanjem Sorosa, srbski predsednik Aleksander Vučić pa Soroševo umetnico in "dete maršala Tita" Marino Abramović.
Objavljeni članek časopisa Slovenec. V njem so povzeli intervju srbskega medija Duge s msgr. Milanom Simčićem. Po objavi tega intervjuja časopis Slovenec ni več izhajal. Ali je bil prav ta intervju povod za njegov konec? (Foto: Bralec #Prava)
Mit ali resnica? Časopis Slovenec prenehal izhajati po objavi intervjuja s Simčićem!
Avtor članka mimogrede sreča zelo zanimive sogovornike. Tako je z enim izmed njih pričel debatirati o dnevnem časopisu Slovenec. Le ta je izhajal v začetku devetdesetih let, a je leta 1994 zaprl svoja vrata. Bil je eden redkih dnevnih časopisov, ki so razmišljali drugače kot največji osrednji tiskani mediji Dnevnik, Delo in Večer.
Po skoraj dobrih tridesetih letih propada Slovenca je čas, da si v Sloveniji nalijemo čistega vina. Avtor članka je prvo mislil, da gre za mit, a so mu iz "skupine Reddington" zatrdili, da vse to drži.
Kaj je bil dejanski povod za začetek konca časopisa Slovenec? V sobotni številki iz dne sedemnajstega septembra 1994 so povzeli iz srbskega časopisa Duga intervju z monsignorjem hrvaškega porekla Milanom Simčićem, takratnim podsekretarjem Vatikanske kongregacije za klerike. Po objavljenem sobotni izdaji Slovenca ga ponedeljek več ni bilo na policah trafik in trgovin. Ugasnil je za vedno.
Zato si boste tokrat lahko prebrali celotni intervju z msgr. Simčićem. Tokrat bo viden interjvu za vse večne časa. Tokrat za spremembo naš medij ne bo zaradi omenjene objave kapituliral in vrgel puško v koruzo.
Ali je bila težava povedana vsebina msgr. Simčića, ocenite sami. A kot sem govoril s svojim sogovornikom in svojo ekipo virov je Simčić v tem intervjuju odprl pandorino skrinjico neslutenih razsežnosti.
Kako je msgr. Milan Simčić razkril zaroto prostozidarjev in socialistov, da bodo vladali naprej po razpadu nekdanjih večdržavnih (nacionalnih) totalitarnih komunističnih držav!
V uvodu našega članka smo izpostavili nekaj dejstev, kako se je kapital selil iz Jugoslavije v tujino. Tako smo izvedeli še nekaj zanimivih informacij. Majhna skupina državljanov v Jugoslaviji že takrat trudila in prizadevala dokazati, da se je Edvard Kardelj motil s svojim sistemom socialističnega samoupravljanja.
Zgodbo Slovenca in ozadje zaprtja Slovenca je zelo dobro poznal pokojni Danilo Slivnik. Kdor verjame v uradno verzijo smrti pri Slivniku, morete vedeti, da je imel Slivnik marsikateri obremenilni dokument za visoke predstavnike v slovenski politiki. Karkoli si o njem mislite, je Slivnika doletela ista usoda kot kriminalista Simona Goluba. Ja, vzrok smrti pa padec z lestvice. En dan preden bi moral biti zaslišan pred Logarjevo komisijo. Naj verjame tisti, kdor hoče.
Slivnik je tako (razkril) vedel, da gospodarski minister v prvi poosamosvojitveni Peterletovi vladi Jože Menciger ni bil sposoben dobiti 50 milijonov takratnih nemških mark kredita v tujini za dokončanje velikih poslov podjetij kot sta Litostroj in Metalna.
Še eno zanimivo podrobnost je po besedah našega sogovornika je vedel Slivnik. V Sloveniji v medijskem prostoru večinoma prevladujejo nevladne organizacije veliko bližje t.i. tranzicijski levici. Zasluga za njihovo prevlado je tudi prvi obisk v Združenih državah Amerike sedaj že pokojnega nekdanjega dolgoletnega predsednika vlade Janeza Drnovška.
Ob prejetju finančnih sredstev v višini 100 milijonov dolarjev je prvo dvignil plače v javnem sektorju. Slivnik je ocenjaval, da je Drnovšek za svojo desetletno zgodbo o uspehu potrošil eno milijardo dolarjev za vsako leto. S temi krediti je po mnenju Slivika utrdil vzporedni mehanizem in skupaj s Sorošem ustvaril civilno družbo.
Tako pridemo do intervjuja s Simčićem. V intervju se je tako dotaknil, kako so sklenili pakt za sodelovanje prostozidarji in predstvaniki socialističnih (komunističnih) strank. To najlepše ponazarja sledeče vprašanje in odgovor Simčića.
1. Ali naj bi nove, komunizma rešene države po prostozidarskih načrtih postale nekakšen evropski odpad?
Simčić: "Ne gre samo za prostozidarske kroge, čeprav imajo ti zelo pomembno vlogo, temveč za vso finančno smetano, katere je poglavitni interes je ohraniti visoko življenjsko raven v Zahodni Evropi ter "širokosrčno" preložiti svoje probleme na države, ki še niso izstopile iz komunizma, saj je komunistična nomenklatura skoraj povsod ostala na položajih, le da se je nekoliko prekrila.
Prostozidarji in socialistična internacionala so sklenili sporazum in si razdelili vloge. Prostozidarji praktično ne vstopajo v praktično politiko, temveč narekujejo politično strategijo, neposredno politiko pa prepuščajo tej ali oni stranki. Spomladi leta 1991 so se njihovi evropski vrhovi v Parizu srečali z ameriškimi ter razpravljali o tem, kaj ukreniti po propadu komunizma: "Seveda, spet moremo prevzeti oblast, saj imamo denar, oni pa ga potrebujejo. Ampak katero politično silo naj najamemo, da nam opravi to delo? Izbiramo lahko le med Socialistično in Krščansko-demokratsko internacionalo. "
Aprila 1991 je v Madridu prišlo do sporazuma v mešani socialistično-prostozidarski komisiji: "Vi, socialisti boste prevzeli oblast v nekdanjih komunističnih državah. Mi vas bomo finančno podprli; izpeljali pa boste tak gospodarski program, da bodo omenjene države postale drugorazredne. Spadale bodo v Evropo, vendar kakor v nekakšne kolonije na evropskem dvorišču, kamor bomo preselili svojo umazano industrijo. Tako bodo ti narodi prišli do nekaj denarja in bodo lahko postali glavni kupci izdelkov, s katerimi je naš trg že zdavnaj prenasičen. Dobili bomo zelo ceneno delovno silo, očistili Zahod in razširili porabniško družbo na Vzhod."
Socialisti so to sprejeli in začeli ta proces. Po naročilu prostozidarjev so se vztrajno zavzemali za ohranitev večnarodnih držav, kajti gospodarsko se bolj izplača imeti enovite države z odprtim trgom, saj lahko z enim dogovorom rešite več vprašanj in se potem ni treba posebej pogajati na primer z Ukrajino, s Kavkazom, z Rusijo, Hrvaško, Slovenijo..."
Spoštovani bralci, preberite si celotni interjvu in si sami ustvarite sliko glede izrečenih besed. Ali je res le vse le mit ali resnica, da je zaradi objavljenega intervjuja z msgr. Milanom Simčićem z dne sedemnajstega septembra 1994 moral eden redko ustanovljenih konzervativnih časopisov poosamosvojitvi Slovenec ugasniti, je vaša odločitev. Z odstranitvijo Slovenca so tako osrednji mediji Delo, Dnevnik, Večer z veliko bolj levousmerjeno politiko dokončno zavladali v Sloveniji. Tokrat bo kultni intervju z msgr. Milanom Simčićem dostopen celotni svetovni javnosti za vse večne. Fantje vzporednega mehanizma, čakam vaš klic.
Luka Perš
Komentarji (1)
Jul 16, 2022
4
Bravo , temu se reče pokončno in kvalitetno raziskovalno novinarstvo.