Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Dosje Balkanski kriminal: Slovenija, banana republika!Edina država v Evropi, ki NIMA PROBLEMOV Z DROGO IN PRANJEM DENARJA!
Po državah nekdanje Jugoslavije se množično zapirajo kriminalci, tožilci, policisti in sodniki, ki so sodelovali v balkanskem narko kartelu. Le v Sloveniji mirno. Nič, INSTITUCIJE DELUJEJO!!
prava .
Slovenija

Sreda, 27. julij 2022 ob 16:20

Odpri galerijo

Dijana Kajmaković, Izet Rastoder in Zoran Janković, Milan Matković, Vesna Medenica, Osman Mehmenagič Osmica, Petar Lazović. (Foto: Posnetek zaslona- Youtube, Slobodan Vaskaković, Požareport)

Balkanska kriminalna mreža razpada korak za korakom. Zapletena kriminalna mreže prepletena z balkanskimi kriminalci in tolpami ( Balkanski kartel, Kavaški klan, Škaljarski klan, Balkanski bojevniki itd..) je s pomočjo nekaterih policistov, tožilcev, sodnikov in vidnih politikov na Balkanu uživala v nedotakljivem statusu in svoji vladavini. A vrag je dobesedno vzel šalo. Mednarodne in ameriške institucije za pregon kriminala in prepovedane trgovine z mamili Europol, Interpol, Eurojust, FBI in DEA so prevzele nadzor nad delom policije, sodstva in tožilstva v državah nekdanje Jugoslavije. Zgodba, ki se je pričela v povojnih časih po koncu druge svetovne vojne in je nemoteno trajala vse do danes se ji izteka njen rok vladavine. V Bosni in Hercegovini je predvsem odmevala aretacija pomočnice glavne tožilca Dijane Kajmakovič zaradi izdajanja informacij in sodelovanja z bosanskim narkozverjo Matkovićem. Enako se je dokončno razkrila mreža direktorja bosanske obveščevalne slube OSA Osmana Memedagića z zloglasnim narkodilerjema Elvisom in Naserjem Kelmendijem. V Sloveniji je pred kratkim bil obsojen Anis Ličina. Le ta je med drugim imel avtomobilsko delavnico v ljubljanskih Guncljah v predelu Šentvida. Le ta je bil eden izmed dolgoletnih koordinatorjev avtomobilskih delavnic na Vodnikovi ulici (nekdanje postojanke Udbe), kjer je vrsto let potekala trgovina z drogo in prepovedanimi snovmi v športu (poživila, stereoidi). A ste že pozabili na stereoidnega kralja Michaela Karnerja? Mogoče pa je čas, da se eni izmed novinark na informativnem programu RTV Slovenija povrne zgodovinski spomin.

Črnogorski medij Dan piše o najnovejši akciji Florida, v kateri so sodelovali pripadniki policijskih enot Črne gore, Srbije, Italije, Španije, Portugalske, Nizozemske in Slovenije. Vsa akcija je potekala pod vodstvom Europola. V njej so zajele osumljence odgovorne za 6,1 tono tihotapljenje kokaina. V Črni gori so odvzeli prostost Radislavu Vojičiću, Dejanu Goloboviću, Slavku Miliću, Nebojši Pejoviću, Boško Vujoviću, Jovanu Ercegoviču, Mariji Raduloviću in Nikoli Grgoviću. Poleg njiju vključuje kazenska ovadba še dva državljana Črne gore kraticama L.C. (47 let) in S.A. (45 let). 

Poleg njih so še ovadeni državljani Italije D.V. (39 let), F.R. (35 let), D.G. (62 let), N.P. (55 let), N.G. (48 let), S.M. (42 let), R.V. (39 let), I.A. (31 let), J.V. (26 let), M.R. (34 let), B.V. (50 let), M.L. (58 let), J. E. (27 let), Ž.D. (48 let), M.Đ. (60 let), NV.R. (52 let), T.B. (39 let), N.M. (31 let), V.L. (48 let), N.M. (43 let), A.M. (32 let), D.Ž. (69 let), D.M. (48 let), Z.G. (43 let). Ob tem sta še znašla v ovadbi državljana Črne gore S.M. (45 let) in A.D. (46 let) ter neimenovani državljani iz Srbije.

Prav zadnja državljana iz Črne gore sta osebi osumljeni kaznivih dejanj ustvarjanja hudodelske združbe ter neupravičene proizvodnje, posesti in prometa s prepovedanimi drogami.


				Foto: Posnetek zaslona- Dan			Foto: Posnetek zaslona- Dan

Priprava in organizacija kaznivih dejanj je večinoma potekala v Črni gori, Srbiji, Hrvaškem, Italiji, španskih Balearskih in Kanarskih otokih, Zeleortskih otokih, Združenih arabskih emiratih in v Sloveniji. Večina kaznivih dejanj je bila izvedena in realizirana na portugalskih Azorkih otokih, obali Slonokoščene obale, v karibskih državah Aruba, Grena, Saba, Antigva in Barbuda, Sv. Evstatij in Sv. Martin.

Z aktivnostmi mednarodnega sodelovanja, izmenjavo informacij, velikim številom operativnih sestankov z organi pregona Republike Srbije, Slovenije, Španije, Italije, Portugalske in Nizozemske so bile opredeljene posamezne podrobnosti in strategija skupnega delovanja z namenom identifikacije vseh oseb, ki so vpletene v obravnavano kriminalno dejavnost, z natančno določenimi vlogami, način izvajanja teh dejavnosti, vključno z denarnimi transakcijami med člani hudodelske združbe in vpleteno mednarodno družbo, ter druge temeljne elemente, potrebne za uresničevanje individualno načrtovane aktivnosti - zaseg in zbiranje dokaznega gradiva, potrebnega za izvedbo postopkov pred pristojnimi pravosodnimi organi poroča črnogorski Dan.

Akcija se je realno sprožila ob zaseženi pošiljki kokaina maja 2019 v okolici portugalske obale. Nadalje je mornarica Slonokoščene obale februarja 2020 na ladji »Trasgo – Nadudanma« zasegla 411 kilogramov kokaina in prijela pet oseb – državljanov Gane, v nadaljevanju aktivnosti pa sta bili prijeti dve osebi – državljana Slovenije.

Za organiziranje tihotapljenja je osumljena ista oseba kot v prejšnjem primeru - italijanski državljan, celotno združbo v tem primeru pa je sestavljalo 11 članov, med njimi tudi dva državljana Črne gore. Tudi februarja 2020 so organi pregona Arube na ladji "Aressa" zasegli 5,1 tone kokaina in aretirali 11 oseb - državljanov Črne gore, ki so bili obsojeni na zaporno kazen od devet do 15 let. Organiziranja te dejavnosti je osumljen V.D. - državljan Črne gore, ki je bil pred tem v drugi zadevi ovaden zaradi dejavnosti tihotapljenja 840 kilogramov kokaina in mu je bila 13. julija 2022 po mednarodni tiralici odvzeta prostost v Republiki Srbiji, so sporočili s policije. 

Medij Dan poroča, da je akcija FLORIDA I del kontinuiranih ukrepov in akcij, ki jih policijska uprava v sodelovanju z mednarodnimi partnerji izvaja z namenom razbijanja struktur organiziranega kriminala, ki se na mednarodni ravni ukvarja s tihotapljenjem mamil, sestavljenih pretežno iz pripadnikov tzv. -poklican balkanski kartel.

Odkrivanje in zagotavljanje dokazov o kaznivih dejanjih in osumljencih ter zbiranje vseh drugih informacij in podatkov, ki bi lahko bili koristni za uspešno vodenje kazenskega postopka, je potekalo v mesecih neprekinjenega sodelovanja in medsebojne izmenjave informacij med posebnim državnim Državno tožilstvo in Posebni policijski oddelek z Agencijo Evropske unije za pregon prava - EUROPOL in Agencijo Evropske unije za kazensko pravosodno sodelovanje - EUROJUST, ampak tudi prek sodelovanja z državnimi tožilstvi za boj proti organiziranemu kriminalu v Italiji, Srbiji , Slovenije, Hrvaške, Nizozemske, Portugalske in Španije, na ozemlju katerih držav se danes na podlagi zaprosil posebnega državnega tožilstva izvajajo tudi določena dokazna dejanja v postopku mednarodne pravne pomoči v kazenskih zadevah še pišejo v črnogorskem mediju DAN.

Razkrita še ena krtinja v vrstah bosanskega tožilstva! Diana Kajmakovič, vodja skupine za dešifriranje sporočil iz aplikacij Sky in Anon izdajala informacije Narkozveri Milanu Matkoviću, enemu največjih narkodilerjev na Balkanu!

Poglejmo še malo v Bosno in Hercegovino. Eden boljših bosanskih raziskovalnih novinarjev Slobodan Vasković na svojem blogu Sa druge strane je v mesecu juliju uprizoril pravo medijsko ofenzivo ob razkrivanju bosanskega narko kartela, kjer so se v glavnih vlogah znašli direktor bosanske obveščevalne službe (OSA) Osman Memedagić- Osmica, predsednik Republike Srbske Milorad Dodik in njegoveg sin Miloš Dodik, kriminalni odvetnik Stojan Vukajlović, pomočnice glavnega tožilca Diana Kajmaković, narko kraljev Milana Matkoviča, Naserja in Elvisa Kajmendija ter mnogo drugih.


				Foto: Posnetek zaslona Blog Slobodan Vasković

Foto: Posnetek zaslona Blog Slobodan Vasković

Vasković v svojem tekstu z naslovom Uhapšen veliki NarkoBos Milan Matković, trostruki ubica, kojeg je štitila Diana Kajmaković in Keš i Stres: Diana Kajmaković, zamjenik Glavnog tužioca BiH, štiti Milana Matkovića, jednog od najvećih dilera kokaina na Balkanu i trostrukog ubicu razkriva, kako je pomočnica glavnega tožilca Diana Kajmaković preko aplikacij Sky in Anon komunicirala z Matkovićem in mu sporočala pomembne informacije iz bosanskega tožilstva.

V tekstu z naslovom NarkoBos Milan Matković pripremao četiri likvidacije u Regionu pa je tudi opisal, kako je Matkovič načrtoval štiri umore v BiH. Zanimiv je predvsem podatek, da so njegovo izročitev zahtevali tako v Srbiji in Avstriji, a je Kajmakovičeva vedno to preprečila.

Le ta je bila vodja skupine tožilcev, ki so se ukvarjali z dešifriranjem sporočil balkanskih kriminalcev ujetih na aplikaciji Sky in Anom. Njena poglavitna naloga je bila, da v primeru aretacije mora biti Matković procesiran v BiH in se ga ne sme izročiti v Avstrijo. Le ta bi storila procesno napako in bi bil Narkozver Matković spet na svobodi. Za vsako predano informacijo je prejela 20 tisoč evrov. V primeru, da bi se zgodil sodni proces in bi ga osvobodila se ji je obetala nagrada v vrednosti milijon evrov.


				Foto: Posnetek zaslona Blog Slobodan Vasković

Foto: Posnetek zaslona Blog Slobodan Vasković

A so jo bosanske oblasti s pomočjo mednarodnih organizacij za pregon organiziranega kriminala aretirale. Nekaj dni je v Trebinju, kjer je imel Matkovič dolgoletno zaščito s strani policije aretirale še njega. Vse to se dogajalo v aprilu in maju letošnjega leta.

Zloglasni direktor bosanske obveščevalne služba OSA Osman Mehmedagić-Osmica bil glavni zaščitnik in obveščevalec za zloglasnega narkodilerja Elvisa Kajmendija. Ali se je v prisluhe v aplikaciji Sky z Osmico ujel tudi kdo iz vidnih slovenskih fac?

V naših tekstih smo že večkrat kritično pisali o vlogi direktorja bosanske obveščevalne službe Osmana Mehmedagića Osmice. V našem mediju smo v člankih z naslovom Razkrivamo bosanske člane kavaškega klana, ki so tihotapili kokain iz LUKE KOPER! Vpleten tudi Osman Mehmedagić Osmica! in Razkrivamo zloglasni mamilarski klan pod vodstvom Osmana Mehmedagića Osmice! opisali ključne osebe Mehmedagićeva kroga, ki nadzorojujejo trgovino z mamili v BiH in širši balkanski regiji.


				Foto: Posnetek zaslona Blog Slobodan Vasković

Foto: Posnetek zaslona Blog Slobodan Vasković

Pred kratkim je bil v BiH aretiran še en zloglasni narkodiler Balkanka Elvis Kajmendi. Le ta je pod pokroviteljstvom in nadzorom Mehmedagića iz Albanije pretihotapil na tone marihuane in iz Nizozemske v BiH in Albanijo tone kokaina. Osmica je bil Keljmendijev glavni zaščitnik in obveščevalec. Enako je vodja bosanske obvščevalne službe branil Denisa Stojnića, še enega zloglasnega bosanskega narkodilerja.

Elvis Kelmendi je velik preprodajalec mamil, ki je marihuano tihotapil v države EU; Marihuano je kupoval v Albaniji, od tam pa jo je prek razvejane mreže prenašal v države Evropske unije.Hkrati je na Nizozemskem kupoval kokain, s katerim je oskrboval del narkoklanov v Bosni in Hercegovini.Ker gre za ogromne količine narkotikov, na tone, ker je Keljmendi "delal" brez prestanka, je nezakonito zaslužil več deset milijonov evrov. Vse to pod pokroviteljsvom Osmana Mehdagića Osmice je razkril Vasković v svojih tekstih.


				Vodja bosanske obveščevalne službe OSA Osman Mehmenagič Osmica. (Foto: Posnetek zaslona- Blog Slobodan Vasković)

Vodja bosanske obveščevalne službe OSA Osman Mehmenagič Osmica. (Foto: Posnetek zaslona- Blog Slobodan Vasković)

Vasković pa je v članku z naslovom Kratko pismo Osmici: Uskoro ćeš biti Nula  zapisal sledeče:

" Osmica, ti najbolje znaš, da tebi in Narko"Generalu" Kostreševiću, Savkoviću, Keljmendiju, Nešiću, Aci Makedoncu, Šmrku... niti komu drugemu nisem na poti, vi ste sami sebe ujeli, ker ste vpleteni v narkoposle v tonah mamil... Vam ni pomembna ne zemlja ne država, ampak samo denar. O idiotu Mektiću raje sploh ne govorim.... Osmica, ti si mnogo bolj nevaren od Mektića, a ne v inteligenci. Če bi bil inteligenten ne bi dovolil, da uporabljaš Sky aplikaciju, prepričan, da jih nihče ne more dešifrirati. Že pred časom se objavil zapise iz Sky aplikacije, kjer se predstavljaš kot zaščitnik narkodilerjev, morilcev in mafije. Na primer, sodeloval si pri aretaciji in likvidaciji Slaviše Ćuluma (ubit 15.5.2020). Za to vse svoje umazane posle si koristil OSA BiH."


				Foto: Posnetek zaslona Blog Slobodan Vasković

Foto: Posnetek zaslona Blog Slobodan Vasković

Umanazana balkanska vzporedna trgovina poteka ves čas! Včasih opij, potem cigarete, sedaj pa prepovedane droge! Vse to sta razkrila Domagoj Margetić v knjigi Krvave balkanske milijarde in Rado Pezdir v knjigi Vzporedni mehanizem globoke države!

Ne bi se čudili, če bi se v bližnji prihodnosti razkrili vsi stiki Mehmedagića na aplikaciji Sky in bi se na seznamu znašel kakšna znana "faca" iz Slovenije. Ali pa je in samo moli pri Bogu, da se ta informacija nikoli ne pojavi v slovenski javnosti.

Zanimivo je predvsem spremljati, da so organi pregona teden za tednom zapirajo kriminalne člane balkanskega vzporednega mehanizma po državah nekdanjih republik Jugoslavije, a v Sloveniji vse mirno.

Naj se vam dopade ali ne, vzporedna ekonomija poteka ves čas. Kako je potekala pred pričetkom druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh, ste si lahko ogledali v srbski seriji Sence nad Balkanom.

Dokaz, da vzporedna ekonomija v Sloveniji obstaja, je knjiga Vzporedni mehanizem globoke države avtorja dr. Rada Pezdirja. Tako se je vzpostavila v letu 1951 vzporedna ekonomija pod vodstvom Nika Kavčiča na področju tihotapljenja cigaret, denar pa pristal na različnih tajnih bančnih računih izven Jugoslavije. Enako je s tihotapljenjem cigaret dolgo časa svojo finančno moč vzdrževal poslovni krog blizu dolgoletnega voditelja Črne gore Mila Đukanoviča.

Za osvežitev spomina se še enkrat spomnimo na besede enega najboljših balkanskih raziskovalnih novinarjev, Hrvata Domagoja Margetića. Le ta je povedal, da so slovenski komunisti pod vodstvom Štefana Korošca v tujino prenesli med 50 do 75 milijard evrov premoženja v 80.ih letih. Enako je povedal in tudi dokazal z dokumenti umorjenega vplivnega srbskega odvetnika Vladimira Cvijana, da je balkansko kriminalno omrežje pod vodstvom avstrijskega poslovneža Martina Schlaffa opralo 150 milijard evrov v vseh republikah nekdanje skupne države. Slovenski del je znašal po podatkih naših virov iz tujih obveščevalnih služb vsaj 70 milijard. Enako je s pomočjo jordanskega konzula Samira Amarina od sredina 80.ih pa do leta 2010 izginilo na lepe oči 10 milijard iranskega denarja, na celotnem Balkanu 75 milijard.


				Foto: Prava.si			Foto: Prava.si

Ali so še vedno vse krive južnoameriške tolpe za odkrite pošiljke kokaina v , Izet?

Ob omenjanju Samira Amarina ne smemo pozabiti na poslovneža črnogorskih korenin Izeta Rastoderja. Le ta je s pomočjo Amarina dobil umazani boj za ljubljanski Bellevue v Tivoliju. Enako je eden največjih evropskih in svetovnih trgovcev z južnim sadjem (predvsem bananami) pridobil zelo poceni Stožice in v Ljubljani pred kratkim postal parkirišče za gostilno Krpan. Poleg tega je kupil še v stečajni masi znamko propadlega letalskega slovenskega ponudnika Adrije in zaključuje gradnjo dveh stolpnic v Šiški v bližini Celovških dvorov. Iz dobro obveščenih virov smo tudi izvedeli, da so nekaj stanovanj v Rastoderjevih stolpnicah pokupili ruski državljani s sumljivim izvorom premoženja.

Rastoderjevo podjetje Derby pa se je velikokrat znašlo na straneh črne kronike. V medijih smo lahko opazili zasežene pošiljke kokaina skrite v škatlah banan podjetje Derby v Črni gori in na Malti. Vendar so v podjetju Derby vedno zatrdili, da so že več let žrtve južnoameriških kriminalnih združenj in jim le te vedno podtaknejo velike količine kokaina v njihove škatle banan. Zelo čudno, če je Izet Rastoder v intervjuju za Dnevnik dejal, da vsako njegovo pošiljko preverijo njegovi ljudje, da se v njih ne znajde nič prepovedanega. Ja, kot kaže se čudežno kokain v njegovih škatlah banan znajde kar na dolgi poti med Južno Ameriko in Evropo. V zaseženi pošiljki v Črni gori pa so krivdo zvalili kar na špediterja, ki je le odpeljal škatle Rastoderjevih banan iz črnogorskega pristanišča Bar v največji črnogorski logistični center Voli. Rastoder in lastnik Volija pa sta tudi financerja obeh podgoriških košarkarskih klubov v regionalni košarkarski ligi ABA.

A je res Rastoderjevo podjetje res le večna žrtev ali ne, se bo izkazala kmalu. Rastoder pa si večni mir kupuje s financiranjem večjih slovenskih športnih dogodkov ter slovenskih medijev. Od ta levih do nekaterih na desni. A po naših podatkih bi morale zadnje akcije prijetih balkanskih kriminalcev v državah nekdanje Jugoslavije skrbeti tudi Rastoderja, saj tuji organi pregona korak za korakom sestavljajo Rastoderjevo "white sugar Sestavljanko groze". Akcija Florida je le ena izmed njih, ki po podatkih naših virov ne dopušča lastniku podjetja Derby mirnega spanca. Bomo videli, kaj se bo zgodilo v bližnji prihodnosti. Lahko pa je Izet Rastoder res le žrtev in dolgoletni izkoriščeni "črni raček" umazanih balkanskih kriminalcev iz držav nekdanje Jugoslavije.


				Foto: Carinska uprava Malta

Foto: Carinska uprava Malta

Resno, Darko Muženič, osumljen zlorabe evropskih sredstev postal vodja NPU? 

Zato se ne čudite, da so italijanski mafijci v preteklosti povedali, da je Slovenija raj na zemlji za mafijo. V preteklosti je prišel tudi podatek, da je bila Ljubljana med vodečemi evropskimi mesti kokaina v odtekalnih vodah.

V letu 2021 je po celem Balkanu eksplodirala afera o črnogorski kriminalni združbi Kavaški klan. Predvsem zaradi pritiska mednarodne skupnosti je slovenska policija takrat aretirala več članov slovenske celice ene najbolj razvpitih kriminalnih združenj današnjega časa. Ne smemo pozabiti, da je eden izmed aretirancev bil tudi sorodnik Diane Hrlaković, nekdanje zloglasne višje uslužbenke srbske obveščevalne službe BIA in srbskega notranjega ministrstva.

Medtem ko so v Črni gori zaprli zaradi sodelovanja s kavaškim klanom nekdanjo predsednico črnogorskega vrhovnega sodišča Vesno Medenico, v BiH pomočnico generalnega državnega tožilca Diano Kajmaković, na Hrvaškem nekaj bivših ministrov zaradi netransparetnega delovanja s finančnimi sredstvi iz Evropske Unije zapira vodja evropskih tožilcev  Laura Codruța Kövesi enega za drugim.

V Sloveniji pa obalni operativec Darko Muženič postane vodja Nacioanalnega preiskovalnega urada. Narobe svet.

Ali je Ljubo Milović, pobegli kavaški policist (daljni) sorodnik Miloša Njegoslava Milovića, slavnega potapljača Tanje Fajon? Miloš Njegoslav Milović v preteklosti razkril sporne posle Aleksandra Čeferina na Slovenskih železnicah! 

Slovensko tožilstvo ve poskrbeti za redke svetle trenutke. Pred kratkim se je zaključil sodni proces proti večji hudodelni kriminalni združbi pod vodstvom Aleša Zupančiča. Med več obsojenimi je izstopalo predvsem ime Anis Ličina. O fiziterapevtvu, prodajalcu rabljenih avtomobilov ter delov za avtomobile slovenska javnost sploh ne bi slišala, če se v javnosti ne bi predstavljal za gorečega nasprotnika nekdanje tretje Janševe vlade. V javnost so hitro prišli podatki o njegovi kriminalni preteklosti.

Hudodelska združba pod vodstvom Zupančiča je bila obsojena zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in prehodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Ličina je bil obsojen na tri in pol leta zapora.

Le ta je pozornost slovenske javnosti zbudil v prvih mesecih leta 2021, ko je bil aretiran v Avstriji. Takrat je avtor s pomočjo svojih domačih in tujih virov zapisal, da je Ličina v avstrijskem priporu izdal dvanajst imen med tožilci, policisti in sodniki, ki so varovali in skrbeli za nemoteno trgovino z drogo ali prepovedanimi stereoidi. Tako smo omenili kriminalistko NPU Tino Pahor, tožilca Zorana Milanoviča in Majo Ulčar, nekdanjega kriminalista iz Kamnika Đamala Končana. Isto so nam viri še omenili vrhovnega sodnika Branka Maslešo in tudi sedanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Do sedaj še ne posredujemo nobenega dokaza in kot smo že v preteklosti napisali, upam, da se naši viri zelo motijo. V nasprotnem primeru je to začetek konca slovenske policije in pravosodja.


				Foto: Prava.si			Foto: Prava.si

V preteklosti smo tudi pisali o črnogorskem policistu Ljubo Miloviću, ki je zaradi sodelovanja s Kavaškim klanom prejel 48 milijonov evrov na svoj bančni račun. Še več, v resnici bi naj šlo (daljnega) sorodnika Miloša Njegoslava Milovića. Le ta se je v preteklosti pojavljal kot oseba za posebne operacije ljuebljanskega župana Zorana Jankovića in predsednika UEFA, odvetnika Aleksandra Čeferina. Milovič pa je s svojo predstavljeno dokumentacijo močno obremenil Čeferina zaradi poslov s hčerinsko družbo Slovenskih železnic, SŽ-GP. Zadeva je toliko bolj čudna, da so Miloviću pred sodiščem za isto stvar sodili štirikrat. Tožilec, ki je vodil zadevo je bil Boštjan Jeglič, v času vodenja NZS pod vodstvom Čeferina postavljen za glavnega disciplinskega sodnika. Milovič pa se je v slovenski javnosti znašel zaradi slike s Tanjo Fajon. Sedanja zunanja ministrica pa je zatrdila, da ni bila sama z Milovičem, ampak v družbi še dvajsetih ljudi.

Ali so nekatere postojanke nekdanje UDBE v Ljubljani spremenile podobo v avtomobilske delavnice za delovanje kriminalnih dejanj?

Ob koncu dodajmo še to. Ljubljanski predel Šiške se je v času povojne Jugoslavije iz kmetijskega središča spremenil v t.i. državo v državi. Tam si je komunistična oblast postavila najboljšo zdravstveno oskrbo, šole, vrtce in blokovska naselja. Postavila si je tudi dom za starejše občane, v katerem prebivajo večinoma nekdanji pripadniki službe državne varnosti.

Služba nekdanje državne varnosti pa je imela tudi svoje t.i. tajne postojanke. Največ jih je bilo postavljenih na Vodnikovi. Po podatkih naših tujih obveščevalnih virov naj bi jih še danes uporabljali za svoje posle v preprodaji mehkih in trdih drog ter prepovedanimi nedovljenimi snovmi v športu. Tuji obveščevalni viri nam namigujejo, da so jih po razpadu Jugoslavije s t.i. slamnatimi lastniki preoblikovali v avtomobilske delavnice. Poleg na Vodnikovi se ena izmed njih nahaja v Guncljah in ter v Tacnu. Enako se uporabljajo nekatere avtomobilske delavnice v predelih Bežigrada, Viča, Most in v veliko krajih v okolici Ljubljane. Kaj šele v ostalih predelih Slovenije (Obala).

Kdo ima svojo poslovalnico v Guncljah? Nihče drug kot Anis Ličina, ki je vsa ta leta vodil koordinacijo poslov s prepovedanimi nedovljenimi snovmi v športu in drogo. Vsi omenjeni iz Ljubljane bi se naj ujeli v transkriptiranih aplikacijah z Ličino. Ali imamo prav, bo razkrila bližnja prihodnost.  Ličina je v resnici otroški vrtec. Glede na to, da je balkanski kriminalni kartel med največjimi na svetu. Za nagrado pa je bil Ličina bil počaščen z obiskom v predsedniški palači pri trenutnem predsedniku države RS Borutu Pahorju. Ostali sprejemi še sledijo.


				Avtomobilska delavnica in podjetje Anisa Ličine v ljubljanskih Guncljah. (Foto: Facebook in google maps)			Avtomobilska delavnica in podjetje Anisa Ličine v ljubljanskih Guncljah. (Foto: Facebook in google maps)

Omenjali smo, da bi se naj v teh prostorih izvajala prepovedana trgovina z nedovljenimi snovmi v športu oz. stereoidi. Eden največjih in razkritih je bil Michael Karner skupaj s svojo ženo. Pred ameriškimi organi pregona sta zvito pobegnila v Slovenijo in za več osrednjih medijev dajala intervjuje, da sta popolnoma nedolžna in žrtev ameriškega pravosodnega sistema. Karner pa že več let hoče zgraditi nepremičninski objekt blizu Interspara na Viču. 

Smešno je predvsem to, da so ameriške oblasti že pred leti razpisale nagrado za Karnerja v višini pet milijonov dolarjev za posredovanje informacij, kje se nahaja Karner. Mogoče pa se bo spomin po toliko letih o Karneju povrnil eni izmed novinark na RTV Slovenija, ki vsako jutro prvo prebere novice na Slovenski tiskovni agenciji. Trikrat ugibajte, kdo je ta oseba. Good luck and good night!

P.S: Ne pozabite, na seznamu je 800 oseb in podjetij iz Slovenije, ki so se ujeli v zloglasno aplikacijo Sky.Celotni Balkan nad 4000 oseb. Po mednarodnih policijskih "čistilnih akcijah" v Črni gori, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Kosovu, Albaniji, na Hrvaškem sledi Slovenija za grande finale!

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 26. Jan 2023 at 12:02

135 ogledov

Ledinek v Avstriji zaključuje enega najbolj inovativnih projektov za proizvodnjo križno lepljenih plošč
Podjetje Ledinek je zaključilo s postavitvijo proizvodnega obrata pri dolgoletnem partnerju Mosser Leimholz v Avstriji. Zanje so izdelali linijo za proizvodnjo CLT plošč standardnega formata 125 centimetrov. »Postavili smo proizvodni obrat, sedaj je na vrsti programiranje, medtem pa stranka že nestrpno pričakuje prve izdelane plošče,« je dejal vodja prodaje pri podjetju Ledinek Robert Mlinarič. Inovativno tradicionalno podjetje Mosser Leimholz je začelo pionirsko naložbo in naročilo celotno linijo za proizvodnjo križno lepljenega lesa. V obratu Randegg bo nova proizvodna linija začela delovati letos, proizvodna zmogljivost bo 55.000 m³ na leto in bo odprla 35 novih delovnih mest. »Linija je plod inženiringa, ki združuje ključne stroje za obdelavo lesa v celovito proizvodnjo linijo. Imajo lastno žago in s tem popoln nadzor nad kakovostjo surovine,« še pravi Mlinarič.  V obratu Randegg bo nova proizvodna linija začela delovati letos, proizvodna zmogljivost bo 55.000 m³ na leto in bo odprla 35 novih delovnih mest. (Foto: Ledinek) Mosser Leimholz bo izdeloval CLT elemente za stene in strope pod blagovno znamko Mosser CLT. S tem se bodo usmerili v dobavitelja celostne ponudbe konstrukcijskega lesa. Pri izbiri dobavitelja za linijo CLT se je lastniško vodeno družinsko podjetje oprlo na najnovejša dognanja in tehnične standarde v industriji. Ravno zaradi teh odlik je bil Ledinek izbran kot glavni dobavitelj, kjer so bile odločilne bogate izkušnje s sistemi CLT. »Prepričani smo v inovativen pristop in skladen koncept sistema,« pravi lastnik in direktor mag. Reinhard Mosser.   Podjetje Ledinek je zaključilo s postavitvijo proizvodnega obrata pri dolgoletnem partnerju Mosser Leimholz v Avstriji. (Foto: Ledinek) Ledinek je postavil celotno opremo za skobljanje in sortiranje posušenega lesa in predajo formatiranih in brušenih CLT elementov na CNC obdelovalne centre – vključno z računalniškim sistemom za vodenje proizvodnje X-Lam Manager. Proizvodnja je zasnovana tako, da je vhodna kakovost surovine skrbno pregledana. Nato potuje naprej v proizvodno linijo za nadaljnjo predelavo, kjer elektronski skener določi kvaliteto in izrez napak. Zmogljiva linija za vzdolžni spoj Kontizink H4000 spoji deske v do 14 metrov dolge lamele. Iz sušilnega zalogovnika gredo lamele skozi skobeljnik v stroj za širinski spoj Z-Press, ki zagotavlja zrakotesnost in večjo zmogljivost stiskanja na stiskalnici XM-Press. Enoslojne lepljene lesene plošče se uporabijo za vzdolžne in prečne sloje CLT plošč. »Te plošče se v naši novi XM-Press stiskalnici sprešajo v do 14 metrov dolge CLT elemente. Končni skobeljnik Superles 1300 8V pa omogoča vrhunsko 4-stransko obdelavo in brušenje ene vidne površine,« še dodaja Mlinarič. Mosser Leimholz bo izdeloval CLT elemente za stene in strope pod blagovno znamko Mosser CLT. (Foto: Ledinek) Skupina podjetij Mosser je bila ustanovljena leta 1924. Danes je visoko-tehnološko podjetje za lepljen in žagan les z 225 zaposlenimi na treh lokacijah v Spodnji Avstriji. S približno 60- odstotnim deležem izvoza se je razvil v izjemno uspešno podjetje. V preteklih letih je dozorela odločitev o dopolnitvi že tako velikega asortimana masivnih konstrukcijskih sistemov, ki je sedaj realizirana. Ledinek je postavil celotno opremo za skobljanje in sortiranje posušenega lesa in predajo formatiranih in brušenih CLT elementov na CNC obdelovalne centre – vključno z računalniškim sistemom za vodenje proizvodnje . (Foto: Ledinek) Svetovno priznano podjetje Ledinek Engineering letos beleži 30-letno tradicijo. So najbolj celovit in kompleten proizvajalec proizvodnih linij na svetu, ki nenehno raste, se razvija in stalno vlaga v zaposlene. Razvijajo in izdelujejo stroje ter avtomatske linije za proizvodnjo lesnih polizdelkov. Soustvarjajo svetovne trende na področju lesnoobdelovalne industrije. Vsi stroji so plod njihovega lastnega razvoja in inovacij. Slovensko znanje prenašajo v več kot 50 držav po vsem svetu. V sklopu blagovne znamke Ledinek zaposlujejo več kot 400 ljudi. Za inovativnost, uspešnost, razvoj in delo so prejeli že več nagrad tako v Sloveniji kot tudi tujini. Luka Perš

Thu, 26. Jan 2023 at 11:26

129 ogledov

Kar 86.209 oddanih glasov javnosti je odločilo, kdo so “Best Of Ljubljana”
Mednarodni medij In Your Pocket je že 12. leto organiziral vox populi raziskavo za najboljše ponudnike od najboljših, kar nudi čudovita prestolnica Slovenije, Ljubljana, v sklopu glasovanja »Best of Ljubljana«. Prepoznali jih boste tudi po sveži rdeči oznaki z letnico 2023. Ljubljana vsako leto postaja bolj dinamično in svetovljansko mesto, kjer se srečajo ljubitelji zanimivih doživetij, kulture in kulinaričnih presežkov. Vse več ponudnikov storitev si s trudom, delom in dosežki, ki jih prepoznajo tudi tuji popotniki in mediji zvišuje ugled, nadaljuje s svojo tradicijo, ki je vse bolj cenjena tudi med domačimi gosti, ki so pregovorno še bolj zahtevni kot tuji. Glam Squad Burlesque. (Foto: “Best Of Ljubljana” 2023) 6 kategorij, 50 zmagovalcev in skoraj 500 priporočenih ponudnikov po mnenju javnosti Mednarodno uredništvo medija In Your Pocket je pripravilo nabor kategorij in predlogov ponudnikov za glasovanje po posameznih sklopih, s katerimi bralcem olajšajo izbiro. Nabor ponudnikov je združeval tiste, ki so med domačimi in tujimi obiskovalci prestolnice izredno zanimivi, prepoznani in visoko cenjeni. Takšen nabor ponudnikov obiskovalcem prestolnice tudi sicer olajša izbiro, ko iščejo točno določene ponudnike storitev in se želijo odločiti za preverjeno odlične. Mednarodna skupina APA - Anamarija Hribernik, Pablo, Ariel in Pavel. (Foto: Best of Ljubljana 2023) Uredništvo medija je celotno ponudbo razdelilo v 6 kategorij, le-te pa nadalje razdelalo v 50 podkategorij. Glasovanje je potekalo na uradnem portalu In Your Pocket med oktobrom in decembrom. Ponudba mesta Ljubljana je zajemala izbor v sklopu kulturnih, nakupovalnih in aktivnih doživetij, kavarniške ponudbe, vse vrste kulinaričnih izkušenj od poulične prehrane, najboljše pice in burgerja vse do veganske in vegetarijanske ponudbe in najboljšega chefa.  Na dogodku v Mladinskem gledališču smo uživali v podelitvi in pestrem programu z mednarodno priznanim avtorjem John Wiliam Bills-om, Nikom Slavičem, glasbeno skupino APA ter Glam Squad Burlesque plesnimi točkami. Po podelitvi se je druženje in mreženje med zmagovalci in finalisti nadaljevalo v Publika baru.  Kdo so torej najboljši od najboljših, koga je javnost nagradila s priznanjem in nazivom BEST OF LJUBLJANA 2023? NAJBOLJŠA KULTURNA DOŽIVETJA Najboljši muzej / Best Museum: City Museum Ljubljana / Mestni muzej LjubljanaNajboljša galerija / Best Gallery: Cukrarna Gallery / CukrarnaNajboljši letni kulturni dogodek / Best Annual Events: Ana DesetnicaNajboljši med gledališko in uprizoritveno umetnostjo / Best Theatre & Performing Arts: Kino ŠiškaNajboljše med Plečnikovimi stvaritvami / Best of Plečnik culture: Plečnik House / Plečnikova hiša Najboljša doživetja v Ljubljani v letu 2023. (Foto: Best of Ljubljana 2023) NAJBOLJŠE KAVARNE Najboljša kavarna / Best Cafe: ČopomanaNajboljši sladoled / Best ice cream: VigoNajboljše sladice / Best desserts: ČopomanaNajboljša kava / Best Specialty Coffee Places: STOWNajboljša kavarna s teraso / Best cafe terraces: Vrt Lit:  NAJBOLJŠE RESTAVRACIJE V LJUBLJANI Najboljša slovenska restavracija / Best Slovenian Restaurant: Ošterija Pr' NoniNajboljša restavracija za poslovno kosilo  / Best for Business Lunch: CuboNajboljša picerija v Ljubljani in okolici / Pizza around Ljubljana: VeraceNajboljša picerija v starem mestnem jedru / Pizza Old Town: Pop's Place PizzaNajboljši burger / Best Burger: Hood BurgerNajboljša veganska restavracija / Best Vegan Restaurant: Barbarella Juice bar and Bistro BTCNajboljši ponudnik svetovne kuhinje / Best of World cuisine: Cantina MexicanaNajboljša azijska restavracija / Best of Asian cuisine: SushimamaNajboljša poulična hrana / Best of street food: Olimpija BurekNajboljša balkanska kuhinja / Best of Balkan food: ČadNajboljša gostilna v okolici Ljubljane / Gostilna around Ljubljana: Gostilna Pr Kopač Najboljši kuharski mojster / Best Chef: Igor Jagodic, restavracija StrelecNajboljša brezglutenska restavracija / Gluten free restaurant: Dežela okusov Najboljša picerija v vzhodni Evropi/Oldest Pizzeria in East Europe: Parma NAJBOLJŠI SHOPPING V LJUBLJANI Najboljši modni butik / Best of Fashion Boutique: IKONA LjubljanaNajboljši nakupovalni center / Best of Shopping center: AlejaNajboljša prodajalna s konceptom in z darili / Best of Concept & gift stores: 1001 darNajboljša prodajalna za dom in dizajn / Best of Home & Design stores: Steklarna RogaškaNajboljša kulinarična prodajalna / Best of Culinary shops: Piranske solineNajboljša prodajalna z nakitom in dodatki / Best of Accessories & Jewelery: MalalanNajboljša globalna blagovna znamka / Best of Global brands: Max MaraNajboljša prodajalna z oblačili iz druge roke / Best of 2nd Hand & Vintage: 2nd Chance in HumanaNajboljša nepremičninska agencija / Best of Real estate: Stoja Trade in Ljubljanske nepremičnine Najboljše restavracije v Ljubljani. (Best of 2023) NAJBOLJŠE NOČNO ŽIVLJENJE Najboljši bar / Best bar: Captain's CabinNajboljši pub / Best pub: Cutty SarkNajboljši lounge bar / Best lounge bar: Kolibri Cocktail BarNajboljši vinski bar / Best wine bar: Dvorni bar & Šuklje wine barNajboljši glasbeni dogodki v živo / Best of live music events: Kino ŠiškaNajboljši klub / Best club: K4Najboljše iz Metelkove / Best of Metelkova: Gala HalaNajboljši hotelski bar / Best of hotel bar: Hotel Union KavarnaNajboljše za nočne zabave / Best of Late Night Fun: Biljardna Hiša NAJBOLJŠA  DOŽIVETJA V LJUBLJANI Najboljše aktivnosti na prostem v Ljubljani / Best Outdoor Activity in Ljubljana: ZOONajboljše notranje aktivnosti v Ljubljani / Indoor Fun in Ljubljana: Bankarium - Slovenian Banking Museum / Bankarium – Muzej bančništva SlovenijeNajboljši izleti in doživetja / Best tours & experiences: Ljubljana Castle TourNajboljše doživetje na reki Ljubljanici / Best of Ljubljanica river experience: Ladjica BarjankaNajboljše doživetje obrtniških rokodelcev (izbor Turizem Ljubljana) / Artisan Handicraft Experiences (by Turizem Ljubljana): A printmaker for a day / Tiskar za en dan – TiporenesansaNajboljša zanimivost v Ljubljani / Attraction in Ljubljana: Odprta KuhnaNajboljši izlet v Ljubljanski regiji / Trips in Ljubljana Region: Velika Planina (Kamnik)Najboljši SPA in masažni salon / Best SPA & Massage: Club Victoria Foto: Best of Ljubljana 2023 Luka Perš

Thu, 26. Jan 2023 at 11:12

103 ogledov

Poučne delavnice v Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah
»Plazovna varnost je sestavljanka, ki jo začnemo graditi s spremljanjem vremena, branjem plazovne napovedi, odločitev glede ture, z možnostjo različnih verjetnosti in prilagajanja na turi,« je pojasnil gorski vodnik z mednarodno licenco in eden največjih strokovnjakov za plazovno varnost Rok Zalokar na prvi snežni učilnici v Alpskem smučarskem muzeju Elan. Če se odpravite na pohod ali smučanje v zasnežene gore, vam bodo v primeru plazu življenje rešili plazovni trojček in nahrbtnik z zračno blazino. V Alpskem smučarskem muzeju Elan prirejajo mesečne izobraževalne dogodke Večeri z razlogom, kjer obiskovalcem predstavljajo Elanove ambasadorje in njihovo strokovno znanje. Namen dogodka je med drugim tudi druženje in izmenjava izkušenj. Slušatelji imajo možnost pridobiti odgovore na vprašanja s področja smučanja, alpinizma, varnosti v gorah, izbire primerne opreme in mnogo drugih dejavnikov, ki nas pripravijo na varen začetek aktivnosti. Poleg strokovnih predavanj v Alpskem smučarskem muzeju Elan organizirajo tudi dogodke za najmlajše, kjer preko igre, učne poti in pravljic, otrokom predstavijo varno in zabavno gibanje v gorah in na smučišču, saj se učenje bontona gibanja v gorah začne že pri najmlajših.  Tokratna tema so bili plazovi, ki so le ena izmed nevarnosti pozimi v gorah, saj je snežna podlaga nepredvidljiva in lahko presenetijo tudi najbolj izkušene. »Plazovna varnost je veščina, ki zahteva leta izkušenj in trezno presojo,« pravi eden največjih strokovnjakov za plazovno varnost Rok Zalokar. Zato morate obisk gora skrbno načrtovati, natančno prebrati vremenske napovedi in plazovni bilten. »V njih se skrivajo opozorilni znaki, ki nam narekujejo primerno turo. Prav načrtovanje in izbira ture zahtevata izkušnje.« Strokovnjak za plazovno varnost Rok Zalokar. (Foto: Elan) Varno v gore s pravo opremo Med osnovno opremo spadajo plazovni trojček ─ lopata, sonda in plazovna žolna. »Statistika je pokazala, da ima zasuti pod plazom v prvih 15 minutah veliko možnosti za preživetje. Vsak deveti od desetih zasutih bo v tem času preživel, če mu omogočimo nemoteno dihanje in ni usodno poškodovan. Tukaj pride na vrsto omenjeni trojček, s katerim vas bodo dovolj hitro lahko rešili le prijatelji, ki bodo z vami na turi. Ko se namreč aktivira posadka Gorske reševalne službe, je velikokrat za zasutega že prepozno, brez opreme pa smo skoraj brez možnosti preživetja,« je pojasnil Rok Zalokar. Miselnost, da zadošča zgolj plazovna žolna je povsem napačna, saj lahko traja odkopavanje zasutega brez sonde in lopate tudi do dve uri. Zgolj izkušena in izurjena druščina prijateljev bo sposobna izvesti dovolj hitro in učinkovito reševanje, za katerega je potrebno veliko vaje, zato seveda priporočamo obisk kakovostne plazovne delavnice vsako leto v začetku zimske sezone. Izredno pomembno je znanje vseh udeležencev v skupini. Med osnovno opremo spadajo plazovni trojček - lopata, sonda ter plazovna žolna. (Foto: Elan) Življenje vam lahko reši tudi nahrbtnik z zračno blazino Če zaslišimo približevanje plazu, moramo na naramnici nahrbtnika za zaščito pred plazom, s potegom ročice aktivirati zračno blazino. Sledi napihovanje zračnih blazin, ki so različnih oblik in velikosti. Količina plina v blazinah nam v večini primerov pomaga ostati na površini plazu, kar pomeni veliko večjo možnost preživetja. Kljub vsemu vse »tehnološke igrače«, ki nam dajejo dodaten občutek varnosti, uporabnika dostikrat zavedajo v nepremišljeno tveganje. Predvsem pri prostem smučanju v bližini urejenih smučišč, kjer so tereni, ki jih izbiramo, dostikrat bolj izpostavljeni ─ skalne pregrade, strmi žlebovi, skalni osamelci, velike količine novozapadlega snega, zaradi katerih nam tudi zračne blazine ne pomagajo prav dosti. Nahrbtnik nam sicer pomaga ostati na površini, plazovina pa nas velikokrat odpelje v terenske pasti, kjer tudi nahrbtnik nima več svoje moči. Uporabnik se lahko zaradi padca ali udarca v zapreke na terenu (skale, drevje) tudi usodno poškoduje. Kot je rekel gorski vodnik in strokovnjak za varnost v gorah Werner Munter: »Visoka tehnologija, malo pameti ─ trend modernega življenja.«  Zalokar je dolgoletni IFMGA gorski vodnik in inštruktor. V 12. letih svoje kariere je izoblikoval edinstveno enodnevno Plazovno delavnico, v kateri so združene terenske izkušnje in sodelovanje s strokovnjaki celega sveta. Na predavanju so našli koristne informacije tako izkušeni snežni mački, kot tudi popolni začetniki, saj je poznavanje snežne odeje ključno redno obnavljati. Zalokar je dolgoletni IFMGA gorski vodnik in inštruktor. (Foto: Elan) Večeri z razlogom: DOGODKI V MUZEJU  Sreda, 8. februar – Prešernov dan - prost vstop 11:00 Elankova pustolovščina – spoznavanje smučarskega sveta skozi vodeno učno pot 16:00  Zgodbe tovarne Elan – vodstvo po razstavi  Sreda, 22.2., ob 18:00 Večeri z razlogom: S pravo smučko v gore. Predava: Julijan Perič  Sobota, 18. februar, 11:00 Zgodbice z gore – pripovedovanje za otroke Spoznavanje gora s pomočjo pravljic in igre. 18.3. 2023, ob 11:00 Zgodbice z gore – pripovedovanje za otroke. Spoznavanje gora skozi igro in pravljice.  29.3.2023, ob 18:00 Večeri z razlogom: Triglavska magistrala. Predava: Tina di Battista   Zalokar je dolgoletni IFMGA gorski vodnik in inštruktor. (Foto: Elan) O Elanu Elan je dolgoletni proizvajalec smuči iz slovenskih Alp s skoraj 80. leti izkušenj v oblikovanju in izdelavi najboljših smuči na svetu za prijatelje in družine, ki uživajo v smučanju in si želijo zabave in dobrih časov v gorah. Nagrade na testih in priznanja za oblikovanje leto za letom pričajo, da inovativni produkti odražajo tradicijo blagovne znamke in zavezo ne le izdelovanju smuči, ampak izdelovanju boljših smuči, ki smučarjem prinašajo nepozabne trenutke v gorah. Za več informacij obiščite https://www.elanskis.com. Luka Perš

Thu, 26. Jan 2023 at 10:56

121 ogledov

Podjetje Marmor Hotavlje ima več kot 300-letno tradicijo
V enem od najstarejših družinskih podjetij v Sloveniji se lahko pohvalijo z bogato tradicijo obdelave kamna, vrhunsko kakovostjo izdelkov in storitev ter edinstvenostjo, s katerim so se razvili v vodilno podjetje za rešitve v kamnu na svetu. Družinsko podjetje opremlja megajahte, hiše, rezidence, hotele itd. Prav tako izdelujejo unikatno pohištvo in ekskluzivne izdelke za ameriško podjetje MillerKnoll, ki je eden večjih trgovcev s pohištvom na območju Severne Amerike. Hotaveljski kamnoseki dosegajo vrhunsko kombinacijo moderne tehnologije in ročne kamnoseške obrti, s čimer naredijo izdelek popoln do najmanjših detajlov. Njihova uspešnost se kaže predvsem pri delovanju na najbolj luksuznih projektih po celem svetu, kjer sodelujejo z uveljavljenimi ter znanimi osebnostmi, arhitekti in oblikovalci. V podjetju so že od nekdaj vodilni na različnih področjih in konstantno premikajo meje kamna. Poudarjajo, da se je treba nenehno razvijati, slediti trendom in biti v koraku s časom ter neprestano širiti segmente in delati z novimi materiali. »Nadaljevati 300-letno tradicijo je pomemben mejnik, saj to ni samoumevno. Ključna stvar za obstoj podjetja s tako dolgo zgodovino so vrednote. V našem podjetju dajemo velik poudarek na povezanosti, medsebojnem spoštovanju in timskem delu. Stremimo k temu, da spoštujemo naše temelje, material, ljudi, okolje in lokalno skupnost, ki so nam pomagali na dolgi poti do uspeha,« menita izvršna direktorja Damijan Selak in Tomaž Selak, dodajata pa: »Sledimo tudi vrednotam zanesljivosti, poštenosti, odgovornosti in pripadnosti. Pri svojem delu, ki ga opravljamo s srcem in ljubeznijo do kamna, pa upoštevamo tudi načela kakovosti, unikatnosti in inovativnosti. Čutimo, da smo vsi del te zgodbe, kjer vsak izmed nas opravlja zelo pomembno delo. Pomembno se nam zdi, da se vsak posameznik ujame z vrednotami in načinom življenja v podjetju.« Danes so eden najbolj razvijajočih se podjetij, ki zaposluje skoraj 200 zaposlenih. Pod eno streho vključujejo širok nabor poklicev, kot so strojniki, gradbeniki, kamnoseki, arhitekti, mizarji, tehnologi, tehnični risarji, strojni (CNC) operaterji, nabavniki, logistiki, prodajniki, razvojniki, kalkulanti, orodjarji, koordinatorji, vodje projektov ali objektov. »Stremimo h kadru, ki je odgovoren in z nami deli osnovne vrednote družinskega podjetja, ki ga živimo na vsakem koraku delovanja. Skušamo spremljati vsakega zaposlenega na njegovi poklicni in družinski poti. Prednost pri zaposlitvi dajemo tistemu, ki si želi dela, najbolj pomemben pogoj za to pa je odnos do dela in želja po učenju,« oriše Tomaž Selak. Damijan Selak dodaja: »Vsakemu, ki se zaposli pri nas, dodelimo mentorja. S tem olajšamo prenos znanja in izkušenj, lažji vklop v delovno okolje ter usmerjanje pri delu ne glede na zasedeno delovno mesto. Omenjeno je zelo pomembno za neprekinjen delovni proces, prenos znanja in za rast podjetja. Omogočamo tudi možnosti za napredovanje, nadgradnjo znanja ter prehajanje med delovnimi mesti.« Dolgoletni direktor in solastnik Branko Selak s svojima sinovoma Damijanom in Tomažem Selakom . (Foto: Marmor Hotavlje) Ob častitljivem jubileju je svoje spomine delil tudi dolgoletni direktor in solastnik Branko Selak, ki je družinsko podjetje predal svojima sinovoma. »Ponosen sem na to, da moja sinova uspešno ohranjata družinsko tradicijo, saj nas bogate izkušnje in znanje postavljajo v sam vrh kamnoseških podjetij na svetu. V 80-ih letih se je pri nas zgodil velik tehnološki premik z uvedbo prvega računalniško vodenega stroja CNC v kamnoseštvu na svetu. Prvi smo imeli linijo tankih ploščic iz kamna, kar je bila takrat revolucija, danes pa proizvajamo kamnite izdelke, kjer je lahko debelina kamna na posebnih panelih tudi samo nekaj milimetrov. Druga prelomnica je bila leta 1995, ko smo dobili delovna dovoljenja za izvajanje del na avstrijskem trgu, ki je bil takrat za tuja podjetja praktično nedostopen. Kamnolom podjetja Marmor Hotavlje. (Foto: Marmor Hotavlje) Vgradili smo več kot 30.000 m2 fasade in 10.000 m2 notranjih tlakov v poslovno-upravni stavbi podjetja Wienerberger na Dunaju. Tretji mejnik je bil prodor v jahtni svet, ko smo konec 90-ih in začetek leta 2000 delali prvo luksuzno križarko na Norveškem, ki je imela 146 lastniških apartmajev. S tem projektom smo vstopili na jahtni segment, na katerem smo danes tudi najmočnejši. Četrta prelomnica se je zgodila leta 2002, ko smo v močni konkurenci 38-ih ponudnikov dobili projekt cerkve Svetega Save v Beogradu, ki je največja pravoslavna cerkev na svetu.« Uspešno delovanje v nišnem segmentu kamnoseštva jim omogočajo inovativne rešitve in najnovejša tehnologija. Projekti, način dela in ljudje jih delajo unikatne. Vsak projekt je nekaj povsem novega in drugačnega. Najbolj ponosni so na projekte, pri katerih opremljajo luksuzna plovila in notranjost ali zunanjost privatnih rezidenc ter stanovanj, izdelujejo unikatno pohištvo ter umetniške skulpture in fasade. Pri delu dajejo velik poudarek trajnostnemu odnosu do narave ter vpetosti v lokalno okolje. Strankam lahko ponudijo vse vrste naravnega kamna, od marmorjev, granitov, kvarcitov, apnencev, peščenjakov ter do poldragih kamnov. Na željo stranke lahko zagotovijo vse vrste kamnov. Lanska bronasta gazela, podjetje Marmor Hotavlje, išče skrito lepoto v kamnu že vse od leta 1721. Pohvalijo se lahko z več kot 70-letno tradicijo obdelave kamna, vrhunsko kakovostjo izdelkov ter storitev in edinstvenostjo v panogi, kjer delujejo. Pri delu so opremljeni z najsodobnejšo opremo za razrez in oblikovanje kamna. Imajo tudi razvejano nabavno mrežo, ki jim omogoča zelo raznolik nabor kamnov, ki ga lahko v Slovenijo pripeljejo iz celega sveta. Delajo s svetovno znanimi in uveljavljenimi arhitekti, oblikovalci in znanimi osebnostmi, opremljajo luksuzne jahte, izvažajo butično pohištvo v Ameriko in sodelujejo pri odmevnih projektih doma in v tujini. Luka Perš

Thu, 26. Jan 2023 at 10:48

122 ogledov

Lekarniška zbornica Slovenije opozarja na hudo pomanjkanje strokovnega kadra in povečan pritisk na lekarne
Lekarniška zbornica Slovenije opozarja na povečan pritisk na lekarne in strokovne lekarniške delavce ter hudo pomanjkanje strokovnega kadra v javnih in bolnišničnih lekarnah. »Pozivamo Ministrstvo za zdravje, da lekarniška dejavnost nujno potrebuje dodaten kader. Hkrati si želimo, da bi bilo naše delo ustrezno ovrednoteno, saj farmacevti zaradi povečanih obremenitev odhajajo na druga delovna mesta,« je dejala predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič. Lekarne in magistri farmacije so neposredno dostopni zdravstveni strokovnjaki praktično vse dni v letu. Zato se pacienti nanje obračajo s številnimi stiskami in težavami, kar je pogosto posledica nedostopnosti drugih zdravstvenih delavcev in dejstva, da mnogi pacienti niso vešči novih načinov dostopa do zdravstva. »Naročanje receptov na daljavo ima za posledico mnoge napake v predpisu receptov. Magister farmacije porabi veliko časa, da težave razreši, ob tem pa si zelo prizadeva, da pri pacientu ohrani zaupanje v zdravstvo in zdravila,« je poudarila Darja Potočnik Benčič. V zadnjih letih je naraslo število izdanih receptov, ob tem pa se je nabor storitev ob izdaji zdravil podvojil. Kot pravijo na LZS, se kader v tem času ni bistveno povečal, zgoraj naštete napake pa terjajo veliko njihovega časa. Koncesionarka v Lekarni Tolmin Martina Klanjšček, ki v lekarni dela že skoraj pol stoletja, pravi, da je sistem vrednotenja v lekarniški dejavnosti kljub temu v vseh teh letih ostal enak in velja še danes. »Svetujemo o pravilni rabi zdravil, o možnih neželenih učinkih, preverjamo interakcije med zdravili, komuniciramo z zdravniki, pripravljamo osebne kartice zdravil, kjer upoštevamo tudi vpliv prehranskih dopolnil, naš čas pa ni nikjer ovrednoten,« je opozorila Martina Klanjšček. Slednja je še izpostavila, da so bili v zadnjih letih precej obremenjeni tudi z obnovljivimi recepti, ki jih mnogi pacienti ne obvladajo, z obveznim spremljanjem sledljivosti zdravil in odjavljanjem vsake škatlice zdravil ter zapletenim načinom izdaje medicinskih pripomočkov. Po oceni specializantke klinične farmacije in zaposlene v Gorenjskih lekarnah Patricije Dolinar se je njihova obremenitev povečala v času epidemije koronavirusa. V lekarne dnevno prihajajo pacienti, ki imajo že dlje časa trajajoče simptome in jih morajo napotiti k zdravniku. »V veliko primerih se tudi soočamo z napakami pri pisanju recepta, to pa zahteva dodaten čas in komunikacijo z zdravnikom,« je opozorila Patricija Dolinar. Vodja lekarne v Šmarju pri Jelšah Katja Turnšek Sambolić v izogib napačnim receptom svetuje, da bi bili farmacevti lahko pristojni za urejanje terapij kroničnih bolnikov. »Pristojnost magistra farmacije, da lahko terapijo kroničnega bolnika podaljšuje po svoji strokovni presoji, bi zelo pomagala pri učinkovitem zdravljenju, našim pacientom pa olajšala pravočasni dostop do zdravil in hkrati razbremenila ambulante družinske medicine,« je poudarila Katja Turnšek Sambolić. Magistri farmacije so z opravljenim strokovnim izpitom usposobljeni za izdajo zdravil in skrbijo za varno ter pravilno rabo le-teh. S tem bi se izognili podvojenim receptom, prepogostim dvigom in pretiranemu kopičenju zdravil. »V lekarniški dejavnosti si želimo aktivneje pomagati pri razreševanju stisk pacientov. To lahko zagotovimo samo z ustreznimi in kompetentnimi kadri,« je še dodala Darja Potočnik Benčič. Lekarniška zbornica Slovenije opozarja na hudo pomanjkanje strokovnega kadra in povečan pritisk na lekarne. (Foto Žak Krebs) Tudi direktorica Celjskih lekarn Lilijana Grosek je opozorila na pomanjkanje kadra že v času epidemije. Zaradi tega so morali občasno skrajševati delovni čas nekaterih lekarn na posameznih območjih. Opaža, da se situacija po epidemiji ni umirila in pritisk na lekarne ostaja. »Zaposleni so zaradi naraščajočih psihofizičnih obremenitev pod vse večjim stresom in izčrpani. V lekarnah moramo opravljati dežurstva in nadomeščanja v drugih krajih, kar je za mnoge zelo obremenjujoče To dokazuje tudi vedno več bolniških odsotnosti v primerjavi s prejšnjimi leti. Primorani smo bili skrajšati delovni čas nekaterih lekarn, nekatere so krajši čas tudi zaprte,« je opozorila Lilijana Grosek. Farmacevti in Lekarniška zbornica Slovenije zato Ministrstvu za zdravje predlagajo naslednje ukrepe: -sprejetje normativov in zaposlitev vsaj 300 dodatnih magistrov farmacije,-zaposlitev dodatnih specialistov v lekarniški dejavnosti  in ureditev financiranja specializacij,-opredelitev vseh storitev, njihova umestitev v zdravstveni sistem in zagotovitev financiranja, saj mnogo teh sedaj izvajajo brezplačno,-uvajanje nove storitve za reševanje stisk pacientov in lekarniških farmacevtov pri razreševanju težav zaradi napak na elektronskih receptih (na primer podaljševanje terapije za kronične bolnike v skladu s strokovno presojo magistrov farmacije, kar v mnogih evropskih državah že poznajo),-uvajanje dodatnih storitev za varno uporabo zdravil, ki hkrati razbremenijo druge zdravstvene delavce:-pregled uporabe zdravil,-osebna kartica zdravil,-brezšivna skrb,-pomoč pri uvajanju nove terapije,-povečati obseg storitev kliničnih farmacevtov,-po vzoru naprednih držav EU uvesti storitve, ki pripomorejo k javnemu zdravju (cepljenje v lekarnah, promocija zdravja in testiranja),-uvajanje novih kompetenc za boljšo dostopnost in varno zdravljenje, V nasprotnem primeru bodo lekarne primorane k skrajševanju odpiralnih časov in zapiranju manjših lekarn, stiske pacientov pa bodo ostajale. V Sloveniji imamo 347 lekarn na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in 27 bolnišničnih lekarn, ki delujejo skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je namreč zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili. Luka Perš  

Thu, 26. Jan 2023 at 10:42

105 ogledov

Gregor Ledinek postal gospodarstvenik Štajerske 2022
»Nagrade sem zelo vesel in sem ponosen nase in na svoje sodelavce, da smo iz družinske obrti zrasli v proizvajalca edinstvenih lesnoobdelovalnih strojev in linij na svetu. Pohvalimo se lahko z visoko stopnjo inovativnosti, predanosti in kakovosti. Pri svojem delu sledimo viziji postati inovator na globalni ravni in soustvarjati svetovne trende na področju lesno-obdelovalne industrije,« je poudaril Gregor Ledinek. Podjetje Ledinek že več kot 30 let s svojo strastjo do iznajdb in z naprednimi tehnologijami oblikuje svet lesa in nenehno povečuje obseg delovanja – prisotni so že v 55 državah po svetu. V zadnjih letih so poleg Urugvaja prodrli še v Kanado, Izrael, na Japonsko in Slovaško. Pohvalijo se lahko tudi s številnimi velikimi projekti v Nemčiji, Avstriji, Franciji, na Finskem, Švedskem in Češkem. Odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik in Gregor Ledinek. (Foto: Ledinek) »Z našimi izdelki smo prisotni na vseh kontinentih globalnega trga in kot strokovnjaki za dovršeno ploskovno obdelavo masivnega lesa, skobljanje in profiliranje, dolžinsko spajanje in lepljenje lesa sprejemamo izzive sodobnega načina življenja. Nenehno se trudimo zagotavljati vrhunsko tehnologijo naših izdelkov od idejne zasnove ter konstruiranja do dobave in montaže opreme,« je še zaključil. Gregor Ledinek prejel nagrado Večerov gospodarstvenik Štajerske 2022. (Foto: Ledinek) Svetovno priznano podjetje Ledinek Engineering letos beleži 30-letno tradicijo. So najbolj celovit in kompleten proizvajalec proizvodnih linij na svetu, ki nenehno raste, se razvija in stalno vlaga v zaposlene. Razvijajo in izdelujejo stroje ter avtomatske linije za proizvodnjo lesnih polizdelkov. Soustvarjajo svetovne trende na področju lesnoobdelovalne industrije. Vsi stroji so plod njihovega lastnega razvoja in inovacij. Slovensko znanje prenašajo v več kot 50 držav po vsem svetu. V sklopu blagovne znamke Ledinek zaposlujejo več kot 400 ljudi. Za inovativnost, uspešnost, razvoj in delo so prejeli že več nagrad tako v Sloveniji kot tudi tujini. Luka Perš
Teme
Balkanski kriminalci Dijana Kajmaković Milan Matković Vesna Medenica Osman Mehmedagić Izet Rastoder Petar Lazović Anis Ličina Miloš Njegoslav Milović Udba postojanke

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Dosje Balkanski kriminal: Slovenija, banana republika!Edina država v Evropi, ki NIMA PROBLEMOV Z DROGO IN PRANJEM DENARJA!