Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Dosje Balkanski kriminal: Slovenija, banana republika!Edina država v Evropi, ki NIMA PROBLEMOV Z DROGO IN PRANJEM DENARJA!
Po državah nekdanje Jugoslavije se množično zapirajo kriminalci, tožilci, policisti in sodniki, ki so sodelovali v balkanskem narko kartelu. Le v Sloveniji mirno. Nič, INSTITUCIJE DELUJEJO!!
prava .
Slovenija

Sreda, 27. Julij 2022 ob 16:20

Odpri galerijo

Dijana Kajmaković, Izet Rastoder in Zoran Janković, Milan Matković, Vesna Medenica, Osman Mehmenagič Osmica, Petar Lazović. (Foto: Posnetek zaslona- Youtube, Slobodan Vaskaković, Požareport)

Balkanska kriminalna mreža razpada korak za korakom. Zapletena kriminalna mreže prepletena z balkanskimi kriminalci in tolpami ( Balkanski kartel, Kavaški klan, Škaljarski klan, Balkanski bojevniki itd..) je s pomočjo nekaterih policistov, tožilcev, sodnikov in vidnih politikov na Balkanu uživala v nedotakljivem statusu in svoji vladavini. A vrag je dobesedno vzel šalo. Mednarodne in ameriške institucije za pregon kriminala in prepovedane trgovine z mamili Europol, Interpol, Eurojust, FBI in DEA so prevzele nadzor nad delom policije, sodstva in tožilstva v državah nekdanje Jugoslavije. Zgodba, ki se je pričela v povojnih časih po koncu druge svetovne vojne in je nemoteno trajala vse do danes se ji izteka njen rok vladavine. V Bosni in Hercegovini je predvsem odmevala aretacija pomočnice glavne tožilca Dijane Kajmakovič zaradi izdajanja informacij in sodelovanja z bosanskim narkozverjo Matkovićem. Enako se je dokončno razkrila mreža direktorja bosanske obveščevalne slube OSA Osmana Memedagića z zloglasnim narkodilerjema Elvisom in Naserjem Kelmendijem. V Sloveniji je pred kratkim bil obsojen Anis Ličina. Le ta je med drugim imel avtomobilsko delavnico v ljubljanskih Guncljah v predelu Šentvida. Le ta je bil eden izmed dolgoletnih koordinatorjev avtomobilskih delavnic na Vodnikovi ulici (nekdanje postojanke Udbe), kjer je vrsto let potekala trgovina z drogo in prepovedanimi snovmi v športu (poživila, stereoidi). A ste že pozabili na stereoidnega kralja Michaela Karnerja? Mogoče pa je čas, da se eni izmed novinark na informativnem programu RTV Slovenija povrne zgodovinski spomin.

Črnogorski medij Dan piše o najnovejši akciji Florida, v kateri so sodelovali pripadniki policijskih enot Črne gore, Srbije, Italije, Španije, Portugalske, Nizozemske in Slovenije. Vsa akcija je potekala pod vodstvom Europola. V njej so zajele osumljence odgovorne za 6,1 tono tihotapljenje kokaina. V Črni gori so odvzeli prostost Radislavu Vojičiću, Dejanu Goloboviću, Slavku Miliću, Nebojši Pejoviću, Boško Vujoviću, Jovanu Ercegoviču, Mariji Raduloviću in Nikoli Grgoviću. Poleg njiju vključuje kazenska ovadba še dva državljana Črne gore kraticama L.C. (47 let) in S.A. (45 let). 

Poleg njih so še ovadeni državljani Italije D.V. (39 let), F.R. (35 let), D.G. (62 let), N.P. (55 let), N.G. (48 let), S.M. (42 let), R.V. (39 let), I.A. (31 let), J.V. (26 let), M.R. (34 let), B.V. (50 let), M.L. (58 let), J. E. (27 let), Ž.D. (48 let), M.Đ. (60 let), NV.R. (52 let), T.B. (39 let), N.M. (31 let), V.L. (48 let), N.M. (43 let), A.M. (32 let), D.Ž. (69 let), D.M. (48 let), Z.G. (43 let). Ob tem sta še znašla v ovadbi državljana Črne gore S.M. (45 let) in A.D. (46 let) ter neimenovani državljani iz Srbije.

Prav zadnja državljana iz Črne gore sta osebi osumljeni kaznivih dejanj ustvarjanja hudodelske združbe ter neupravičene proizvodnje, posesti in prometa s prepovedanimi drogami.


				Foto: Posnetek zaslona- Dan			Foto: Posnetek zaslona- Dan

Priprava in organizacija kaznivih dejanj je večinoma potekala v Črni gori, Srbiji, Hrvaškem, Italiji, španskih Balearskih in Kanarskih otokih, Zeleortskih otokih, Združenih arabskih emiratih in v Sloveniji. Večina kaznivih dejanj je bila izvedena in realizirana na portugalskih Azorkih otokih, obali Slonokoščene obale, v karibskih državah Aruba, Grena, Saba, Antigva in Barbuda, Sv. Evstatij in Sv. Martin.

Z aktivnostmi mednarodnega sodelovanja, izmenjavo informacij, velikim številom operativnih sestankov z organi pregona Republike Srbije, Slovenije, Španije, Italije, Portugalske in Nizozemske so bile opredeljene posamezne podrobnosti in strategija skupnega delovanja z namenom identifikacije vseh oseb, ki so vpletene v obravnavano kriminalno dejavnost, z natančno določenimi vlogami, način izvajanja teh dejavnosti, vključno z denarnimi transakcijami med člani hudodelske združbe in vpleteno mednarodno družbo, ter druge temeljne elemente, potrebne za uresničevanje individualno načrtovane aktivnosti - zaseg in zbiranje dokaznega gradiva, potrebnega za izvedbo postopkov pred pristojnimi pravosodnimi organi poroča črnogorski Dan.

Akcija se je realno sprožila ob zaseženi pošiljki kokaina maja 2019 v okolici portugalske obale. Nadalje je mornarica Slonokoščene obale februarja 2020 na ladji »Trasgo – Nadudanma« zasegla 411 kilogramov kokaina in prijela pet oseb – državljanov Gane, v nadaljevanju aktivnosti pa sta bili prijeti dve osebi – državljana Slovenije.

Za organiziranje tihotapljenja je osumljena ista oseba kot v prejšnjem primeru - italijanski državljan, celotno združbo v tem primeru pa je sestavljalo 11 članov, med njimi tudi dva državljana Črne gore. Tudi februarja 2020 so organi pregona Arube na ladji "Aressa" zasegli 5,1 tone kokaina in aretirali 11 oseb - državljanov Črne gore, ki so bili obsojeni na zaporno kazen od devet do 15 let. Organiziranja te dejavnosti je osumljen V.D. - državljan Črne gore, ki je bil pred tem v drugi zadevi ovaden zaradi dejavnosti tihotapljenja 840 kilogramov kokaina in mu je bila 13. julija 2022 po mednarodni tiralici odvzeta prostost v Republiki Srbiji, so sporočili s policije. 

Medij Dan poroča, da je akcija FLORIDA I del kontinuiranih ukrepov in akcij, ki jih policijska uprava v sodelovanju z mednarodnimi partnerji izvaja z namenom razbijanja struktur organiziranega kriminala, ki se na mednarodni ravni ukvarja s tihotapljenjem mamil, sestavljenih pretežno iz pripadnikov tzv. -poklican balkanski kartel.

Odkrivanje in zagotavljanje dokazov o kaznivih dejanjih in osumljencih ter zbiranje vseh drugih informacij in podatkov, ki bi lahko bili koristni za uspešno vodenje kazenskega postopka, je potekalo v mesecih neprekinjenega sodelovanja in medsebojne izmenjave informacij med posebnim državnim Državno tožilstvo in Posebni policijski oddelek z Agencijo Evropske unije za pregon prava - EUROPOL in Agencijo Evropske unije za kazensko pravosodno sodelovanje - EUROJUST, ampak tudi prek sodelovanja z državnimi tožilstvi za boj proti organiziranemu kriminalu v Italiji, Srbiji , Slovenije, Hrvaške, Nizozemske, Portugalske in Španije, na ozemlju katerih držav se danes na podlagi zaprosil posebnega državnega tožilstva izvajajo tudi določena dokazna dejanja v postopku mednarodne pravne pomoči v kazenskih zadevah še pišejo v črnogorskem mediju DAN.

Razkrita še ena krtinja v vrstah bosanskega tožilstva! Diana Kajmakovič, vodja skupine za dešifriranje sporočil iz aplikacij Sky in Anon izdajala informacije Narkozveri Milanu Matkoviću, enemu največjih narkodilerjev na Balkanu!

Poglejmo še malo v Bosno in Hercegovino. Eden boljših bosanskih raziskovalnih novinarjev Slobodan Vasković na svojem blogu Sa druge strane je v mesecu juliju uprizoril pravo medijsko ofenzivo ob razkrivanju bosanskega narko kartela, kjer so se v glavnih vlogah znašli direktor bosanske obveščevalne službe (OSA) Osman Memedagić- Osmica, predsednik Republike Srbske Milorad Dodik in njegoveg sin Miloš Dodik, kriminalni odvetnik Stojan Vukajlović, pomočnice glavnega tožilca Diana Kajmaković, narko kraljev Milana Matkoviča, Naserja in Elvisa Kajmendija ter mnogo drugih.


				Foto: Posnetek zaslona Blog Slobodan Vasković

Foto: Posnetek zaslona Blog Slobodan Vasković

Vasković v svojem tekstu z naslovom Uhapšen veliki NarkoBos Milan Matković, trostruki ubica, kojeg je štitila Diana Kajmaković in Keš i Stres: Diana Kajmaković, zamjenik Glavnog tužioca BiH, štiti Milana Matkovića, jednog od najvećih dilera kokaina na Balkanu i trostrukog ubicu razkriva, kako je pomočnica glavnega tožilca Diana Kajmaković preko aplikacij Sky in Anon komunicirala z Matkovićem in mu sporočala pomembne informacije iz bosanskega tožilstva.

V tekstu z naslovom NarkoBos Milan Matković pripremao četiri likvidacije u Regionu pa je tudi opisal, kako je Matkovič načrtoval štiri umore v BiH. Zanimiv je predvsem podatek, da so njegovo izročitev zahtevali tako v Srbiji in Avstriji, a je Kajmakovičeva vedno to preprečila.

Le ta je bila vodja skupine tožilcev, ki so se ukvarjali z dešifriranjem sporočil balkanskih kriminalcev ujetih na aplikaciji Sky in Anom. Njena poglavitna naloga je bila, da v primeru aretacije mora biti Matković procesiran v BiH in se ga ne sme izročiti v Avstrijo. Le ta bi storila procesno napako in bi bil Narkozver Matković spet na svobodi. Za vsako predano informacijo je prejela 20 tisoč evrov. V primeru, da bi se zgodil sodni proces in bi ga osvobodila se ji je obetala nagrada v vrednosti milijon evrov.


				Foto: Posnetek zaslona Blog Slobodan Vasković

Foto: Posnetek zaslona Blog Slobodan Vasković

A so jo bosanske oblasti s pomočjo mednarodnih organizacij za pregon organiziranega kriminala aretirale. Nekaj dni je v Trebinju, kjer je imel Matkovič dolgoletno zaščito s strani policije aretirale še njega. Vse to se dogajalo v aprilu in maju letošnjega leta.

Zloglasni direktor bosanske obveščevalne služba OSA Osman Mehmedagić-Osmica bil glavni zaščitnik in obveščevalec za zloglasnega narkodilerja Elvisa Kajmendija. Ali se je v prisluhe v aplikaciji Sky z Osmico ujel tudi kdo iz vidnih slovenskih fac?

V naših tekstih smo že večkrat kritično pisali o vlogi direktorja bosanske obveščevalne službe Osmana Mehmedagića Osmice. V našem mediju smo v člankih z naslovom Razkrivamo bosanske člane kavaškega klana, ki so tihotapili kokain iz LUKE KOPER! Vpleten tudi Osman Mehmedagić Osmica! in Razkrivamo zloglasni mamilarski klan pod vodstvom Osmana Mehmedagića Osmice! opisali ključne osebe Mehmedagićeva kroga, ki nadzorojujejo trgovino z mamili v BiH in širši balkanski regiji.


				Foto: Posnetek zaslona Blog Slobodan Vasković

Foto: Posnetek zaslona Blog Slobodan Vasković

Pred kratkim je bil v BiH aretiran še en zloglasni narkodiler Balkanka Elvis Kajmendi. Le ta je pod pokroviteljstvom in nadzorom Mehmedagića iz Albanije pretihotapil na tone marihuane in iz Nizozemske v BiH in Albanijo tone kokaina. Osmica je bil Keljmendijev glavni zaščitnik in obveščevalec. Enako je vodja bosanske obvščevalne službe branil Denisa Stojnića, še enega zloglasnega bosanskega narkodilerja.

Elvis Kelmendi je velik preprodajalec mamil, ki je marihuano tihotapil v države EU; Marihuano je kupoval v Albaniji, od tam pa jo je prek razvejane mreže prenašal v države Evropske unije.Hkrati je na Nizozemskem kupoval kokain, s katerim je oskrboval del narkoklanov v Bosni in Hercegovini.Ker gre za ogromne količine narkotikov, na tone, ker je Keljmendi "delal" brez prestanka, je nezakonito zaslužil več deset milijonov evrov. Vse to pod pokroviteljsvom Osmana Mehdagića Osmice je razkril Vasković v svojih tekstih.


				Vodja bosanske obveščevalne službe OSA Osman Mehmenagič Osmica. (Foto: Posnetek zaslona- Blog Slobodan Vasković)

Vodja bosanske obveščevalne službe OSA Osman Mehmenagič Osmica. (Foto: Posnetek zaslona- Blog Slobodan Vasković)

Vasković pa je v članku z naslovom Kratko pismo Osmici: Uskoro ćeš biti Nula  zapisal sledeče:

" Osmica, ti najbolje znaš, da tebi in Narko"Generalu" Kostreševiću, Savkoviću, Keljmendiju, Nešiću, Aci Makedoncu, Šmrku... niti komu drugemu nisem na poti, vi ste sami sebe ujeli, ker ste vpleteni v narkoposle v tonah mamil... Vam ni pomembna ne zemlja ne država, ampak samo denar. O idiotu Mektiću raje sploh ne govorim.... Osmica, ti si mnogo bolj nevaren od Mektića, a ne v inteligenci. Če bi bil inteligenten ne bi dovolil, da uporabljaš Sky aplikaciju, prepričan, da jih nihče ne more dešifrirati. Že pred časom se objavil zapise iz Sky aplikacije, kjer se predstavljaš kot zaščitnik narkodilerjev, morilcev in mafije. Na primer, sodeloval si pri aretaciji in likvidaciji Slaviše Ćuluma (ubit 15.5.2020). Za to vse svoje umazane posle si koristil OSA BiH."


				Foto: Posnetek zaslona Blog Slobodan Vasković

Foto: Posnetek zaslona Blog Slobodan Vasković

Umanazana balkanska vzporedna trgovina poteka ves čas! Včasih opij, potem cigarete, sedaj pa prepovedane droge! Vse to sta razkrila Domagoj Margetić v knjigi Krvave balkanske milijarde in Rado Pezdir v knjigi Vzporedni mehanizem globoke države!

Ne bi se čudili, če bi se v bližnji prihodnosti razkrili vsi stiki Mehmedagića na aplikaciji Sky in bi se na seznamu znašel kakšna znana "faca" iz Slovenije. Ali pa je in samo moli pri Bogu, da se ta informacija nikoli ne pojavi v slovenski javnosti.

Zanimivo je predvsem spremljati, da so organi pregona teden za tednom zapirajo kriminalne člane balkanskega vzporednega mehanizma po državah nekdanjih republik Jugoslavije, a v Sloveniji vse mirno.

Naj se vam dopade ali ne, vzporedna ekonomija poteka ves čas. Kako je potekala pred pričetkom druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh, ste si lahko ogledali v srbski seriji Sence nad Balkanom.

Dokaz, da vzporedna ekonomija v Sloveniji obstaja, je knjiga Vzporedni mehanizem globoke države avtorja dr. Rada Pezdirja. Tako se je vzpostavila v letu 1951 vzporedna ekonomija pod vodstvom Nika Kavčiča na področju tihotapljenja cigaret, denar pa pristal na različnih tajnih bančnih računih izven Jugoslavije. Enako je s tihotapljenjem cigaret dolgo časa svojo finančno moč vzdrževal poslovni krog blizu dolgoletnega voditelja Črne gore Mila Đukanoviča.

Za osvežitev spomina se še enkrat spomnimo na besede enega najboljših balkanskih raziskovalnih novinarjev, Hrvata Domagoja Margetića. Le ta je povedal, da so slovenski komunisti pod vodstvom Štefana Korošca v tujino prenesli med 50 do 75 milijard evrov premoženja v 80.ih letih. Enako je povedal in tudi dokazal z dokumenti umorjenega vplivnega srbskega odvetnika Vladimira Cvijana, da je balkansko kriminalno omrežje pod vodstvom avstrijskega poslovneža Martina Schlaffa opralo 150 milijard evrov v vseh republikah nekdanje skupne države. Slovenski del je znašal po podatkih naših virov iz tujih obveščevalnih služb vsaj 70 milijard. Enako je s pomočjo jordanskega konzula Samira Amarina od sredina 80.ih pa do leta 2010 izginilo na lepe oči 10 milijard iranskega denarja, na celotnem Balkanu 75 milijard.


				Foto: Prava.si			Foto: Prava.si

Ali so še vedno vse krive južnoameriške tolpe za odkrite pošiljke kokaina v , Izet?

Ob omenjanju Samira Amarina ne smemo pozabiti na poslovneža črnogorskih korenin Izeta Rastoderja. Le ta je s pomočjo Amarina dobil umazani boj za ljubljanski Bellevue v Tivoliju. Enako je eden največjih evropskih in svetovnih trgovcev z južnim sadjem (predvsem bananami) pridobil zelo poceni Stožice in v Ljubljani pred kratkim postal parkirišče za gostilno Krpan. Poleg tega je kupil še v stečajni masi znamko propadlega letalskega slovenskega ponudnika Adrije in zaključuje gradnjo dveh stolpnic v Šiški v bližini Celovških dvorov. Iz dobro obveščenih virov smo tudi izvedeli, da so nekaj stanovanj v Rastoderjevih stolpnicah pokupili ruski državljani s sumljivim izvorom premoženja.

Rastoderjevo podjetje Derby pa se je velikokrat znašlo na straneh črne kronike. V medijih smo lahko opazili zasežene pošiljke kokaina skrite v škatlah banan podjetje Derby v Črni gori in na Malti. Vendar so v podjetju Derby vedno zatrdili, da so že več let žrtve južnoameriških kriminalnih združenj in jim le te vedno podtaknejo velike količine kokaina v njihove škatle banan. Zelo čudno, če je Izet Rastoder v intervjuju za Dnevnik dejal, da vsako njegovo pošiljko preverijo njegovi ljudje, da se v njih ne znajde nič prepovedanega. Ja, kot kaže se čudežno kokain v njegovih škatlah banan znajde kar na dolgi poti med Južno Ameriko in Evropo. V zaseženi pošiljki v Črni gori pa so krivdo zvalili kar na špediterja, ki je le odpeljal škatle Rastoderjevih banan iz črnogorskega pristanišča Bar v največji črnogorski logistični center Voli. Rastoder in lastnik Volija pa sta tudi financerja obeh podgoriških košarkarskih klubov v regionalni košarkarski ligi ABA.

A je res Rastoderjevo podjetje res le večna žrtev ali ne, se bo izkazala kmalu. Rastoder pa si večni mir kupuje s financiranjem večjih slovenskih športnih dogodkov ter slovenskih medijev. Od ta levih do nekaterih na desni. A po naših podatkih bi morale zadnje akcije prijetih balkanskih kriminalcev v državah nekdanje Jugoslavije skrbeti tudi Rastoderja, saj tuji organi pregona korak za korakom sestavljajo Rastoderjevo "white sugar Sestavljanko groze". Akcija Florida je le ena izmed njih, ki po podatkih naših virov ne dopušča lastniku podjetja Derby mirnega spanca. Bomo videli, kaj se bo zgodilo v bližnji prihodnosti. Lahko pa je Izet Rastoder res le žrtev in dolgoletni izkoriščeni "črni raček" umazanih balkanskih kriminalcev iz držav nekdanje Jugoslavije.


				Foto: Carinska uprava Malta

Foto: Carinska uprava Malta

Resno, Darko Muženič, osumljen zlorabe evropskih sredstev postal vodja NPU? 

Zato se ne čudite, da so italijanski mafijci v preteklosti povedali, da je Slovenija raj na zemlji za mafijo. V preteklosti je prišel tudi podatek, da je bila Ljubljana med vodečemi evropskimi mesti kokaina v odtekalnih vodah.

V letu 2021 je po celem Balkanu eksplodirala afera o črnogorski kriminalni združbi Kavaški klan. Predvsem zaradi pritiska mednarodne skupnosti je slovenska policija takrat aretirala več članov slovenske celice ene najbolj razvpitih kriminalnih združenj današnjega časa. Ne smemo pozabiti, da je eden izmed aretirancev bil tudi sorodnik Diane Hrlaković, nekdanje zloglasne višje uslužbenke srbske obveščevalne službe BIA in srbskega notranjega ministrstva.

Medtem ko so v Črni gori zaprli zaradi sodelovanja s kavaškim klanom nekdanjo predsednico črnogorskega vrhovnega sodišča Vesno Medenico, v BiH pomočnico generalnega državnega tožilca Diano Kajmaković, na Hrvaškem nekaj bivših ministrov zaradi netransparetnega delovanja s finančnimi sredstvi iz Evropske Unije zapira vodja evropskih tožilcev  Laura Codruța Kövesi enega za drugim.

V Sloveniji pa obalni operativec Darko Muženič postane vodja Nacioanalnega preiskovalnega urada. Narobe svet.

Ali je Ljubo Milović, pobegli kavaški policist (daljni) sorodnik Miloša Njegoslava Milovića, slavnega potapljača Tanje Fajon? Miloš Njegoslav Milović v preteklosti razkril sporne posle Aleksandra Čeferina na Slovenskih železnicah! 

Slovensko tožilstvo ve poskrbeti za redke svetle trenutke. Pred kratkim se je zaključil sodni proces proti večji hudodelni kriminalni združbi pod vodstvom Aleša Zupančiča. Med več obsojenimi je izstopalo predvsem ime Anis Ličina. O fiziterapevtvu, prodajalcu rabljenih avtomobilov ter delov za avtomobile slovenska javnost sploh ne bi slišala, če se v javnosti ne bi predstavljal za gorečega nasprotnika nekdanje tretje Janševe vlade. V javnost so hitro prišli podatki o njegovi kriminalni preteklosti.

Hudodelska združba pod vodstvom Zupančiča je bila obsojena zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in prehodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Ličina je bil obsojen na tri in pol leta zapora.

Le ta je pozornost slovenske javnosti zbudil v prvih mesecih leta 2021, ko je bil aretiran v Avstriji. Takrat je avtor s pomočjo svojih domačih in tujih virov zapisal, da je Ličina v avstrijskem priporu izdal dvanajst imen med tožilci, policisti in sodniki, ki so varovali in skrbeli za nemoteno trgovino z drogo ali prepovedanimi stereoidi. Tako smo omenili kriminalistko NPU Tino Pahor, tožilca Zorana Milanoviča in Majo Ulčar, nekdanjega kriminalista iz Kamnika Đamala Končana. Isto so nam viri še omenili vrhovnega sodnika Branka Maslešo in tudi sedanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Do sedaj še ne posredujemo nobenega dokaza in kot smo že v preteklosti napisali, upam, da se naši viri zelo motijo. V nasprotnem primeru je to začetek konca slovenske policije in pravosodja.


				Foto: Prava.si			Foto: Prava.si

V preteklosti smo tudi pisali o črnogorskem policistu Ljubo Miloviću, ki je zaradi sodelovanja s Kavaškim klanom prejel 48 milijonov evrov na svoj bančni račun. Še več, v resnici bi naj šlo (daljnega) sorodnika Miloša Njegoslava Milovića. Le ta se je v preteklosti pojavljal kot oseba za posebne operacije ljuebljanskega župana Zorana Jankovića in predsednika UEFA, odvetnika Aleksandra Čeferina. Milovič pa je s svojo predstavljeno dokumentacijo močno obremenil Čeferina zaradi poslov s hčerinsko družbo Slovenskih železnic, SŽ-GP. Zadeva je toliko bolj čudna, da so Miloviću pred sodiščem za isto stvar sodili štirikrat. Tožilec, ki je vodil zadevo je bil Boštjan Jeglič, v času vodenja NZS pod vodstvom Čeferina postavljen za glavnega disciplinskega sodnika. Milovič pa se je v slovenski javnosti znašel zaradi slike s Tanjo Fajon. Sedanja zunanja ministrica pa je zatrdila, da ni bila sama z Milovičem, ampak v družbi še dvajsetih ljudi.

Ali so nekatere postojanke nekdanje UDBE v Ljubljani spremenile podobo v avtomobilske delavnice za delovanje kriminalnih dejanj?

Ob koncu dodajmo še to. Ljubljanski predel Šiške se je v času povojne Jugoslavije iz kmetijskega središča spremenil v t.i. državo v državi. Tam si je komunistična oblast postavila najboljšo zdravstveno oskrbo, šole, vrtce in blokovska naselja. Postavila si je tudi dom za starejše občane, v katerem prebivajo večinoma nekdanji pripadniki službe državne varnosti.

Služba nekdanje državne varnosti pa je imela tudi svoje t.i. tajne postojanke. Največ jih je bilo postavljenih na Vodnikovi. Po podatkih naših tujih obveščevalnih virov naj bi jih še danes uporabljali za svoje posle v preprodaji mehkih in trdih drog ter prepovedanimi nedovljenimi snovmi v športu. Tuji obveščevalni viri nam namigujejo, da so jih po razpadu Jugoslavije s t.i. slamnatimi lastniki preoblikovali v avtomobilske delavnice. Poleg na Vodnikovi se ena izmed njih nahaja v Guncljah in ter v Tacnu. Enako se uporabljajo nekatere avtomobilske delavnice v predelih Bežigrada, Viča, Most in v veliko krajih v okolici Ljubljane. Kaj šele v ostalih predelih Slovenije (Obala).

Kdo ima svojo poslovalnico v Guncljah? Nihče drug kot Anis Ličina, ki je vsa ta leta vodil koordinacijo poslov s prepovedanimi nedovljenimi snovmi v športu in drogo. Vsi omenjeni iz Ljubljane bi se naj ujeli v transkriptiranih aplikacijah z Ličino. Ali imamo prav, bo razkrila bližnja prihodnost.  Ličina je v resnici otroški vrtec. Glede na to, da je balkanski kriminalni kartel med največjimi na svetu. Za nagrado pa je bil Ličina bil počaščen z obiskom v predsedniški palači pri trenutnem predsedniku države RS Borutu Pahorju. Ostali sprejemi še sledijo.


				Avtomobilska delavnica in podjetje Anisa Ličine v ljubljanskih Guncljah. (Foto: Facebook in google maps)			Avtomobilska delavnica in podjetje Anisa Ličine v ljubljanskih Guncljah. (Foto: Facebook in google maps)

Omenjali smo, da bi se naj v teh prostorih izvajala prepovedana trgovina z nedovljenimi snovmi v športu oz. stereoidi. Eden največjih in razkritih je bil Michael Karner skupaj s svojo ženo. Pred ameriškimi organi pregona sta zvito pobegnila v Slovenijo in za več osrednjih medijev dajala intervjuje, da sta popolnoma nedolžna in žrtev ameriškega pravosodnega sistema. Karner pa že več let hoče zgraditi nepremičninski objekt blizu Interspara na Viču. 

Smešno je predvsem to, da so ameriške oblasti že pred leti razpisale nagrado za Karnerja v višini pet milijonov dolarjev za posredovanje informacij, kje se nahaja Karner. Mogoče pa se bo spomin po toliko letih o Karneju povrnil eni izmed novinark na RTV Slovenija, ki vsako jutro prvo prebere novice na Slovenski tiskovni agenciji. Trikrat ugibajte, kdo je ta oseba. Good luck and good night!

P.S: Ne pozabite, na seznamu je 800 oseb in podjetij iz Slovenije, ki so se ujeli v zloglasno aplikacijo Sky.Celotni Balkan nad 4000 oseb. Po mednarodnih policijskih "čistilnih akcijah" v Črni gori, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Kosovu, Albaniji, na Hrvaškem sledi Slovenija za grande finale!

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 29. Jun 2025 at 22:13

95 ogledov

PETROL: PRDCI, NEČAKI IN VZPOREDNI MEHANIZEM — KDO PADA V #TROŠARINSKOIMPL0ZIJO?
"Mogoče je pa šef enega od nadzornikov Petrola ta isti Petrol obljubil nekomu v tujini?! In zdaj so na potezi Golob, mediji v koaliciji in provladni nevladniki, da odigrajo igro zbijanja cene!" Tako je najnovejši spor med vlado Roberta Goloba in družbo Petrol na družbenem omrežju Facebook komentiral analitik Miran Videtič. V nadaljevanju članka razvijamo tezo, ki jo je – po našem laičnem mnenju – med vrsticami nakazal Videtič.Gre dobesedno za farso in VELEKAPITALISTIČNI, POHLEPNI PRESTIŽNI BOJ: kdo je močnejši – »stari prdci«, odpadniki UDBE, kot jih opisuje dr. Rado Pezdir v knjižni uspešnici Vzporedni mehanizem globoke države, in njihovi nečaki, ki so od leta 2008 prevzeli ključne položaje v finančnem sektorju države. Prav to se danes dogaja v Petrolu. Ker v novi nadzorni svet niso prišli določeni kandidati, zdaj užaljeni »modri uradnik«, danes strokovnjak za evropska sredstva, s pomočjo zvestih operativcev in 60-odstotnimi maržami načrtno uničuje Petrol.Kaj je cilj?Uničiti finančno stabilnost Petrola do točke, ko se niti parkiranemu kapitalu vzporedno-mehanističnih fantov ne bo več splačalo vztrajati pri investiciji – in bodo podjetje raje prodali. Morda je res napočil čas, da se »stari prdci« vzporednega mehanizma spet odpravijo na obisk k državnemu bankirju. Ne bi bilo prvič. Bomo videli ...Že nekaj dni spremljamo v Sloveniji dobesedno medijski in vladni pogrom nad Petrolom. Povod za spor med Petrolom in vlado pod vodstvom dr. Roberta Goloba je povišanje trošarin s strani države. To so, pričakovano, zapakirali na ministrstvu za finance in ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.Obe ministrstvi trmasto vztrajata pri višjih trošarinah, kot da gre za zapovedi s katerega svetega hriba. Petrol je kot povračilni udarec elegantno razgalil resnico: vsak kupec goriva financira predvsem državo. Jasno so povedali – od vsakega plačanega litra bencina država pobere kar 60 %.Foto: Posnetek zaslona-Petrol.Poleg tega so razkrili, da se je trošarina v primerjavi z letom 2023 povečala za neverjetnih 42 %. Po trenutnih cenah država pobere kar 0,85571 evra na liter goriva. Cena litra bencina se razdeli na tri dele: marža, nabavna cena bencina in – davčni pohlep države. Petrol iz tega prejme pičlih 5 %, kar znaša borih 0,07928 evra na liter. Iz teh " ubogih drobižkov" mora družba pokriti vse stroške poslovanja.Petrol pa se ni ustavil le pri besedah. V povračilni potezi so »korporacijsko« zaprli nekaj svojih črpalk po državi. A bumerang se je hitro vrnil. Večinski mediji so jih nemudoma začeli prikazovati kot zlobne kapitalistične pohlepneže, simbol izkoriščanja.Foto: Prava.siVrhunec farse je dopolnil še minister za kohezijo in lokalno samoupravo dr. Aleksander Jevšek, ki je predsedniku uprave Petrola Sašu Bergerju napisal pravcato pismo, kot kakšen zaskrbljeni starš. Človek se vpraša – od kdaj je naloga ministra pisati pisma predsedniku uprave gospodarske družbe? Ali nimamo v tej državi institucij in zakonodaje? Ali gre le za še en gledališki nastop, kjer se igra na čustva ljudi?Farso dopolnjujejo tudi civilnodružbeni aktivisti, z Niko Kovač na čelu, ki s svojimi izjavami dodatno podžigajo ogorčenje nad Petrolom.A vse, kar spremljate v zgodbi Petrola – kar vam vsiljujejo večinski mediji, kar z odrov sporočata predsednik vlade in prva dama nevladniškega aktivizma – je le dimna zavesa. Zavesa, ki skriva resnične ekonomske koristi neformalnih združb, ki v tej državi že desetletja delujejo po principu vzporednega mehanizma tako imenovane globoke države.Foto: Prava.siPETROL – VOJNA MED ODSLUŽENIMI PRDCI VZPOREDNEGA MEHANIZMA IN NJIHOVIMI NEČAKI, KI SE IMAJO ZA ŠEFE SLOVENSKIH PODJETIJ, V RESNICI PA SO NJIHOVI GROBARJI!Družbo Petrol smo na našem mediju že večkrat kritično obravnavali. A bodimo jasni: tokrat ne gre zgolj za Petrol. Gre za ekonomijo. Za kapital. Za spopad različnih interesnih skupin.Družba Petrol je že od leta 2008 podvržena zakulisnim igram akterjev vzporednega mehanizma globoke države in njihovih vajencev – grobarjev slovenskega gospodarstva.Foto: Prava.siKazenska odgovornost?Seveda bi morali najprej začeti pri tistih, ki oblikujejo davčno politiko. Družba Petrol nima popolnoma nič z višino trošarin. To ni delo trgovca. A očitno je, da ko nisi dovolj »kooperativen« pri kadrovskih igrah, ti politika omeji maržo. To ni več politika – to je zloraba položaja. To je napad na gospodarstvo.Še huje, to je napad na zdravo pamet. Če bi kraljica vseh postopkov – tožilstvo – opravljala svoje delo, bi kazenske ovadbe morale leteti kot sneg v januarju. In to ne le na izvršilne pomočnike, kot so posamezni ministri in predsednik vlade, ampak predvsem na tiste, ki iz ozadja dejansko vlečejo niti in naročajo takšne nezakonite poteze.Če ta oseba že dve desetletji s svojim vplivom kadruje, disciplinira in sesuva slovensko gospodarstvo, je skrajni čas, da ga spravimo tja, kamor sodi – pred pravosodne organe. Da se končno začne proces demokratizacije Slovenije. Kajti to, kar spremljamo danes, je učbeniški primer ugrabitve države – state capture.Foto: Bralec Prava.siZakaj želi »druščina iz hriba Jamnik« s posebnimi tehnikami uničenja Petrola doseči, da tudi Petrol pride pod njihovo dokončno lastniško kontrolo, da bodo spet lahko izvedli EKSPERIMENT IMPLOZIJE?Struktura lastništva v Petrolu je kristalno jasna. Prav tako so očitne povezave med posameznimi lastniki. Povsem se strinjamo z vsebino članka, objavljenega na Zanima.me, z naslovom Vladna vojna s Petrolom – Golobovi zamolčani interesi, ki jih plačamo z vsakim litrom goriva, avtorja Mirka Mayerja. Tam je jasno razvidno, kdo so ključni igralci v lastniški sestavi Petrola in kako so povezani z interesnimi skupinami.Češki kapital? Točno tisti, o katerem je v knjigi Vzporedni mehanizem globoke države pisal dr. Rado Pezdir. Hrvaški pokojninski skladi? Tisti, ki jih je nekdanji predsednik države Milan Kučan v intervjuju za Reporter odkrito pohvalil. Poglejmo si prevzeme, kjer so ti skladi sodelovali – Panvita in drugi primeri. V resnici gre za en in isti kapital, ki se kot kameleon pojavlja pod različnimi zastavami, a s povsem enakim ciljem – obvladovanje slovenskega gospodarstva.V članku na Zanima.me je izpostavljeno, kako je predstavnik hrvaških pokojninskih skladov Goran Kralj skupaj s češkimi lastniki, Daretom Južno in določenimi zaposlenimi v nadzornem svetu, ključni pri upravljanju Petrola. Zdaj pa dodajte k tej druščini še novoizvoljene člane nadzornega sveta, ki prihajajo iz kroga blizu predsednika UEFA Aleksandra Čeferina. In kar naenkrat je slika popolna.Tukaj je novinar Mirko Mayer v svojem članku razkril, kdo je kdo v sedanjem nadzornem svetu Petrola. (Foto: Posnetek zaslona-Zanima.me)Kaj se v resnici dogaja?Klasična zgodba. Uporaba posebnih tehnik, manipulacija z javnostjo, izkoriščanje ljudstva kot kulise, da se Petrol prikaže kot najhujšega kapitalističnega zlobca.A najbolj žalostno je, da lahko nekdanji drugouvrščeni na osnovnošolskem tekmovanju iz matematike v nekdanji totalitaristični državi danes, s pomočjo svojih pomočnikov na ministrstvih, dejansko sesuva eno ključnih gospodarskih družb v Sloveniji. To ni več hec.To je nevarno. Tudi mi ne gojimo simpatij do stare ekonomske garde. Vsi vemo, kdo so postkomunistični ostanki z Obale, Koroške, iz vrst nekdanje Službe državne varnosti. Prevzeli so varnostni sektor, stečaje, energetiko, sodstvo, policijo, tožilstvo. A na drugi strani imamo zdaj nove »junake«, nepomembne državne uradnike, ki se iz ozadja igrajo grobarje slovenskega podjetništva.Vprašanje, ki se postavlja, je jasno:Kaj žene te ljudi, da hočejo imeti odločilen vpliv v vsakem strateško pomembnem podjetju? Ali jim ni dovolj, da so izrinili Yorkov kapital in ga poslali v hrvaške pokojninske sklade? Očitno ne.Zato se ne čudite, če bo »druščina iz hriba Jamnik« aktivirala proti Petrolu sindikate, nevladne organizacije in večinski medijski prostor. Kaj to pomeni? Sporočilo starcem vzporednega mehanizma je jasno: Vse smo vam že ugrabili. Zdaj prihajamo še po Petrol.V tej igri ima premier dr. Robert Golob dvojno vlogo. Po eni strani se slika s postkomunistično staro gardo in jim obljublja nebesa. Po drugi strani pa dopušča, da nepomembni državni uradnik iz hriba Jamnik s svojo ekipo operativcev na ministrstvu za finance načrtno uničuje Petrol.Ali bo druščina iz hriba Jamnik uresničila načrt ter zaradi medsebojnih bojev znotraj družbe finančno uničila družbo? (Foto: Posnetek zaslona- https://www.kroddoma.si/pot-na-jamnik)Ali si res želimo, da staro gospodarsko družbo sesujejo zaradi političnih iger?Ali ni dovolj, da spremljamo boj med klanoma Čeferin – Jamnik na vseh področjih? Tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS, Janez Janša, je v intervjuju za Uro resnice vsaj delno potrdil, da gre za spopad teh dveh vplivnih krogov predvsem na področju ekonomije. Novinar, kot je Bojan Požar, analitika Peter Gregorčič in Miran Videtič, so v eni izmed oddaj Ura resnice opozarjali na to. Videtič je bil eden redkih, ki si je upal javno povedati, da so v tem boju »Jamnikovi bankirji« močnejši.Foto: Posnetek zaslona-Facebook profil Miran VidetičZato ne nasedajte tej umazani igri. Če že institucije, kot sta SOVA in tožilstvo, molčijo, naj bodo vsaj državljani tisti, ki ne nasedejo zavajanju. Kajti kar spremljamo danes, je načrtno uničevanje samostojnega slovenskega gospodarstva. In to je še enkrat – NO GO!Luka Perš

Fri, 27. Jun 2025 at 11:28

904 ogledov

PRIMER MASLEŠA bi v JEDRNIH EU državah bil politični škandal!??? Kdaj bo konec pravne anarhije!????
Primer Masleša postaja vse bolj zanimiv. V prvem delu z naslovom Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!? smo se spraševali, ali je lahko oseba, ki je bila prej zaposlena kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja, istočasno tudi član nadzornega odbora občine Ankaran. V preteklosti pa je vlagal še tožbe, ker ga občinski svet v Ankaranu ni imenoval za predsednika nadzornega sveta občine Ankaran.Foto: Prava.siV članku z naslovom ZF in BM: Neznano, prezrto ali dogovorjeno? Nadzornik občine NE MORE biti tožilec! smo razkrili »neznane junake in neznane operativce«, ki so na neznan način poskrbeli, da je bil Marko Masleša imenovan za okrožnega tožilca v Kopru. Ob podpori relevantnih pravnih virov iz Slovenije in tujine smo ugotovili, da je funkcija člana nadzornega odbora občine nedvomno politična funkcija.Foto: Prava.siZa strokovno in neodvisno opravljanje tožilske funkcije sta v slovenski zakonodaji ključna Zakon o državnem tožilstvu in Kodeks državno tožilske etike, sprejet leta 2015. A kot vedno, se hudič skriva v podrobnostih. Gre za temeljni dokument, ki ga mora spoštovati vsak tožilec v Sloveniji in katerega določb ne sme kršiti ali obiti.Še posebej izstopa šesta točka kodeksa, ki govori o nezdružljivosti tožilske funkcije:»Državni tožilec se je dolžan vzdržati vsakršne finančne ali druge poslovne dejavnosti, ki bi lahko vzbudila videz pristranskosti ali ogrozila neodvisnost. Državni tožilec ali njegov družinski član ne sprejema darila od stranke v postopku ali darila, ki je v kakršnikoli povezavi z opravljanjem tožilske funkcije.Zaradi varovanja videza neodvisnosti ni primerno, da bi državni tožilec denarno prispeval ali nastopal v prid politične stranke ali samostojnega kandidata za politično funkcijo, da bi javno podpiral kandidata politične stranke ali samostojnega kandidata ali da bi sodeloval na političnih shodih ali zborovanjih, razen kadar izvršuje svojo aktivno volilno pravico oziroma kandidira za politično funkcijo v skladu z zakonom.«Kodeks v točki o nezdružljivosti sicer nikjer izrecno ne prepoveduje opravljanja političnih funkcij slovenskim tožilcem. A prav to dejstvo se nam zdi izjemno sporno. Povsem jasno je: oseba, ki opravlja politično funkcijo, ne more istočasno opravljati strokovnega, neodvisnega in nepristranskega dela tožilca.To ni le strokovno vprašanje. To je vprašanje zdrave pameti in temeljne etike. Če dovolimo, da tožilci sedijo v političnih telesih, rušimo najosnovnejši steber pravne države. Vprašanje ni več, ali je Maslešev primer pravno sprejemljiv – vprašanje je, kako je to sploh mogoče dopustiti in zakaj vsi vpleteni to mirno gledajo.Prihodnje vlade in predvsem zakonodajalci bodo morali temeljito popraviti to pravno praznino. Ker danes ne govorimo o tem, ali je Masleša ravnal zakonito – govorimo o tem, da je dopustil nepopravljivo erozijo zaupanja v neodvisnost tožilstva.V pravni državi ne moreš biti hkrati politik in tožilec. Ne gre. In vsak dan, ko se to tolerira, se pravna država premika še korak bližje robu.To so navodila za tožilce glede nezdružljivosti funkcij zapisane v Kodeksu državnotožilske etike iz leta 2015. (Foto: Posnetek zaslona-Kodeks državnotožilske etike)Primeri tujih tožilstev v Nemčiji, Franciji, Španiji, Italiji, Avstriji, Švici, na Norveškem, Danskem, Švedskem in Nizozemskem jasno kažejo, da bi bilo imenovanje Masleše v teh državah razglašeno domnevno za škandal!??? V nadaljevanju članka vam bomo predstavili primere iz zahodnih (Francija, Italija, Nizozemska, Belgija), srednjeevropskih (Nemčija, Avstrija, Švica) ter severnih oziroma skandinavskih držav Evrope. Gre za države, ki upravičeno veljajo za jedro tako imenovane jedrne Evrope.Zato nas niti ne preseneča, da je zakonodaja v teh državah bistveno strožja kot slovenska. Preprosto povedano, pravni okvir tam ne dopušča anomalij, kakršni smo v zadnjih tednih priča v zdaj že razvpitom slovenskem primeru. Ob tem se seveda postavlja ključno vprašanje: zakaj se v Sloveniji takšne prakse še vedno dopuščajo?V 36. členu nemškega Zakona o javnih uslužbencih je jasno zapisano, da državni tožilci ne smejo opravljati političnih funkcij ali funkcij v organih občin, če bi to lahko omajalo zaupanje v neodvisnost državnega tožilstva.V Franciji velja zakon z dne 22. decembra 1958, ki določa, da tožilci ne smejo opravljati voljenih ali izvršilnih funkcij v lokalnih skupnostih. V Avstriji status tožilcev ureja Zakon o službi sodnikov in državnih tožilcev. Ta v 57. členu med drugim izrecno prepoveduje opravljanje političnega mandata ali funkcije v organih občin tako sodnikom kot tožilcem.Tudi italijanska zakonodaja jasno določa, da tožilci ne smejo opravljati političnih ali upravnih funkcij v lokalnih organih. Na Nizozemskem velja podobno pravilo: "Državni tožilci ne smejo opravljati političnih ali upravnih funkcij, ki bi lahko ogrozile njihovo neodvisnost ali nepristranskost."V 127. členu španske ustave ter v njihovi temeljni zakonodaji o sodni oblasti (Ley Orgánica del Poder Judicial) je med drugim določeno, da tožilci ne smejo opravljati političnih funkcij ali položajev v lokalni upravi.Na Švedskem zakon iz leta 1994 določa, da "tožilci ne smejo opravljati političnih ali občinskih funkcij, ki bi lahko vplivale na njihovo nepristranskost." Enaka določila najdemo na Danskem, kjer zakon prepoveduje, da bi tožilci opravljali politične ali občinske funkcije, če bi to lahko ogrozilo njihovo neodvisnost. Tudi norveška zakonodaja jasno določa, da opravljanje političnih ali občinskih funkcij ne sme omajati neodvisnosti državnega tožilstva. Zato lahko iskreno verjamemo, da bi bilo imenovanje Masleše za položaj tožilca v zgoraj omenjenih državah razglašeno domnevno za škandal!??Francija je le ena izmed mnogih držav v Zahodni, Srednji ali Severni Evropi, ki strogo prepoveduje, da bi tožilec opravlja politično funkcijo. (Foto: Posnetek zaslona- legifrance.gov)Slovenski pravni okvir in akutna anomalijaV slovenskem pravnem sistemu ne obstaja izrecna zakonska prepoved združevanja tožilske funkcije s članstvom v nadzornih odborih občin. To pomeni, da so situacije, podobne Masleševemu primeru, formalno pravno dopustne, kar pa odpira resna vprašanja o skladnosti s standardi, ki veljajo v večini evropskih držav. Ne smemo pozabiti, da je funkcija člana nadzornega odbora občina POLITIČNA FUNKCIJA!To je očitna in nevarna pravosodna anomalija, ki postavlja slovensko tožilstvo na rob pravnih standardov EU. Tovrstne prakse neposredno spodkopavajo neodvisnost tožilstva in ustvarjajo nevaren prostor za politične in druge vplive.Foto: Prava.siPrimer Masleše ni zgolj osebna zgodba, temveč simptom sistemske pravne praznine, ki ogroža ugled in neodvisnost slovenskega tožilstva. Zakonodajalec mora nemudoma odpraviti to anomalijo in uskladiti zakonodajo z evropskimi standardi. Javnost ima pravico do transparentnega in poštenega pravosodja, brez sence političnih vplivov.Predvsem pa neznanih socialističnih dec neznanih pravosodnih funkcionarjev postkomunizma, ki se je iz neznanih razlogov kot rak razširil po slovenskem pravosodju. Foto: Prava.siAli bo prihajajoča vlada, za katero upamo, da bo temeljila na koaliciji razuma, končno ugriznila v kislo jabolko in izvedla nujno pravosodno reformo na področju dela odvetništva (preobrazba Odvetniške zbornice Slovenije ) , del tožilstva (SDT ter preselitev tožilstva pod Ministrstvo za notranje zadeve) in del sodstva (Vrhovno sodišče)? Bodo državljani končno dobili pravno državo po najvišjih sprejetih etičnih, moralnih in strokovnih standardih? Bodo doživeli zmago, ko bo imel vsak državljan občutek, da pravna država deluje ? Ali pa bodo spet zmagale nevidne sile postkomunističnih ostankov, ki so se že v času Jugoslavije organizirale v neformalno omrežje, neznanih obalnih komandsov!?????Ta neformalna družba, ki deluje po neznanih principih neznanega mafijskega sistema, je skozi desetletja neznano uspešno nameščala neznane kadre na ključna delovna mesta v neznanih delih sodstva in neznanih delih tožilstva – predvsem na področju obalnega koprskega pravosodnega sistema. Kljub očitnim problemom se neznani vzorec ponavlja že od leta 1967, ko so se ti kadri prvič začeli zavedno postavljati v pomembne položaje.Zakaj te sile ne morejo preprosto oditi v pokoj? Zakaj vztrajajo, ko bi morali že zdavnaj umakniti prostor novim generacijam? In zakaj se v ozadju neznano pogosto pojavlja Bosna in Hercegovina? So to zgolj naključja ali pa je v ozadju nekaj, kar zahteva jasnejšo preiskavo?Foto: Prava.siVprašanja ostajajo odprta, odgovori pa so ključni za prihodnost naše države in pravosodnega sistema, ki si ga državljani želimo – poštenega, neodvisnega in učinkovitega.Luka Perš

Tue, 24. Jun 2025 at 16:39

1426 ogledov

ZF in BM: neznano, neznano prezrto ali neznano dogovorjeno? Nadzornik občine NE MORE biti tožilec!
V uvodnem delu članka si dovoljujemo nekaj sarkastične svobode, saj gre za situacijo, ki jo je težko razumeti zgolj skozi suhoparno pravno terminologijo. Kje je ta sarkastična svoboda trčila ob »neznano resnico«, ki jo lahko vsak »neznani bralec« po svoje — seveda povsem »neznano svobodno« — interpretira, pa boste neznano kdaj in neznano kako presodili sami.Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča RS v obodbju 2010 do 2016 ter oče Marka Masleše. (Foto: Posnetek zaslona- Siol)UVOD Morda se na prvi pogled zdi beseda »neznano« povsem nedolžna. A v Sloveniji so nekateri zaradi te besede končali kot po krivem obsojeni. Šele Ustavno sodišče je odpravilo krivične sodbe, ki so temeljile prav na pravno spornem in ohlapnem pojmu »neznano«. Zakaj omenjamo to besedo? Ker jo pravno zelo dobro pozna nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča in dolgoletni vrhovni sodnik Branko Masleša, oče sveže okrožnega tožilca v ODT Koper Marka Masleše. Prav tako jo v pravnem smislu odlično pozna dr. Zvonko Fišer, sedanji član Državnotožilskega sveta, nekdanji ustavni sodnik in nekdanji generalni državni tožilec.Za osvežitev spomina: Fišer je funkcijo generalnega državnega tožilca opravljal od 4. maja 2011 do 4. maja 2017. Istočasno je takrat funkcijo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije zastopal Branko Masleša. Zato je obema kristalno jasno, kaj v pravnem smislu pomeni pojem »neznano«, še posebej glede na to, da so Fišerjevi podrejeni uradniki na kraljici postopkov v času njegovega vodenja tožilstva uspeli prepričati vse stopnje slovenskih sodišč s pravno problematično obtožnico, ki je temeljila na pojmu »neznano«. Le Ustavno sodišče Republike Slovenije je soglasno zavrnilo takšno pravno konstrukcijo, kar je bilo dobro tudi zato, ker bi verjetno evropske sodne institucije takoj obsodile takšno pravno prakso.Zato smo se odločili, da tudi mi v pravnem smislu izgradimo zgodbo o imenovanju Marka Masleše, sina Branka Masleše, na položaj okrožnega tožilca v Kopru. Kot smo že zapisali v članku z naslovom »Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!?«, smo se postavili v vlogo člana Državnotožilskega sveta in opazili najmanj dve resni zadevi, zaradi katerih ga kot kandidata verjetno ne bi podprli.Zvonko Fišer, sedanji namestnik Državno tožilskega sveta in nekdanji generalni državni tožilec v obdobju 2011-2016. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24)Zdaj pa si zamislite, da ste tožilec, ki po uveljavljeni tožilski praksi dr. Zvonka Fišerja sestavi naslednjo obtožnico:Na neznanem kraju, ob neznanem času, v neznanem lokalu, z neznano kavo, neznano močno ali neznano blago, sta se po neznanem dogovoru, izrečenem v neznanem jeziku, sestala neznana akterja z neznanimi nameni, neznano na kakšen način, neznano kje. Cilj je bil stopiti v stik s Fišerjem in Maslešo ter se neznano dogovoriti o neznanem terminu odločanja o neznani zaposlitvi Marka Masleše, v dogovoru z neznano osebo, katere ime se začne na črko B, in po neznanem premisleku taktike neznane osebe s priimkom na črko M. Neznana oseba na črko B se je neznano kje spomnila, da pozna člana Državnotožilskega sveta, katerega ime se začne na črko Z, in ta neznana oseba ve, da bo ta član s priimkom na črko F dosegel, da bodo člani Državnotožilskega sveta na neznan način potrdili Marka Maslešo za okrožnega tožilca v Kopru.Neznani so tudi naslednji podatki:Neznan dokument, ki je določil čas razpisa za okrožnega tožilca v Kopru.Neznani kriteriji, ki jih je kandidat izpolnjeval.Neznan razlog, zakaj ravno Koper.Neznana strokovna priporočila, ki so ga predlagala.Neznani »slep« razpis, za katerega so vsi vedeli, kdo je favorit.Neznano, kako se v tem procesu pojavi priimek Masleša.Neznano, kako vsi molčijo glede konflikta interesov.Neznano, zakaj so pravna mnenja ostala prezrta.Neznano, zakaj Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ni ukrepala.Neznano, kako dolgo bomo kot družba še dopuščali, da so kadrovski postopki v pravosodju vse drugo kot transparentni.A eno dejstvo ni več neznano: Znano je, da se je sin nekdanjega najvišjega sodnika v državi, Marko Masleša, znašel na mestu okrožnega tožilca v Kopru, čeprav obstajajo tehtni razlogi, zakaj ta položaj ni združljiv z njegovo dosedanjo politično funkcijo.Sedanja generalna državna tožilka Katarina Bergant in sveži okrožni tožilec na ODT Koper Marko Masleša. (Foto: Posnetek zaslona- Vrhovno državno tožilstvo)PRAVNA DEJSTVA: ZAKAJ FUNKCIJA NADZORNIKA V NADZORNEM ODBORU OBČINE IN POLOŽAJ TOŽILCA NE GRESTA SKUPAJ? Ker je funkcija nadzornika v nadzornem odboru občine politična funkcija!Kako lahko na položaj, ki zahteva najvišjo stopnjo politične neodvisnosti, imenuješ osebo, ki opravlja politično funkcijo? In kako dolgo bo o tem še molčal Državnotožilski svet?Priznamo, uvod članka je bil namerno ciničen in sarkastičen. A to je realna slika slovenskega pravosodja. Geslo našega medija je »brez dlake na jeziku« in hitro boste ugotovili, kdo so domnevni ključni akterji v zaposlitvi Marka Masleše.V nadaljevanju pa sledi pravno argumentirana razlaga, zakaj oseba, ki zaseda položaj nadzornika občine, enostavno ne sme postati okrožni tožilec — ne glede na to, ali mu je ime Luka Perš, Janez Novak, Marija Horvat, Lojze Dolinar (imena so zgolj ilustrativna).To je ključni dokument, zakaj je sporno imenovanje Marka Masleše iz vidika konflikta interesov in politične okuženosti funkcije opravljanja neodvisnega dela okrožnega tožilca. Ker tožilec ne more opravljati POLITIČNE FUNKCIJE! PIKA! (Foto: Posnetek zaslona- Občina Ankaran)Zakonodaja v Sloveniji, kljub vsem »neznankam«, vsebuje nekatere zelo jasne določbe. Po Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS) je članstvo v nadzornem odboru občine politična funkcija. Nadzorni odbor je organ, ki nadzoruje delo občinske uprave, občinskega sveta in župana — torej gre za del političnega nadzora na lokalni ravni.Druga ključna pravna norma je Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki določa, da morajo biti pravosodne funkcije povsem ločene od političnega delovanja. Praksa in mnenja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) že vrsto let jasno opozarjajo, da tudi članstvo v nadzornem odboru občine šteje za politično funkcijo oziroma funkcijo, ki vzbuja dvom v neodvisnost osebe, če ta zasede tožilski položaj.Poleg tega je očitno, da je okrožni državni tožilec del represivnega aparata države, ki mora biti popolnoma neodvisen od lokalnih političnih struktur. Konflikt interesov je v takem primeru več kot očiten — oseba, ki je do pred kratkim nadzirala lokalno politiko, lahko kot tožilec obravnava iste ljudi ali strukture, ki jih je politično nadzirala.Ali se predsedniku Državno tožilskega sveta Hariju Furlanu ne zdi sporno, da so pod njegovim vodstvom izbrali za prosto delovno mesto okrožnega tožilca v Kopru osebo, ki je še hkrati nadzornik v nadzornem odboru v sosednji občini!? (Foto: Posnetek zaslona- Delo)Na to težavo so v preteklosti opozarjali številni pravniki, med njimi tudi dr. Rajko Pirnat. Skupne ugotovitve so jasne: prehod s politične funkcije v pravosodje brez vmesne karenčne dobe in brez jasnih zakonodajnih omejitev spodkopava videz nepristranskosti pravosodja.Podobno velja v mednarodnem prostoru. Beneška komisija, GRECO in OECD so v svojih priporočilih Sloveniji večkrat očitali politično prepletenost pravosodja in pomanjkljivo zaščito pred konflikti interesov.Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v številnih sodbah opozorilo, da ni dovolj zgolj dejanska nepristranskost sodnikov in tožilcev — biti mora zagotovljen tudi videz nepristranskosti. Če torej javnost utemeljeno dvomi v neodvisnost tožilca zaradi njegove pretekle politične vloge, je načelo nepristranskosti že okrnjeno.Slovensko pravosodje se že leta sooča s težavami pri kadrovanju. Postopki so pogosto netransparentni, ključna mesta zasedajo osebe z močnimi političnimi ali družinskimi povezavami. Kadrovanje v tožilstvu in sodstvu ostaja eden najobčutljivejših segmentov pravne države.Primer Marka Masleše ni osamljen. Je simptom sistemske bolezni, kjer zakulisna dogovarjanja, politični vplivi in pomanjkanje nadzora omogočajo imenovanja, ki zbujajo dvom v integriteto pravosodja.Pomembno je poudariti, da članek ne diskreditira osebno Marka Masleše. Problem ni on kot oseba, temveč način in okoliščine njegovega imenovanja, ki jasno kažejo na sistemsko spornost ter potrebo po večji zakonodajni jasnosti in spoštovanju standardov neodvisnosti.V času, ko se Slovenija sooča s krizo zaupanja v pravosodje, si ne moremo več privoščiti »neznanih« dogovorov, »neznanih« imenovanj in »neznanih« povezav, ki mečejo dvom na neodvisnost ključnih institucij pravne države.Zakonodajalec mora nemudoma zapreti zakonodajne vrzeli, ki omogočajo tovrstne kadrovske prakse, Komisija za preprečevanje korupcije pa mora dosledno ukrepati povsod, kjer obstaja utemeljen sum konflikta interesov.Pravosodje mora biti ne le neodvisno, temveč se mora to tudi jasno videti. Dokler bodo o imenovanjih v tožilstvu odločale politične povezave in ne strokovni kriteriji, bo del javnosti prepričan, da so postkomunistični vplivi in »zlata deca« nekdanjega režima še vedno prisotni v ključnih institucijah pravne države.Primer Masleša kliče po sklicu nujne seje Državnotožilskega sveta, ki bi jo moral zaradi novih dejstev sklicati predsednik Harij Furlan ali vsaj njegov namestnik Zvonko Fišer. Člani sveta bi morali še enkrat temeljito premisliti, ali lahko oseba, ki zaseda politično funkcijo nadzornika občine, hkrati postane okrožni državni tožilec.Kot ste lahko razbrali iz zgornjega, obstaja veliko pravnih in strokovnih argumentov, zakaj je tovrstna kadrovska odločitev zelo sporna. Verjetno bomo posegli po vseh zakonitih možnostih, da se primer imenovanja Marka Masleše za tožilca do potankosti razjasni.Nekdanji generalni državni tožilec v obdobju 2011-2017 Zvonko Fišer, sedanja generalna državna tožilka Katarina Bergant in Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča RS od leta 2010 do 2017. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24, Siol, vrhovno državno tožilstvo)Enaka merila bi morala veljati za kogarkoli — Luko Perša, Karla Jeriča, Petro Izabelič, Erika Hmelja, Lariso Campe ali kogarkoli drugega (vsa imena razen avtorjevega so izmišljena). Če bi pred imenovanjem za tožilca opravljali politično funkcijo v nadzornem odboru občine, bi njihovo kandidaturo takoj zavrnili, dokler ne bi pravočasno in transparentno odstopili s politične funkcije.Vprašanje je: Zakaj tega ni storil Marko Masleša? So to vedeli člani Državnotožilskega sveta? Bo zdaj, po tem razkritju, odstopil vsaj kot član nadzornega odbora občine Ankaran? Bomo videli.Luka Perš

Tue, 24. Jun 2025 at 08:59

2891 ogledov

MARKO ODLAZEK VS NAJBOLJ ZNAN RAZISKOVALNI NOVINAR V NAŠI DRŽAVI BOJAN POŽAR!
Po objavljamo članek z naslovom Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on bi pa urejal še objave Bojana Požarja  objavljen dne četrtek, 19. Junij 2025 ob 06:00 v spletnem mediju Požareport. Avtor članka je eden najbolje obveščenih in dolgoletnih najboljših raziskovalnih novinarjev v Sloveniji Bojan Požar.Foto: Posnetek zaslona- članek z naslovom Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on bi pa urejal še objave Bojana Požarja  objavljen dne 19.6.2025 v spletnem mediju Požareport.Foto: Instagram profil Polka BoškovićLuka Perš

Sat, 21. Jun 2025 at 19:45

2479 ogledov

Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!???
Spoštovani bralci,pred nami je nova pravna uganka, v katero se bomo postavili v vlogo člana Državnega tožilskega sveta. Ta svet sestavljajo zdaj: predsednik Harij Furlan, namestnik Zvonko Fišer ter člani dr. Samo Bardutzky, Vlasta Nussdorfer, Ivan Žaberl, mag. Ivan Pridigar, Nadja Sovinc, Damir Kusić in magMar. Janja Bernard Korpar. Trenutna sestava Državnega tožilskega sveta. (Foto: Posnetek zaslona-Državno tožilski svet)Pred vami je primer, kjer bo Državni tožilski svet odločal o kandidatu za mesto okrožnega tožilca. Kandidat sicer formalno izpolnjuje vse pogoje za zaposlitev, vendar pa iz pozornejšega pregleda izstopata dve pomembni okoliščini, ki vzbujata strokovne pomisleke za zasedbo funkcije okrožnega tožilca.Kandidat je bil prej zaposlen kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja in hkrati opravlja funkcijo člana nadzornega odbora ene izmed slovenskih občin. Ta dva podatka zahtevata temeljit strokovni premislek glede neodvisnosti in nepristranskosti, ki sta stebra pravne države in temelj zaupanja javnosti v pravosodni sistem.28.člen Zakona o lokalni samoupravi. (Foto: Posnetek zaslona- Zakon o lokalni samoupravi)Neodvisnost, nepristranskost in princip »cooling-off«Zakon o državnem tožilstvu (ZDT) jasno določa, da morajo državni tožilci delovati neodvisno in nepristransko. Neodvisnost pomeni svobodo od kakršnih koli vplivov, nepristranskost pa zahteva odsotnost osebnih ali institucionalnih interesov, ki bi lahko vplivali na odločanje.Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice dodatno poudarja, da mora biti izključen ne samo dejanski konflikt interesov, ampak tudi zaznani konflikt, ki bi lahko spodkopal zaupanje v pravosodni sistem. Ravno zaradi tega je ključen princip »cooling-off« – časovni presek, ki preprečuje, da bi posameznik neposredno prešel iz ene občutljive funkcije v drugo, kjer bi lahko nastal konflikt interesov. Ta mehanizem ni le formalnost, ampak eden od stebrov pravne države, ki ščiti neodvisnost in krepi zaupanje javnosti.Ali je torej smiselno, da kandidat za okrožnega tožilca, ki prihaja iz okolja Urada za preprečevanje pranja denarja in hkrati še vedno opravlja funkcijo nadzornika v občinskem nadzornem odboru, prevzame to ključno pravosodno vlogo?Dodatno zaskrbljujoče je dejstvo, da je kandidat vložil tožbo glede izbora za predsednika nadzornega odbora, kar nakazuje na aktivno politično udejstvovanje. Še bolj problematično je, da funkcijo nadzornika opravlja v občini, ki je neposredno pod jurisdikcijo okrožnega tožilstva, kjer kandidira za mesto okrožnega tožilca.Čeprav so nadzorni odbori občin formalno nadzorne institucije, so njihovi člani imenovani s strani občinskih svetnikov, ki so sami politično izvoljeni . Ta funkcija sicer ni poklicna, vendar nosi močan politični predznak, saj nadzoruje porabo javnih sredstev in vpliva na delovanje občinske uprave.Kandidat je sicer v postopku imenovanja za predsednika nadzornega odbora doživel neuspeh, a je ostal član odbora, kar pomeni, da je še vedno vpet v lokalno politično infrastrukturo in nadzorno funkcijo, ki ima lahko neposredne učinke na razpise, subvencije in druge pomembne odločitve.Foto: Posnetek zaslona-Zakon o lokalni samoupraviKonflikt interesov in tveganje za zaupanje javnostiKot okrožni državni tožilec bi lahko kandidat lahko sprožal postopke proti osebam ali institucijam, ki jih je kot član nadzornega odbora pravzaprav nadziral. Ta dvojna vloga ustvarja realno tveganje za konflikt interesov in lahko resno zniža zaupanje javnosti v nepristranskost tožilstva.Prav tu se kaže, zakaj ni dovolj le formalno izpolnjevanje pogojev, temveč je ključna skladnost z duhom zakona. Zakon o državnem tožilstvu govori o nezdružljivosti določenih funkcij zaradi vpliva na nepristranskost, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije pa zahteva transparentnost in odpravo konfliktov interesov.Zakon o lokalni samoupravi jasno določa, da so organi občine župan, občinski svet in nadzorni odbor . Ker občinski svet imenuje člane nadzornega odbora, je ta funkcija politično določena in ni povsem ločena od političnega okolja.Glede na to, da kandidat še vedno opravlja funkcijo nadzornika občine, ki je v neposredni pristojnosti okrožnega tožilstva, je njegova nepristranskost lahko upravičeno vprašljiva. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice jasno zahteva izključitev tudi samega videza konflikta interesov, saj je zaupanje javnosti v pravosodni sistem prav tako dragoceno kot nepristranskost.Kombinacija politične funkcije nadzornika občine, prehoda iz represivne inšpekcijske vloge in imenovanja na tožilsko mesto, ki nadzira isto občino, odpira veliko pravno in etično dilemo.Pred potrditvijo kandidata bi se morali člani Državnega tožilskega sveta vprašati, ali je kandidat pred začetkom postopka vsaj podal podpisano odstopno izjavo kot član nadzornega odbora. S tem bi izničil morebitno politično "okuženost" svojega novega položaja.A tega ni storil. Zakaj? Zakaj vztraja pri funkciji, ki mu prinaša le simbolično plačilo, a ga hkrati lahko izpostavi političnim vplivom, ki ogrožajo njegovo nepristranskost kot okrožnega tožilca?Tukaj vidite, da je bil petega junija 2025 Marko Masleša predstavljen kot novi okrožni tožilec v Kopru. Foto: Posnetek zaslona- Vrhovno državno tožilstvoPresenečenje! S takšnim življenjepisom je bil za mesto okrožnega tožilca v Kopru izbran Marko Masleša. sin nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše!In zdaj najbolj šokanten del zgodbe. Kandidat, ki je kljub vsemu dobil podporo Državnega tožilskega sveta in bil imenovan za okrožnega tožilca v Kopru, ni kdo drug kot Marko Masleša, sin nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Branka Masleše.Marko Masleša kot višji inšpektor zaposlen na Uradu za preprečevanje pranje denarja. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)Od sredine junija 2023 je bil Masleša zaposlen kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja, hkrati pa opravlja funkcijo člana nadzornega odbora Občine Ankaran, ki spada pod jurisdikcijo tožilstva v Kopru. Leta 2023 je celo vložil tožbo na upravno sodišče v Novi Gorici, ker ni bil zadovoljen z izbiro postopka za predsednika nadzornega odbora Občine Ankaran.Zapis na spletni strani Občine Ankaran, da Marko Masleša še vedno deluje kot član nadzornega odbora občine Ankaran. (Foto: Posnetek zaslona- Občina Ankaran)Postkomunistični vplivi in "zlata deca" nekdanjega režima še vedno držijo pomembne položaje v ključnih institucijah pravne države. Kaj zdaj? Ali si res želimo, da se takšne povezave in konflikti interesov pojavljajo v naših pravosodnih institucijah? Ali bomo pristali na izgovore in nevidne povezave ali bomo zahtevali odgovornost in transparentnost?Zaupanje javnosti v pravosodje ni samoumevno – pravosodni organi morajo biti svetišče nepristranskosti in ne teren političnih vplivov. To je bistvo, ki ga ta primer še enkrat jasno osvetljuje.Branko Masleša, nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in oče Marka Masleše. (Foto: Prava.si)Če želite spremljati takšne zgodbe in podpirati neodvisno novinarstvo, nas podprite: Prava.si | TRR: SI56 0234 0174 2349 707Luka Perš

Wed, 18. Jun 2025 at 21:40

4133 ogledov

OBŠIRNA ANALIZA DOKAZUJE, DA IMA ŽVIŽGAČ PRAV! Ocenite sami, ali je Ribič odgovoren za več milijonsko oškodovanje STELKOMA!!!
V našem mediju Prava smo objavili članek z naslovom [EKSKLUZIVNO]Andrej Ribič slovenske davkoplačevalce oškodoval za 30 MILIJONOV EVROV?? To nam je razkril ŽVIŽGAČ IZ STELKOMA!. V njem smo razkrili insajderske informacije žvižgača iz družbe Stelkom, kako je potekalo sistematično oškodovanje para državnega podjetja zaradi poslov z IRU pogodbami na področju koriščenja kablov za nemoteno delovanje dejavnosti telekomunikacijskih podjetjih. V svoji izpovedi je zelo močno obremenil Andreja Ribiča, ko je še bil predsednik uprave Elektro Ljubljana. Med drugim mu je očital, da je posredno oziroma neposredno soodgovoren za 30 milijonov evrov škode na račun slovenskih davkoplačevalcev. Zato smo se odločili, da se lotimo obširne finančne analize in preiskave s pomočjo letnih finančnih poročil Elektra Ljubljane, Elesa in bilanc družbe Stelkom. Kot smo ugotovili, sodeč po javno dostopnih podatkih je bil Andrej Ribič skoraj desetletje v dvojni funkciji predsednika uprave Elektra Ljubljana in predsednika oziroma člana nadzornega sveta družbe Stelkom. Tako je realno skoraj deset let Ribič imel pred sabo vse ključne poslovne podatke. Kako je prišel žvižgač do ugotovitev, da bi lahko Andrej Ribič nosil vsaj politično, moralno in etično odgovornost, se skriva v množici številk in računovodskih izkazov. Kot boste videli, tudi javno objavljeni finančni podatki nakazujejo, da je prišlo do oškodovanja družbe Stelkom v preteklosti med 15 do 30 milijonov evrov. Sodeč po dokumentaciji, bi morali nemudoma ukrepati na Finančni upravi Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije in Komisija za nadzor javnih financ. Spoštovani državljani, spoštovani strokovnjaki za računovodske finančne izkaze, vabimo vas, da se sami poigrate s številkami. Stavimo simbolni evro, da boste prišli do podobnih zaključkov kot nam jih je zaupal žvižgač in avtor tega članka. Vabimo vas, da si pozorno preberete dvajset sledi zapisanih skozi poglavja, kako smo razkrili sporno dvojno vlogo Andreja Ribiča ob domnevnem oškodovanju slovenskega proračuna v višini med 15 do 30 milijonov evrov!???1. poglavje: Ko se oglasi žvižgačV uredništvo Prava.si smo prejeli dva dokumenta. Prvi je pogodba o uporabi optičnega voda med BTC in WTC iz leta 2005, ki jo je podpisal Elektro Ljubljana s ponudnikom kablov. Drugi je interni izpis vseh kablov po Ljubljani, ki jih uporablja podjetje Stelkom d.o.o. Dokumenta je dostavil žvižgač v Stelkomu. Zatrjeval je, da je javna infrastruktura dolga leta tržena brez povratka koristi državi. Trdil je, da je bil sistem viden, znan in zavestno ignoriran.Foto: Prava.si2. poglavje: Dvojna vloga Andreja RibičaOd 23. februarja 2010 do novembra 2021 je bil Andrej Ribič predsednik uprave Elektro Ljubljana. Istočasno je bil od leta 2012 oziroma 2013 dalje tudi predsednik nadzornega sveta podjetja Stelkom. Elektro Ljubljana je bila večinska ustanoviteljica Stelkoma. To pomeni, da je Ribič nadzoroval podjetje, ki je tržilo infrastrukturo podjetja, ki ga je sam vodil. Sistem brez zavor.Tukaj lahko vidite, kdaj je bil Andrej Ribič predsednik uprave Elektro Ljubljana. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Tukaj se jasno vidi, kdaj je bil Andrej Ribič v nadzornem svetu družbe Stelkom. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)3. poglavje: Prihodki, ki niso nikoli vrnjeniFinančna poročila podjetja Stelkom kažejo, da je med letoma 2011 in 2024 ustvarilo povprečno 7,8 milijona evrov prihodkov letno. V enakem obdobju v bilancah Elektra Ljubljana ni zaslediti nobenih prihodkov, ki bi izhajali iz najema kablov, infrastrukture ali uporabe optičnega omrežja. Kar je Stelkom pridobil, je tam tudi ostalo.Bilance poslovnih izzidov med leti 2011-2014 družbe Stelkom. (Foto: E-bonitete)4. poglavje: Sledi amortizacijeStelkom je v obdobju 2011 do 2024 vsako leto amortiziral osnovna sredstva v vrednosti od 400.000 do 1.000.000 evrov. V vseh bilancah je prikazano več kot 11 milijonov evrov kumulativne amortizacije. Vendar nikjer ni zabeleženo, da bi ta sredstva pridobili z investicijo, leasingom ali odkupi. Kar pomeni, da amortizirajo infrastrukturo, ki je formalno nikoli niso kupili. Lahko sumimo, da je infrastruktura najeta, a brez nadomestila kažejo naši indici v obširni preiskavi.Bilanca stanja družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: E-bonitete)5. poglavje: Prikrivanje skozi zabilančna sredstvaMed letoma 2011 in 2015 so v bilancah Stelkoma navedena zabilančna sredstva. Gre za pogodbe ali pravice, ki niso lastništvo, a imajo uporabno vrednost. Višine se gibljejo med 1,2 milijona in 200.000 evrov. Več finančnih analitikov je potrdilo, da gre skoraj gotovo za dolgoročne pogodbe IRU, ki bi morale imeti tudi protiknjižno postavko – denarno nadomestilo lastniku infrastrukture. Vendar se tega v javno dostopnih finančnih podatkih ne opazi.Izkazi poslovne izzida družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: E-bonitete)6. poglavje: Stroški storitev brez pojasnilaV istem obdobju je podjetje Stelkom izkazovalo med 2,5 in 3,5 milijona evrov stroškov storitev letno. Skupaj več kot 40 milijonov evrov v desetih letih. V poročilih ni navedeno, komu so bile storitve plačane. V nobenem primeru to niso bila podjetja, ki so zgradila kablovod. Sredstva so torej domnevno odtekala iz sistema, ne da bi bilo javnosti znano kam.Računovodski izkazalniki družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)7. poglavje: Denarni tok – denar je bilDenarni tok iz poslovanja je bil med 2020 in 2022 vsako leto pozitiven in je presegal milijon evrov. Podjetje je imelo na voljo realni denar, ki pa ga ni investiralo nazaj v infrastrukturo, ni ga izplačalo kot nadomestilo Elektru Ljubljana, niti ni zmanjševalo dolga. Namesto tega se je stanje denarja zmanjševalo, dolgoročni cilji pa so izginjali.Denarni tok družbe Stelkom. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)8. poglavje: Plačilna disciplina, ki je niV letu 2024 ima Stelkom bonitetno oceno 2 – kar pomeni visoko tveganje, zamude plačil nad 120 dni in potencialne insolvenčne nevarnosti. Iz podjetja, ki je desetletje ustvarjalo milijonske prihodke in je amortiziralo kablovod, je ostala lupina z blokiranimi računi in neporavnanimi obveznostmi.Ocena družbe Stelkom na spletni strani e-bonitete. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)9. poglavje: Zamenjava lastništva – zadnji maneverLeta 2022 je lastništvo Stelkoma prešlo iz lasti Elektra Ljubljana v zasebne roke. Novi lastnik je postal Metrima d.o.o. Po tem datumu se je poslovanje poslabšalo. Dobri denarni tokovi so usahnili. Povezava med kabli in javno infrastrukturo je bila pretrgana. Pred tem pa je sistem deloval skoraj dve desetletji. Vse kaže, da se naši sumi iz napisane trilogije Stelkom uresničujejo. Foto: Prava.si10. poglavje: Vse poti vodijo k odgovornostiAndrej Ribič je imel kot predsednik uprave Elektra Ljubljana (2010–2021) in kot predsednik nadzornega sveta Stelkoma (od 2012/2013 dalje) neposreden in stalen vpogled v pogodbe, bilance in finančne tokove.Ni sklenil tržne pogodbe o oddaji infrastrukture. Ni zahteval nadomestil. Ni ustavil sistema. Namesto tega je vodil in nadzoroval entitete, ki so omogočale prikrito trženje javnih sredstev brez vračila. Tudi mi smo mislili, da žvižgač pretirava z oceno oškodovanja slovenskega proračuna. Vendar smo tudi sami ugotovili, da je lahko skozi dolgoletno delovanje Stelkoma v teh letih zaradi sistematičnega delovanja lastnikov se povzročila domnevna škoda v višini 25 do 30 milijonov evrov.Foto: ChatGPT11. poglavje: Kako so kabli izginili iz bilancKo v bilancah ni investicije, ni nakupa, ni leasinga, ni dolgoročnega najema, a so osnovna sredstva amortizirana, pomeni to le eno: kabli, ki jih Stelkom uporablja, niso nikoli bili njihovi. A vendar so jih računovodsko pripoznali kot del svoje dejavnosti. S tem so ustvarjali prihodke na podlagi infrastrukture, ki je ostala v lasti drugega podjetja. V tem primeru Ribečevi Elektro Ljubljana.IRU pogodba sklenjena s strani Elektra Ljubljana v letu 2005. (Foto: Bralec Prava.si)12. poglavje: Pravni manever, imenovan IRUPogodba iz leta 2005 dokazuje uporabo infrastrukture brez formalnega prenosa lastništva. Takšna pravica uporabe se imenuje IRU. Računovodsko je takšna pravica vedno dvostranska: uporabnik jo mora pripoznati kot dolgoročni dolg, lastnik pa kot dolgoročni prihodek. Stelkom jo je pripoznal. Elektro Ljubljana nikoli. Kar pomeni, da nikoli ni dobil nadomestila.Foto: Bralec Prava.si13. poglavje: Kdo je zares plačeval? Nihče.Med pregledom finančnih poročilih Elektra Ljubljana ni zaznati prihodkov iz najema kablovodov, je edina logična razlaga, da se sistem nikoli ni obravnaval tržno. Ni bilo nadomestil. Ni bilo ocene tržne vrednosti. Ni bilo knjigovodskega vračanja investicije. Država je investicijo pokrila. Izvajal jo je Stelkom. Dobiček je bil njegov.Bilanca stanja družbe Stelkom v letih 2017-2021. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)14. poglavje: Plačila, ki izginejo v storitveVsako leto so iz podjetja Stelkom izginili milijoni evrov pod postavko "stroški storitev". Teh storitev ni moč povezati z investicijami, s kabli, niti z infrastrukturo. Gre za operativne izdatke, ki so najverjetneje služili kot notranji prevzemi vrednosti. Denar je krožil znotraj sistema, lastnik infrastrukture pa ni dobil ničesar.15. poglavje: Finančna analiza – kako do 30 milijonov?Povprečna letna vrednost uporabe infrastrukture bi morala znašati vsaj 1,6 milijona evrov. Toliko znaša 20 % tržna vrednost prihodkov Stelkoma (okrog 8 milijonov letno). V 15 letih to znese najmanj 24 milijonov. Ob dodatnih stroških amortizacije, zabilančnih sredstev in neknjiženih obveznosti se končna ocena ustavi med 25 in 30 milijoni evrov. Po mnenju več neodvisnih davčnih in računovodskih strokovnjakov gre za jasen primer prikritih prihodkov, ki bi morali biti knjigovodsko izkazani in davčno obravnavani. Če podjetje trži nekaj, kar ni v njegovi lasti, in s tem ustvarja dohodek, mora obstajati pogodben odnos in tok denarja nazaj do lastnika. Če tega ni, obstaja resna verjetnost oškodovanja.Računovodski kazalniki družbe Stelkom v letih 2017-2021. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)16. poglavje: Zakaj ni nihče ukrepal?Ker je imel Andrej Ribič funkcijo predsednika uprave Elektra Ljubljana od februarja 2010 do novembra 2021 in od leta 2012/2013 dalje tudi funkcijo predsednika nadzornega sveta Stelkoma, je bila vsakršna notranja opozorila ali zahteva po pogodbeni poravnavi vnaprej izničena. Nihče v sistemu ni imel motivacije, da to popravi. Ribič bi moral sam sprožiti revizijo. Pa je ni.Foto: Prava.si17. poglavje: Časovna linija prikrivanjaOd leta 2005 do 2022 ni bilo nobene pogodbe, ki bi urejala plačila za uporabo kablov. V bilancah Elektra Ljubljana se to nikoli ne odraža. Po letu 2022, ko je Stelkom prešel v zasebne roke, se sistem zlomi. Povezave se pretrgajo. Bonitetne ocene padejo. Denarni tok izgine. A pred tem je sistem tiho deloval skoraj dve desetletji.Foto: Prava.si18. poglavje: Revizorji, ki so molčaliVsako leto so tako Stelkom kot Elektro Ljubljana oddajali letna poročila z mnenji pooblaščenih revizorjev. Nobeden izmed njih ni opozoril na neobstoječe prihodke iz uporabe infrastrukture, na odsotnost nadomestil, na zabilančna sredstva brez ustreznega prihodka. Kar pomeni, da je sistem imel tudi računovodsko tišino.19. poglavje: Številke, ki dokončno potrjujejo naše domnevne sumeNa podlagi javno dostopnih finančnih poročil družbe Stelkom d.o.o. za obdobje od leta 2011 do 2021 je razvidno, da je podjetje ustvarjalo povprečno med 7 in 8 milijonov evrov letnih prihodkov. Istočasno je vsako leto izkazovalo amortizacijo osnovnih sredstev v vrednosti med 580.000 in 850.000 evrov.Ti zneski se neposredno nanašajo na uporabo fizične infrastrukture – kablovodov in optičnih povezav, ki jih podjetje formalno ni nikoli kupilo, pač pa je temeljilo na dolgoročnih pravicah uporabe.V ključnih letih, kot so 2012, 2013 in 2014, se v bilancah pojavljajo tudi zabilančna sredstva v višini med 900.000 in 1.200.000 evrov. Gre za obveznosti, ki niso del aktivnega knjigovodstva, temveč izhajajo iz t. i. pravice do uporabe – pogodbeno razmerje znano kot IRU. To pomeni, da je Stelkom lahko tržil infrastrukturo, ne da bi jo imel v lasti, a bi moral za to lastniku – v tem primeru Elektru Ljubljana – plačevati nadomestilo. Tega v nobenem trenutku ni zaznati v prihodkovnih izkazih Elektra Ljubljana.V letih, ko so ti prihodki iz uporabe kablov najvišji, so v bilancah Elektra Ljubljana ti prihodki enostavno izginili. V bilancah ni zaslediti nobene postavke, ki bi potrjevala, da je za uporabo lastne infrastrukture Elektro Ljubljana prejemal denarno nadomestilo.Izračunano po konzervativnem modelu, bi moral Elektro Ljubljana letno prejeti med 1,5 in 2 milijona evrov. V desetih letih to znaša najmanj 15 do 20 milijonov evrov. Skupaj z amortizacijo, prikritimi terjatvami in izločenimi prihodki se številka povzpne nad 25 milijonov evrov.Pomemben dokaz predstavlja tudi sprememba lastništva v letu 2022, ko je podjetje Stelkom iz rok Elektra Ljubljana prešlo v zasebno last. Po tem trenutku se v poročilih Stelkoma začnejo kazati negativni denarni tokovi, bonitetne ocene podjetja padejo, plačilna sposobnost upade, struktura odhodkov se poruši.Ta prelomnica jasno kaže, da je bil poslovni model dolgoročno nevzdržen in da je lahko deloval le ob institucionalni podpori, ki jo je omogočal nadzorni odnos Elektra Ljubljana kot ustanovitelja in nadzornika.Najpomembnejša ugotovitev pa izhaja iz neposredne časovne povezave med funkcijo Andreja Ribiča kot predsednika uprave Elektra Ljubljana od leta 2010 do 2021 in njegovim istočasnim nadzorom nad Stelkomom, kjer je zasedal mesto predsednika nadzornega sveta od leta 2012/13 dalje.Ribič je torej skoraj desetletje sedel na obeh straneh pogodbenega razmerja: bil je odgovoren za zaščito državne infrastrukture in hkrati za nadzor podjetja, ki jo je tržilo brez kompenzacije.Če bi bil sistem zasnovan po tržnih načelih, bi morala obstajati pogodba, ki določa ceno uporabe, obračun IRU pravic, nadomestilo amortizacije in tok denarja med uporabnikom in lastnikom infrastrukture.Ker vsega tega v bilancah ni, je mogoče govoriti o sistemski finančni vrzeli, katere vrednost presega 25 milijonov evrov. In to ni več zgolj strokovna ocena – to je izračun, podprt z dokumenti, številkami in knjigovodskimi dejstvi.20. poglavje: Dokazano. Sistem je obstajalKo raziskuješ komunikacijske vode, pričakuješ, da bo država imela celovito evidenco, kdo uporablja fizično infrastrukturo, po kakšnih pogodbah in s kakšnim nadomestilom. A takega registra v Sloveniji ni. Ne GURS, ne AKOS, ne SODO, ne ELES ne vodijo javno dostopnega katastra optičnih kablov, kjer bi bilo mogoče pregledno razbrati, katero podjetje ima pravico uporabe določenega voda in ali za to plačuje.Obstajajo delni sloji na geoportalih, kot sta Prostor.si in Geoportal AKOS, kjer je mogoče na zemljevidu vizualizirati dele pasivne infrastrukture. A ti sloji so nepopolni, ne vsebujejo informacij o pogodbah, ne prikazujejo IRU dogovorov in ne omogočajo identifikacije finančnih tokov, ki bi jih moral prejemati lastnik infrastrukture.To pomeni, da uporabniki kablov lahko dejansko poslujejo, tržijo in ustvarjajo prihodke iz državne infrastrukture – brez kakršnekoli centralne evidence, brez javne preglednosti in brez opozorila. Z drugimi besedami: kar ni vpisano, lahko obstaja. Lahko se trži. Lahko ustvarja milijonske prihodke. In lahko izgine – brez sledi.Ta sistemski vakuum je v Sloveniji omogočil, da je podjetje, kot je Stelkom, lahko tržilo državne kable brez dokumentiranega vračila koristi lastniku – ker ni bilo nadzora. Ker ni bilo registra. Ker je obstajal sistem, ki se je zanašal na to, da nihče ne bo vprašal, kdo so pravi lastniki in ali je infrastruktura res prodana – ali pa le brezplačno uporabljena.Po vseh analiziranih dokumentih, bilancah, pogodbah in finančnih tokovih je jasno: obstajal je sistem, ki je skoraj dve desetletji tržil javno infrastrukturo, ne da bi njen lastnik dobil plačano. Andrej Ribič je bil na obeh straneh sistema. Ni ukrepal. Ni zahteval plačila. Ni zavaroval javnega interesa. Država je izgubila desetine milijonov evrov.Na vrsti so ustrezno usposobljeni strokovni neodvisni organi, da na podlagi javno dostopnih podatkov sprožijo ustrezne postopke in ukrepajo skladu s svojimi pristojnostmi zapisano v slovenski zakonodaji.Luka Perš
Teme
Balkanski kriminalci Dijana Kajmaković Milan Matković Vesna Medenica Osman Mehmedagić Izet Rastoder Petar Lazović Anis Ličina Miloš Njegoslav Milović Udba postojanke

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Dosje Balkanski kriminal: Slovenija, banana republika!Edina država v Evropi, ki NIMA PROBLEMOV Z DROGO IN PRANJEM DENARJA!