Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Še ena razkrita PREVARA NEVZATOVIĆA! Nobeno podjetje za prevoz TOVORA ne hrani RDEČI in MODRI OBRAZEC v svojem ARHIVU!
Na predstavljenih tovornih listih CMR na procesu Kavaški klan smo razkrili nekaj očitnih napak, ki postavljajo predstavljene tovorne liste v zelo dvomljivo situacijo.
prava .
Slovenija

Nedelja, 2. Julij 2023 ob 11:53

Odpri galerijo

Darko Nevzatović in CMR tovorni listi. V svojem arhivu podjetja Darko Nevzatović ne bi smel imeti shranjeni rdeči in modri obrazec CMR- tovorna lista. (Foto: Bralec Prava.si in posnetek zaslona CMR point)

Eden osrednjih dokazov tožilstva v procesu Kavaški klan so tudi tovorni listi oz. CMR. Naš medij je stopil v stik s strokovnjaki za tovorni promet in jim zaupal nekaj nelogičnosti, ki so se pojavljala med predstavljenimi dokazi tovornih listov tožilstva in policije. Hitro smo ugotovili vsaj eno hudo sprenevedanje oz. potvarjenje resnice Darka Nevzatovića v primeru vožnje iz Barcelone v slovenski kraj Dekani. Tako je Nevzatović sam zatrdil, da lahko iz Barcelone v južno italijansko pokrajino Kalabrijo prideš v manj kot 24 urah. Vendar so nam naši strokovnjaki dejali, da to ni mogoče in realno lahko prideš iz Barcelone v Kalabrijo v štiridestih urah. Mi smo po naši računici po res zelo najbolj optimističnem scenariju izračunali, da bi iz Barcelone v Kalabrijo tovorno vozilo prispelo v 33 urah. Enako se tudi ne sklada zgodbe Nevzatoviča, da bi iz Ljubljane v Barcelono in nazaj v Dekane prispel v 48 urah! NO GO!! Nevzatovič pa se je zelo verjetno tudi zlagal še ob dveh dejstvih. Prvič v Dekanih Nevzatovič enostavno ni moral sam z viličarjem raztovarjati železa, ker to počnejo mostovna dvigala. Ključna napaka, ki jo je storil Darko Nevzatović in s tem tudi tožilstvo in policija je, da je bilo med predstavljenimi tovornimi listi ključne priče tožilstva opažena večkrat modri in rdeči obrazec CMR. Vendar, kot smo izvedeli, ta dva obrazca Nevzatovič ne bi smel imeti v svoji dokumentaciji!!! Gre dobesedno za UNIKUM PODJETJA, ki se ukvarja z dejavnostjo prevoza tovora!!!

V Sloveniji poteka sodni proces desetletja v primeru t.i. slovenske celice črnogorske kriminalne združbe Kavaš(ć)ki klan. Med obdolženimi so se znašli Klemen in Blaž Kadivec, Drejc Kovač, Danijel Mišljenović, Dejan Marijanović, Slađam Karimović, Elvis Kolenović, Dragan Todorović, Danko Vukojević, Darko Podraščanin, Mišo Krčić in Marko Radoman. Poleg njih je bilo še obtoženih devet drugih oseb. Le ti so na begu ali so bili aretirani v drugih državah.

Eden pomembnih dokazov tožilstva so bili predstavljeni listi CMR oz. tovorni listi. Osrednja priča tožilstva Darko Nevzatović je odgovarjal tri dni na vprašanja tožilca Jožeta Levašiča. Bolj je tri dni ponavljal tri stavke. To se je dogajalo po našem spominu v zadnjem tednu v maju. Če povzamemo zelo na kratko, je povedal da sta bila glavna Klemen Kadivec (po priprtju Kadivca 2019 Marco Skerbec in Filip Vrzić, on pa je le usmerjal šoferje). Med drugim je povedal, da je za tovor trave skrbel v Španiji Danijel Mišljenovič, na Nizozemskem pa je bil Milan Vitojević zadolžen predvsem za pošiljke kokaina. V Sloveniji je večino pošiljk prevzel Drejc Kovač, kasneje Kožul. Za prenos denarja med vsemi povezanimi pa je bil najbolj odgovoren Blaž Kadivec. Za večino oseb je navajal njihove Sky vzdevke. A kot se je ugotovilo, je možno spreminjati lastne vzdevke. Glede na dejstvo, da je Nevzatović uporabljal vsaj pet do šest telefon obstaja tudi verjetnost, da je vsa komunikacija izmišljena in neveredostojna. Ob tem dodamo še pripombo sodnika in predsednika senata Tomaža Bromšeta, da je predstavljena komunikacija Sky s strani tožilstva in policije SELEKCIONIRANA! Bomo videli, ali bo Nevzatović tudi od 4.7.2023 do 7.7.2023 pogumen in bo odgovoril na vse dvome v zgodbi, ko ga bo štiri dni zaslišala obramba.

Zakaj so predstavljeni CMR listi še ena prevara policije in tožilstva v režiji Darka Nevzatovića?

Kot smo že navedli, je Darko Nevzatović s svojim pričanjem s pomočjo tovornih listov nekatere obdolžene močno obremenil sodelovanje v slovenski celici črnogorske kriminalne združbe Kavaški klan. A smo izvedeli, da je bilo pri javno objavljenih dokazov tožilstva glede CMR listov storjenih malo morje napak. Kako mora biti pravilno izpolnjeni CMR list?

V naše uredništvo smo pridobili primer enega tovornega lista. Na njem morete izpolniti oz. je priporočeno, da se izpolni vseh 24 kategorij. Na njem se mogoče ne izpolnjuje tri ali štiri kategorije, brez ostalih pa enostavno tovor ne more prevzeti ali razkladati na licu mesta.

V prvi točki je vedno napisan pošiljatelj tovora. V drugi točki je napisan prejemnik tovora. V tretji točki je napisano mesto razklada. Četrti točki je zapisano, kjer se je prvotni tovor naložil in datum naložitve tovora. V peti točki je zapisana povratna listina. Od šeste do dvanajste točke je zapisana vrsta in dolžine robe oz. tovora. V trinajsti in štirinajsti točki so zapisana navodila pošiljatelja v smislu, kako in kaj delati s pripeljanim tovorom. Obvezno morajo biti izpolnjene točke 16, 17 in 18!!!! V šestnajsti točki je ime pošiljatelja, v sedemnajsti in osemnajsti točki pa morajo biti štampiljka, registrski tablici vozila in prikolice. V točki enaidvajset je kraj pošiljatelja in datum. V dvaindvajseti točki mora biti vidna štampiljka pošiljatelja robe. V triindvajseti točki mora biti vidna štampiljka prevoznika in podpis šoferja in v zadnji štiriindvajseti točki je viden prejemnik robe in datum. Smo pa tudi na spletni strani Adesa našli navodila, kako mora biti izpolnjen CMR tovorni list s šestnajstimi kategorijami. Med drugim tudi piše, da mora obrazec CMR mora biti v treh izvodih: potrdilo o prejemu, ki se vrne pošiljatelju (npr.: ADESA), dokazilo o dobavi, ki je namenjeno transportni službi, tretja kopija pa je namenjena podjetju, ki je izvedla prevoz.

To so vsi CMR tovorni listi. Kot smo izvedeli, rdeči in modri list prejmeta pošiljatelj in prejemnik robe, medtem ko zeleni in črni list pripada podjetju, ki robo pripelje. Nevzatovič v svojem arhivu podjetja enostavno ni mogel rdeči in modri obrazec. (Foto: Posnetek zaslona CMR point)

Primer Barcelona: Zakaj enostavno ni možno priti iz Barcelone v južno italijansko pokrajino Kalabrijo v manj kot 24 urah!!!

Nevzatović je med svojim pričanjem predstavil tovorni list nakladanja železa v Barceloni. Po njegovem pričanju je prevoz tovora iz Barcelona v italijansko regijo na jugu Italije se je zgodil v manj kot 24 urah. Tako smo za šalo v Google maps vtipkali razdaljo med Barcelono in južno italijansko pokrajino oz. zvezno deželo Kalabrija. Z avtomobilom brez prestanka bi iz Barcelone v Kalabrijo prispeli v osemnajstih oz. devetnajstih urah. Vednar je vsakemu vozniku jasno, da bi ob tako dolgi poti tudi sam naredil daljše časovne postanke. Pot pa je dolga med 1862 in 2062 kilometrov. Vendar smo ugotovili, da enostavno ni nobene možnosti, da bi s tovornim vozilom iz Barcelone v Kalabrijo prišel v manj 24 urah!!! NO GO!!! To dokazuje tudi dokument, ki ga hranimo v uredništvu.

V tožilski dokumentaciji se pojavlja tudi mnogo tovornih listov iz Barcelone ali drugih krajev v Španiji. Sedaj vam v nadaljevanju predstavimo potek raztovarjanja tovora v Barceloni. Na mesto razklada tovora v Barceloni pride tovorno vozilo z robo ob 12. uri. Vse postopke in mesto razkladanja najhitreje tovorno vozilo zaključi ob 18. uri ali kasneje.

V primeru, da voznik tovornjaka iz Barcelone gre na vožnjo ob 18. uri, mora opraviti do Kalabrije med 1862 in 2062 kilometrov. Vsak šofer lahko dela največ 15 ur dnevno. Pomembno je tudi dejstvo, da se mora vsak voznik tovornega vozila ustaviti vsaj na štiri in pol ure vožnje in imeti 45-minutni odmor. V primeru, da lahko šofer vozi petnajst ur je le devet ur efektivne vožnje.

Ta del računajte od 18. ure naprej, ko je tovorno vozilo pričelo svojo pot iz Barcelone. Izvedeli smo, da se vsak tovornjak iz Barcelone na poti v južno Italijo ustavi v italijanskem obmejnem mestu Ventamiglia na meji med Francijo in Italijo. Kot kaže Google maps je z avtomobilom možno priti iz Barcelone v Ventamiglio v sedmih urah brez postankov in nobenih zastojev na cesti. Ob tem moramo tudi računati, da voznik tovornega vozila ne more voziti po avtocesti 150 km/h ali več, ampak je najvišja hitrost za voznike tovornih vozil zakonsko določena. Velikokrat se giblje maksimalna hitrost 110 km/h. Če vemo, da se avtobus ali tovornkaj npr. iz Murske Sobote do Ljubljane brez postankov in zastojev prideta ob svoji maksimalni hitrosti v dveh urah lahko sklepamo, da približno 200 kilometrov se prevozi v dveh urah.

Med Barcelono in Ventamiglio je razdalja po Google maps je 702 kilometra. Po tej logiki bi voznik tovornjaka prišel brez postankov in zastojev v prometu v Ventamiglijo po devetih urah vožnje. Vendar se mora upoštevati, da vozniki tovornjaka naredijo vsaj dve 45-minutni pavzi za počitek. Če dodamo še to zraven, je najhitreje priti kot voznik tovornjaka v Ventamiglio zjutraj ob 4.30 uri, če iz Barcelone prične svojo pot ob 18. uri. V Ventamigliji velikokrat tovornjaki stojijo devet ur. To pomeni, da bi iz Ventamiglije na jug Italije štartal voznik tovornega vozila ob 13.30 uri.

Razdalja med Barcelono in Ventamiglio. (Foto: Posnetek zaslona-Google maps)

Po Google maps je vidno, da je razdalja med Ventamiglijo in Kalabrijo 1168 kilometrov oz. z avtomobilom brez zastojev in postankov pridete v enajstih urah in 33-minut. Če smo prej preračunali, da 200 kilometov prevozi tovorno vozilo v dveh urah, bi morali malce več kot 1100 kilometrov prevoziti v malce manj kot dvanajstih urah brez postankov in zastojev. Glede na vožnjo moramo vzeti v obzir še vsaj tri postanke dolge 45-minut. Se pravi, je najhitrejša pot iz Ventamiglije na jug Italije traja s tovornim vozilom traja vsaj 14 ur in 15 minut. Strokovnjaki za tovorni promet pa so nam povedali, da takšno razdaljo prevozijo najhitreje v petnajstih urah v najboljšem scenariju. V tem primeru bi tovorno vozilo v Kalabrijo iz Ventamiglije prispelo ob 3.30 uri naslednji dan, če štarta iz Ventamiglije ob 13.30 uri prejšnji dan.

Zdaj če pogledamo celotno pot iz Barcelone v Kalabrijo ugotovimo, da je pot najhitreje končana najhitreje v TRIINTRIDESETIH URAH in TRIDESET minut! Enostavno ni možnosti, da bi iz Barcelone v južno pokrajino Kalabrijo prispel s tovornim vozilom v manj kot 24 urah! NO GO! Strokovnjaki za tovorni promet so nam povedali, da približno takšna vožnja traja med 40 pa vse do 50 ur!

Ob tem so nam strokovnjaki za tovorni promet zaupali dejstvo, da v primeru tovora vožnje iz Slovenije ali v Avstrijo v Španijo (Barcelona) so podrvženi rednim policijskim- carinskim kontrolam. Tako imajo vozniki tovornjakov vsaj dve kontroli v Italiji na daljši poti, v Franciji tri do štiri in v Španiji vsaj eno ali dve ob vhodu v državo. Policijski-carinski postopki trajajo po najboljšem scenariju med petnajst do dvajset minut.

Zakaj je popolnoma nelogično, da bi Danijel Mišljenovič pred razkladom tovora dovažal po 50 kilogramov trave?!

Darko Nevzatović je med svojim pričanjem zatrjeval sledečo zgodbo. V svojem pričanju je ob pomoči tožilca Jožeta Levašiča in prikazanih tovornih listih iz Španije večkrat povedal, da je robo v Španiji voznikom tovornjakov v tej kriminalni združbi dostavljal obdolženi Danijel Mišljenović. Robo 50 kilogramov prepovedane trave je po besedah Nevzatovića dostavljal voznikom ob čakanju raztovora tovora v Barceloni. Kar je popolnoma nemogoče, saj ko enkrat pride tovornjak tja na licu mesta ga takoj spustijo v notranjost prostora. Tam tovorno vozilo čaka na prosto številko hangarja, kjer razklada in natovori tovor. Ampak kdo je malce pogledal slike mesta, kjer se v Barceloni raztovarja in nalaga tovor ni možnosti, da bi tam skakala ena oseba in dostavljala celo 50 kilogramov trave. Enostavno ni možnosti, da bi Mišljenović to počel na licu mesta razkladanja tovora v Barceloni, saj bi se hitro ob notranjih kontrolah ugotovilo, da ima tovorno vozilo pri sebi prepovedano drogo. Poleg tega gre za velik in obsežen objekt, kjer veljajo posebna pravila za vsako vrsto tovora. Tudi železo.

Razdalja od mesta Ventamiglia do Kalabrije. (Foto: Posnetek zaslona-Google maps)

Resno? Darko Nevzatović je z viličarjem raztovoril več ton železa v Dekanih? NO GO!!! Pot iz Ljubljane v Barcelono in nazaj v Dekane zaključiti v manj kot 48 urah? NO GO!!!

Prvo ključno napako Nevzatovića, tožilstva in policije smo predstavili v njegovi izpovedbi glede poti med Barcelono in Kalabrijo. Ključna priča tožilstva pa je tudi zatrjevala, da je pot iz Slovenije (Ljubljana) v Barcelono v Dekane zaključil v 48 urah s tovornim vozilom! Kar je popolnoma nemogoče, da bi 4000 kilometrov opravil v 48 urah brez zastojev na cesti in zakonitih postankov za voznika tovornjaka med potjo!

Nevzatović pa je tudi zatrjeval, da je sam z viličarjem razkladal železo na razkladišču robe v Dekanih. Vendar gre za še eno očitno LAŽ oz. IZMIŠLJOTINO Nevzatovića v celotni zgodbi. Od naših strokovnjakov za tovorni promet smo izvedeli, kako poteka v Dekanih raztovarjanje železa.

Tovor s tovorom železa se pripelje do točke, kjer se razklada tovor z mostovnimi dvigali. To pomeni, da se tovornjak z robo železa postavi na točko za mostovno dvigalo. Odpre streho prikolice, nato pa mostovno dvigalo z magnetom dvigne železo. Postopek traja eno uro. Nevzatović enostavno ni mogel z viličarjem razkladati železo, ker prvič ni prostorov.

Razdala med Kalabrijo in Dekani. (Foto: Posnetek zaslona-Google maps)

Ključna napaka Nevzatoviča je, da je med dokazi predstavil rdeč in modri tovorni listi, ki ga v arhivu podjetja ne bi smel imeti!!!

Večkrat je avtor članka po lastnem spominu zaznal, da je Nevzatović na pot pošiljal tovornjake brez robe v Španijo, Nemčijo, Nizozemsko ali v Avstrijo. Predvsem bi naj prazni tovornjaki potovali v Španijo ali Nizozemsko. Strokovnjaki za tovorni promet so nam povedali, da je prazen tovornjak brez tovora dobesedno pomeni POSLOVNI SAMOMOR za podjetja, ki se ukvarjajo s prevozom tovora.

Zanimalo nas je predvsem prevoz tovora v Barcelono, če bi imel prazen tovornjak brez robe. Po naših izračunih s pomočjo strokovnjakov za tovorni promet stroški v eno smer iz Ljubljane v Barcelono znašajo 1118 evrov oz. malce manj kot 2300 evrov v obe smeri. Po našem spominu sodeč, pa je Nevzatović na račun napisal, da je en prevoz iz Barcelone stal vsega 1000 evrov!!!

Tovorni listi oz. CMR-ji imajo tudi posebne zakonitosti, ki se jih ne da enostavno kršiti. Med predstavljanjem tovornih listov s strani tožilstva in pričanje Darka Nevzatovića je bilo večkrat opaženo, da je Nevzatović kot lastnik ali direktor podjetja za tovorni promet imel pri sebi tudi tovorna lista modre in rdeče barve. Vendar so nam naši strokovnjaki za tovorni promet povedali bistveno informacijo, ki postavlja dokaze tožilstva in pričevanje Nevzatovića na laž.

Darko Nevzatović in CMR tovorni listi. V svojem arhivu podjetja Darko Nevzatović ne bi smel imeti shranjeni rdeči in modri obrazec CMR- tovorna lista. (Foto: Bralec Prava.si in posnetek zaslona CMR point)

Zakonitost oddajanja CMR listov je napisana na vsakem listu na hrbtni strani. Med njima obstajajo zeleni, rdeči, modri in črni list. Rdeči list ostane pošiljetelju robe. Modri list pa prejemniku robe. Zeleni list pa ostane prevozniku robe in je pomemben za računovodstvo. Črni 3A list pa ostane za šoferja. Le ta je pomemben predvsem za morebitne inšpekcijske nadzore.

Ključna napaka Darka Nevzatovića je, da se je med dokaznim gradivom tožilstva znašla tako modri in rdeči obrazec CMR. Modri obrazec je za prejemnika robe in tega papirja enostavno ni mogoče imeti v arhivu lastnega podjetja, ki je izvedla prevoz blaga!!!

Pri zelenem listu je težava predvsem v dejstvu, da ga dobi le tisti, ki izda račun oz. fakturo za opravljen prevoz. Ni mogoče, da bi direktor firme oz. lastnik podjetja prejel le zeleni list. Vendar nas ob tem opozarjajo, da mu mora zeleni list prenesti lastniku podjetja vsak voznik. Isto bi mu moral voznik tovornjaka izročiti tudi črni list ABC.

Se pravi, bi moral Nevzatović imeti v svojih arhivih podjetja shranjene tovorne liste za posamezno pot le zelenega in črnega. Nevzatović pa je imel v svojih arhivih podjetja shranjena tudi rdeči in modri list. Gre za UNIKUM V POSLOVNEM SVETU TOVORNEGA PROMETA!

Nič, še ena velika luknja v Nevzatovićevi zgodbi. Mogoče pa se bo spomnil sedaj, ko ga bo od torka, 4.7.2023 do petka 7.7.2023 zaslišala obramba. Tokrat tudi upamo brez "zdravstvenih" izgovorov.

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 24. Aug 2025 at 21:21

4099 ogledov

DOKUMENTI !!! #PRAVA RAZISKOVALNI TEDEN ALEŠ ŠTRANCAR: UVOD V POSLOVNO POLITIČNO SAGO DOMOLJUBNEGA PODJETNIKA ALEŠA ŠTRANCARA
Ko se v Sloveniji govori o znanstvenih prebojih in podjetniški drznosti, se ime Aleša Štrancarja vedno znova pojavi na vrhu. Direktor BIA Separations, podjetja iz Ajdovščine, je s svojo ekipo razvil tehnologijo, ki jo danes uporabljajo globalna farmacevtska podjetja pri razvoju novih zdravil in cepiv. Njegov uspeh je dokaz, da je mogoče iz majhne države ustvariti zgodbo, ki odmeva v svetu. V javnosti je najbolj odmevalo cepivo, ki je pomagalo dečku Krisu.Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvTo je dokazal tudi z uspešno prodajo svojega podjetja nemškemu Santoriousu leta 2020 za 360 milijonov evrov. Tukaj se prične drugi del njegove kalvarije. V preteklosti je tudi avtor tega članka še kot novinar Nova24tv napisal članek z naslovom Sladko maščevanje dr. Aleša Štrancarja globoki državi! Podjetje Bia Separations prodal za 360 milijonov evrov!, kjer smo razkrili tegobe Aleša Štrancarja, ki so mu povzročili Spirit, EBRD in odvetniška pisarna Vladimira Zemljariča, sin pokojnega Janeza Zemljariča. Eden izmed mnogih dokumentov, ki smo jih prejeli v uredništvu Prava.si. (Foto: Posnetek zaslona- Bralec Prava.siA vse kaže, da se sedaj razkriva še drugi del zgodbe. Dokumenti, ki smo jih prejeli v uredništvo dajejo vedeti, da so Štrancaraju istočasno pripravljali zanko za uničenje v Sloveniji kot »podtaknjeni avstrijski partnerji« v tako imenovani matični firme Bie Seperations v Avstriji. Zato nas sploh ne presenečajo vsi postopki, ki so se sprožili proti Štrancarju tako v Sloveniji kot v Avstriji. Kljub vsem zmagam, ga je v Avstriji doletela obsodba v avstrijskem Ženavlju, ko so ob koncu procesa zamenjali sodnico, ki se je vlekel več let, le ta ni dopustila zaslišanj prič s strani Štrancarja in tako zadala večji sodni poraz Štrancarju. Vendar na dosedanji potek dogodkov in tudi dokumentov, ki jih bomo predstavili v naši novinarski raziskovalni sagi o Alešu Štrancarju jasno nakazujejo, da je bil domoljubni podjetnik in zaveden Slovenec žrtev dobro organizirane igre kriminalnih skupin iz neformalnih vrst odvetništva, stečajne zakonodaje in špekulativnega kapitala v Sloveniji in v Avstriji.Toda ob tem uspehu se že več kot desetletje vleče tudi povsem drugačna zgodba – zgodba obtožb, sodnih postopkov, pritiskov in medijskih napadov. Aleš Štrancar se je znašel v položaju, kjer se njegov znanstveni prispevek in podjetniška vizija nenehno prepletata z obtožbami o nepravilnostih, ki jih je večkrat ovrglo slovensko sodstvo. Slovenska sodišča so znova in znova zavrnila zahteve po kazenskem in odškodninskem pregonu, saj niso našla dokazov, ki bi potrdili krivdo. Kljub temu pa se napadi nadaljujejo, kot da sodne odločbe ne pomenijo nič. Zakaj? To je vprašanje, na katerega skuša odgovoriti trilogija štirih poglobljenih člankov, ki analizirajo dokumente (notarske pogodbe, pogodbe o odtujitvi), zaslišanja (kopije uradnih zaznamkov avstrijske policije) in širši gospodarsko-politični kontekst.Prvi članek nas popelje v zgodovino BIA Separations. Razkrije, kako je Aleš Štrancar začel svojo pot kot znanstvenik, kako se je v Ajdovščini rodila tehnologija monolitne kromatografije, ki je spremenila svet biotehnologije, ter kako so se v podjetje vključili avstrijski partnerji, zlasti Schilling Gruppe. V tem delu je osrednji poudarek na začetku konflikta: kako se je sodelovanje s tujim kapitalom prelevilo v boj za nadzor nad podjetjem in kako je prav Štrancar postal glavna ovira za interese avstrijske strani. Bralec spozna, da obtožbe proti njemu niso naključne, temveč izvirajo iz širšega spora o lastništvu in vplivu.Drugi članek se poglobi v jedro obtožb. Dokumenti iz zaslišanj in notarskih zapisov razkrivajo očitke o insolventnosti, domnevnem osebnem okoriščanju in škodljivih pogodbah. Toda natančna analiza pokaže, da so bile te obtožbe neutemeljene. Štrancar je sistematično pojasnil, kako so bile sprejete posamezne odločitve, kdo je bil zanje odgovoren in kako so jih pogosto spodbujali prav avstrijski partnerji. V tem delu se razkrije ključna podoba: Štrancar ni bil tisti, ki bi izčrpaval podjetje, ampak tisti, ki ga je poskušal rešiti, opozarjal na nepravilnosti in zavračal podkupovanje. Vsaka obtožba se v soočenju z dokumenti razblini, kar potrjujejo tudi sodne odločbe.Tretji članek razširi pogled na politično in gospodarsko ozadje. Vloga stečajnega upravitelja Wagnerja, pritiski Schilling Gruppe in dr. Krejsa ter medijska manipulacija so prikazani kot del sistematične strategije, kako odstraniti Aleša Štrancarja iz vodstva podjetja. Ta članek pokaže, da pravna resnica pogosto izgubi pomen, ko se v igro vmešajo kapital, politika in mediji. Čeprav sodišča jasno povedo, da ni kriv, v javnosti ostaja vtis stalne krivde. Gonja proti Štrancarju je tako simptom širšega problema: slovenska družba pogosto ne zna zaščititi svojih najuspešnejših posameznikov in jih namesto tega raje potisne v defenzivo.Celotna trilogija skupaj pokaže celovito sliko: Aleš Štrancar ni kriv nepravilnosti v BIA Separations. Obtožbe proti njemu niso posledica njegovega ravnanja, temveč orodje v rokah tistih, ki so želeli prevzeti podjetje in izkoristiti njegovo tehnologijo. To potrjujejo dokumenti, izjave, sodne odločbe in sama logika dogodkov. Gonja proti njemu je zato neupravičena, politično in gospodarsko motivirana ter škodljiva ne samo za Štrancarja osebno, temveč tudi za ugled Slovenije kot države, ki bi morala stati za svojimi znanstveniki in podjetniki.Članek v Dnevniku o poslovnih uspehih podjetja Bia Separations Aleša Štrancarja.Trilogija je tako več kot analiza enega primera. Je tudi opozorilo, kako hitro lahko uspešen posameznik postane tarča interesov, kako se lahko pravna resnica izgubi v medijskem hrupu in kako pomembno je, da kot družba prepoznamo in zaščitimo tiste, ki ustvarjajo zgodbe svetovnega pomena. Zato bo ta teden posvečen podjetniku Alešu Štrancarju in njegovemu dolgoletnemu boju proti akterjem vzporednega mehanizma. Luka Perš

Sun, 24. Aug 2025 at 20:37

507 ogledov

ALJA, KARIŽ, VELKAVERH IN MATEJA SE ŽE TRESEJO!!!

Sun, 24. Aug 2025 at 10:55

551 ogledov

Kdo res nadzoruje našo hrano? Globalni vpliv korporacij in finančnih velikanov na prihodnost kmetijstva!
V našem mediju smo že opozorili, kako si globalisti predstavljajo prihodnost sveta na področju prehrane. Tokrat smo izpostavili le nekdanjega najbogatejšega človeka na svetu, Billa Gatesa, ter razvpit ameriški sklad BlackRock, ki upravlja z več tisoč milijardami dolarjev kapitala. Zdaj pa vam razkrivamo še druge globalistične velikane, ki krojijo svetovno politiko tudi na področju prehrane – in še marsikje drugje. Ko si boste ogledali vse fotografije v članku, boste hitro ugotovili, da se za navidez prijaznimi »globalističnimi« projekti vedno skriva predvsem finančni interes njihovih korporacij. Zato naj vam ob vsakem takšnem projektu, predstavljenem kot humanitarna dobrodelnost, zazvonijo alarmi – saj gre na koncu vedno za dobiček, ne za dobrobit ljudi.Pred tednom dni smo opozorili na nevarnosti nove zakonodaje o zaščiti živali in njene posledice za slovensko kmetijstvo Hitro se je izkazalo, da bralce močno zanima, kdo stoji za procesi, ki oblikujejo našo hrano. Če pogledamo širše, je odgovor presenetljivo jasen: peščica globalnih podjetij, finančnih velikanov in mednarodnih organizacij nadzoruje ključne segmente svetovne prehranske industrije. Njihov vpliv sega od polj, kjer rastejo pridelki, do politike, ki določa, kaj pride na naš krožnik, in celo do mednarodnih standardov, ki urejajo kakovost in varnost hrane.Foto: Prava.siBayer in Monsanto: nemški kemijski velikan, ki oblikuje svetovna semenaBayer, nemški farmacevtski in kemijski velikan, je prevzemom ameriškega Monsanta leta 2018 postal največji svetovni igralec na področju semen in pesticidov. Njihove inovacije v gensko spremenjenih organizmih (GSO) so revolucionirale kmetijstvo, hkrati pa sprožile hude debate o zdravju, okolju in monopolu na trg semen. Bayer aktivno lobira v Bruslju in Washingtonu, kjer si prizadeva zaščititi patente in zmanjšati odgovornost za okoljske škode. S tem neposredno vpliva na zakonodajo, ki določa pogoje za uporabo njegovih produktov, in na globalno distribucijo semen, pesticidov in gnojil.Foto: Posnetek zaslona-Slowfood.comCorteva: ameriški trg in vpliv na regulativo kmetijskih produktovCorteva Agriscience, ki je nastala iz združitve podjetij Dow in DuPont, je prav tako osrednji igralec, ki določa trende v kmetijski politiki ZDA in širše. Njihovo lobiranje podpira zakonodajo, ki olajšuje uporabo njihovih kemikalij, zaščito patentov in širjenje njihovih semenskih rešitev. Prav tako so ključni pri oblikovanju regulativ, ki določajo, katera tehnologija je dovoljena in katere inovacije lahko preživijo na trgu. To pomeni, da imajo neposreden vpliv na to, katere pridelke bodo kmetje lahko gojili in koliko bodo potrošniki plačali za hrano. Na slovenskih poljih pa lahko velikokrat vidite napis Pioneer. Gre za enega osrednjih produktov omenjene korporacije.Foto: Posnetek zaslona- Facebook Corteva AgriscienceKitajska Syngenta in BASF: kemijski in pesticidni monopoliSyngenta, švicarsko podjetje v lasti kitajskega državnega podjetja ChemChina, je eden največjih dobaviteljev pesticidov in semen na svetu. Posel, ki je bil vreden 43 MILIJARD DOLARJEV! in velja za največji finančni tuji prevzem s strani kitajske države v njeni zgodovini. Tudi v Sloveniji imajo svojo podrožnico, ki je v preteklih letih imela med šest do osem milijonov evrov letnega prometa in čisti dobiček med 300 do 500 tisoč evrov.Nekaj produktov, s katerimi Syngenta nadzoruje pomemben del globalne politike na področju kmetijstva in prehrane. (Foto: Posnetek zaslona-Syngenta.in)Podjetje je s svojimi inovacijami ključni akter v globalnem prehranskem sistemu, saj oblikuje uporabo kemikalij in tehnologij, ki vplivajo na kakovost hrane in raznolikost pridelkov.Podobno BASF, nemški kemijski gigant, z monopolom na proizvodnjo pesticidov in gnojil vpliva na to, kako in kje se pridelki lahko gojijo, ter sodeluje pri oblikovanju zakonodaje, ki ščiti njegove interese. Tudi v naši državi deluje njihova podružnica. Kot smo opazili so imeli v preteklih letih letnega prometa v povprečju 60 milijonov evrov in čiste dobičke med pol in enim in pol milijonom evrov.Odlomek iz novinarskega članka z naslovom Chemical romance: how politicians fell for BASF objavljen v https://corporateeurope.org/ 15. marca 2023. (Foto: Posnetek zaslona-Coorporate Europe)Trgovci s kmetijskimi proizvodi: ADM, Bunge, Cargill in Louis DreyfusTrgovci s kmetijskimi proizvodi, kot so Archer Daniels Midland (ADM), Bunge, Cargill in Louis Dreyfus, nadzorujejo pot hrane od polja do potrošnika. ADM in Cargill so posebej močni v ZDA, kjer lobirajo za zakonodajo, ki omogoča širitev trgovanja s kmetijskimi proizvodi, subvencije za določene pridelke in nadzor nad distribucijo. Bunge in Louis Dreyfus pa imata močan vpliv v Latinski Ameriki, kjer določata, kdo ima dostop do zemljišč, katere pridelke je smiselno gojiti in katera podjetja lahko konkurirajo na trgu. Njihov vpliv je tako širok, da oblikuje cene, trende in celo prehranske preference ljudi po svetu.Posnetek zaslona-Youtube ADMOdlomek iz članka z naslovom Bloomberg Law: “ADM Must Defend Against Investor Claims of Accounting Issues” objavljen na https://www.rgrdlaw.com/ dne 26. marca 2025.Projekt korporacije Louis Dreyfus v Braziliji podprt z delovanjem Svetovne banke. (Foto: IFC)Na spletni strani korporacije Bunge lahko vidite, na kak globalistični način "podpirajo" oskrbo z vodo v eni izmed afriških držav. Gre za globalistične akcije, kjer se korporacije prikazujejo svoj "prijazni obraz." (Foto: Posnetek zaslona-Bunge)Foto: Posnetek zaslona-Linkedin CargillNa svetovnem spletu smo našli članek z naslovom Cargill: The Worst Company In the World objavljen na spletni strani Mighty Earth, kjer zelo podrobno opišejo globalistično delovanje korporacije Cargill. (Foto: Posnetek zaslona- Mighty Earth)Prehranski konglomerati: Nestlé, PepsiCo, Unilever in DanoneMed prehranskimi konglomerati, ki oblikujejo, kaj pojemo in kako prehranska industrija deluje, so Nestlé, PepsiCo, Coca-Cola, Unilever in Danone. Ta podjetja sodelujejo z mednarodnimi organizacijami, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), pri oblikovanju prehranskih smernic in standardov. Njihov vpliv sega od oblikovanja prehranskih politik do regulacij, ki določajo, kako se izdelki označujejo, oglašujejo in prodajajo. Še en primer globalistične humanitarnosti, ki jo za potrebe lastnih ekonomskih interesov deluje PepsiCO. Tako lahko na United Natios Global preberete, da sodeluje že več kot 20 tisoč podjetij po svetu. (Foto: Posnetek zaslona- World food program WFP)Coca Cola je pomagal Združenim narodom zajeziti pandemijo Covid-19 v Armeniji. (Foto: Posnetek zaslona Coca Cola United Nations)Še en primer sodelovanje korporacije Danone in Unitar, še eno izmed organizacij v Združenih narodih. (Foto: Posnetek zaslona-Unitar)Primer sodelovanja med korporacijo Unilever z Združenimi narodi v Šri Lanki. (Foto: Posnetek zaslona-Združeni narodi)Foto: Posnetek zaslona-LinkedinFinančni velikan BlackRock, Vanguard in State Street: delničarska moč in vplivFinančni velikan, kot so BlackRock, Vanguard in State Street, nadzoruje delnice številnih teh podjetij, kar jim omogoča neposreden vpliv na poslovne odločitve in strateške smernice. Na ta način lahko posredno oblikujejo politike podjetij, ki določajo, katere tehnologije in prakse bodo prevladovale, in katere bodo izrinjene.State Stret ponuja kmetovalcem posojila in kredite za opravljanje kmetijske dejavnosti. Z drugimi besedami, že v začetku kmetovalca omejijo njegovo finančno svobodo. (Foto: Posnetek zaslona-State street bank)Tudi Vanguard svoj prijazni globalistični obraz prikazuje v "skrbi" za nigerijsko kmetijstvo. (Foto: Posnetek zaslona-Instagram)Razvpiti sklad BlackRock je že v preteklosti vložil tri milijarde v "zelene energije." (Foto: Posnetek zaslona-Future.Portfolio)Bill & Melinda Gates Foundation: modernizacija kmetijstva in globalni standardi za smrt tradicionalnega kmetaBill & Melinda Gates Foundation ima poseben vpliv v Afriki in ZDA, saj financira programe za "modernizacijo kmetijstva", širi gensko spremenjena semena in vpliva na lokalne zakonodaje. S svojim finančnim močnim vplivom lahko oblikuje globalne standarde, ki se prenesejo tudi v mednarodne organizacije, kot sta FAO in WHO.Sodelovanje med Evropsko komisijo in fundacijo Bill in Melinda Gates v članku z naslovom European Commission and the Bill & Melinda Gates Foundation to cooperate on soil health challenges in Sub-Saharan Africa objavljen tretjega decembra 2023. (Foto: Posnetek zaslona-Agriculture.ec.eu)Mednarodne organizacije: WEF, Codex, ILSI in GFSI kot oblikovalci pravil igrePoleg posameznih podjetij so ključni tudi globalni forumi in standardi: Svetovni gospodarski forum (WEF), Codex Alimentarius, ILSI in GFSI oblikujejo pravila, ki določajo varnost hrane, njeno kakovost in globalno trgovino. Ti standardi neposredno vplivajo na to, kaj kmetje lahko pridelajo, katera semena lahko uporabljajo in kako se hrana distribuira.Zaključek: lokalna hrana, suverenost in prihodnost naših krožnikovČeprav so ti podatki lahko zaskrbljujoči, je ključno zavedanje, da naša hrana, naš krožnik in kmetijska praksa niso zgolj gospodarsko vprašanje – so vprašanje suverenosti, trajnosti in prihodnosti lokalnih skupnosti. Če ne bomo pozorni, bo čez desetletja naše vsakodnevno prehranjevanje vse bolj odvisno od globalnih interesov, medtem ko bodo lokalne kmetije, prvinske pridelave in raznolikost semen izginjali. Razumevanje tega vpliva je prvi korak k temu, da ohranimo možnost izbire, lokalno pridelano hrano in pristne kmetijske tradicije – preden jih popolnoma nadomestijo globalni interesi.

Sat, 23. Aug 2025 at 13:47

404 ogledov

Popravek objavljenega članka v spletnem mediju Prava z dne 18.7.2025
V spletnem mediju Prava.si smo v petek, 19. julija 2025, ob 12.33 objavili članek z naslovom Ali želi vplivna neformalna skupina znotraj (oz. zunaj) JZS zlomiti Fabjana prek medijske kampanje in domnevnih pritiskov organov?. Ker je v našem sistemu število znakov v naslovu omejeno na 125, celotnega naslova članka nismo mogli zapisati. Zato smo uporabili skrajšano različico. Na podlagi 26. člena Zakona o medijih objavljamo popravek predsednika Judo zveze Slovenije, g. Bogdana Gabrovca.Uredil Luka Perš

Thu, 21. Aug 2025 at 21:03

1791 ogledov

Poročno darilo za Robert+Tina: Križarjenje z jahto Absolute 52 tri dni in skiperjem ddr. Rokom Snežičem! Golobu pa firmo BiH!
V Sloveniji se bo zgodila verjetno poroka desetletja. Kot so poročali slovenski mediji, se bosta kmalu poročila sedanji predsednik vlade dr. Robert Golob in njegova izbranka Tina Gaber.Zato smo se odločili, da bomo poklicali enega izmed znanih Slovencev ( op. intervjuvanca to ni Jan Plestenjak, to ni Patrik Vlačič, niti Nicolleti), a od njih še veliko bolj znanega Slovenca, ddr. Rok Snežič.Bojan Požar in ddr. Rok Snežič v oddaji Ura resnice na Info360. (Foto: Posnetek zaslona-Info360)Glede na to, da je v intervjuju z dolgoletnim raziskovalnem novinarjem Bojanom Požarjev v oddaji Ura resnice zelo natančno opisal svoj odnos s Tino Gaber nas je zanimalo, če je dobil že vabilo za šesti september, ko bi naj sedanji premier RS in njegova izvoljenka usodni DA dahnila pred ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Foto: Posnetek zaslona-24urZaupal nam je, da glede na to, da si je Robert Golob od njega »že pred časom sposodil luksuzno vozilo Masserati quatro porte » za to poročno slavje verjame, da bo tudi njega Tina povabila na poroko. Ali kot svata, mogoče pa celo kot črnogorski kuma, glede na to kaj vse je on Tino Gaber naučil na barki.Kdo je skrivnostni črnogorski kum Tine Gaber??? Slika je simbolična. (Foto: Posnetek zaslona- Google, X)Povprašali pa smo ga tudi, če za mladoporočenca že pripravlja oziroma že pripravljeno darilo. Ddr. Rok Snežič je za naš medij ekskluzivno zaupal, da bo jima podaril tri dnevni najem jahte Absolute 52, katero Tina Gaber zelo dobro pozna. Skiper na barki pa bil nihče drug kot on sam Rok Snežič.Jahta Absolute 52, katero pozna tudi Tina Gaber po besedah ddr. Roka Snežiča. (Foto: Posnetek zaslona-Gremojadrat.si)Prav tako bo podaril darilo njeni ljubljeni osebi, predsedniku vlade RS dr. Robertu Golobu. To pa bi bilo odprtje podjetja v BiH, saj gospod Robi ima zelo rad Bosno in je v Bosni že marsikaj tudi počel podobnega z podobnimi podjetji.Zdaj, ali bosta bodoča zakonca sprejela omenjena darila, je drugo vprašanje. Pustimo se presenetiti. Mogoče pa tokrat tajne službe ne bodo zatajile. V petnajstih dneh do poroke se lahko marsikaj zgodi.A ne pozabimo – poroka desetletja bo pod drobnogledom medijev prav zato, ker gre za kombinacijo predsednika vlade in osebe iz estradno-medijskega sveta. To ni “običajna poroka”, ampak politično-estradni spektakel, kjer je vsaka podrobnost vredna naslovnice.Foto: Posnetek zaslona- VečerDarilo v obliki jahte in bosanskega podjetja je seveda daleč od klasičnih slovenskih daril, kot so kuhinjski aparati, ovojnice s sto evri ali komplet brisač. Pri RoberTini pač ni prostora za malenkosti – tukaj se razmišlja globalno, pluje luksuzno in odpira podjetja onkraj meja.Foto: Posnetek zaslona-YoutubeIn če se bosta Golob in Gabrova slučajno odločila, da Snežičevega darila ne sprejmeta, brez skrbi – v Sloveniji se bo gotovo našel še kdo, ki bi se z veseljem popeljal z jahto Absolute 52 ali odprl podjetje v Bosni.Foto: Posnetek zaslona-PozreportLuka Perš

Tue, 19. Aug 2025 at 20:13

2300 ogledov

RAZKRIVAMO: 25.000 EVROV ZA MOLK – KAKO LPP UTIŠUJE SVOJE DELAVCE IN KAJ PRI TEM POČNE JANKOVIĆ?
Ljubljanski potniški promet (LPP), javno podjetje v lasti Mestne občine Ljubljana, ki jo vodi župan Zoran Janković, se zadnja leta znajde v središču resnih očitkov o korupciji, nepravilnostih in sistematičnem utišanju zaposlenih.Naš portal je pridobil pogodbo, ki razkriva šokantno resnico: LPP je enemu od svojih zaposlenih, članu sveta delavcev Veljku Gačiču, ponudil 25.000 evrov bruto – a le pod pogojem, da molči. Če bi o pogodbi spregovoril, bi moral celoten znesek vrniti. To pomeni, da javno podjetje z davkoplačevalskim denarjem ne rešuje problemov, ampak kupuje tišino.Foto: Bralec Prava.siGre za pogodbo o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja iz leta 2021, v kateri je bilo zapisano, da je vsebina zaupna in da bi moral delavec ob kršitvi molka vrniti prejeti denar. LPP je bil pripravljen plačati visoko odškodnino samo zato, da se informacije o nepravilnostih ne bi znašle v javnosti.Zakaj je bil Gačič moteč? Ni bil običajen uslužbenec, ampak član sveta delavcev, izvoljen, da zastopa interese zaposlenih. Že leta 2019 je na MNZ, slovensko policijo in celo hrvaški Interpol vložil prijave o sumih korupcije pri tehničnih pregledih LPP. Opozarjal je, da so bila vozila registrirana brez opravljenih pregledov, da so bili postopki prirejeni in da gre za sistematične nepravilnosti. Priložil je dokumentacijo, pogodbe in izračune, ki so kazali na sumljive okoliščine. Policija ni ukrepala, MNZ je molčal, Interpol pa prav tako.Foto: Bralec Prava.siKo je opozarjal na nepravilnosti, se je moral soočiti še z diskreditacijo svoje osebnosti. V postopke je bila vključena celo psihiatrična stroka, ki je v njegovih težavah videla znake anksiozno-depresivne simptomatike. Takšne ocene so bile uporabljene kot argument, da je prijavitelj nezanesljiv in da se njegovim pričevanjem ne more verjeti. To odpira vprašanje, ali je šlo za iskreno strokovno presojo ali za poskus diskreditacije prijavitelja nepravilnosti.Ko je postalo jasno, da Gačič ne bo odnehal, mu je LPP pod vodstvom direktorja Petra Horvata ponudil sporazum: 25.000 evrov za tišino in odpoved vsem pravnim zahtevkom. Sporazum je predvideval, da mu pripadajo tudi plačani dopusti, nadomestila in celo stroški odvetnika, toda bistvo je bilo jasno – delavec dobi denar le, če molči in se odpove nadaljnjim postopkom.Foto: Bralec Prava.siGačič pogodbe ni podpisal. Jasno je povedal, da bi s tem izničil ves svoj trud in borbo za sodelavce, ki so ga izvolili v svet delavcev. Raje je izgubil službo, kot da bi se prodal. To ga je stalo kariere, finančne varnosti in osebnega miru, toda vztrajal je, da je resnica pomembnejša od denarja.V ospredju zgodbe sta dve imeni: Peter Horvat in Zoran Janković. Horvat je bil direktor, ki je podpisal pogodbo o molku. Toda LPP je v 100-odstotni lasti Mestne občine Ljubljana, kar pomeni, da je nad vsem stal župan Janković. Zato se postavljajo ključna vprašanja: ali je Janković vedel za pogodbo, ali je odobril izplačilo denarja za molk, ali je bil seznanjen s prijavami korupcije, ki so šle na MNZ in Interpol? Če je vedel, zakaj ni ukrepal? Če pa ni vedel, kako je mogoče, da v javnem podjetju sklepajo pogodbe o molku brez vednosti župana?Foto: Bralec Prava.siSlovenske institucije so ob tem ostale brez odgovora. Policija ni ukrepala, MNZ se ni odzval, Interpol prav tako. Inšpektorat za infrastrukturo je bil seznanjen z očitki, a ni sledilo nobeno resno ukrepanje. Prijave so izginile v predalih, zgodba pa je obstala brez epiloga.Gačič je po zavrnitvi sporazuma izgubil zaposlitev, Zavod za zaposlovanje mu ni priznal nadomestila, saj sporazum pomeni prostovoljni odhod. Ostal je brez zaščite, hkrati pa bil označen kot moteč element. Gre za klasičen primer, kako se v Sloveniji uničuje prijavitelje nepravilnosti: najprej jih skušajo kupiti, nato diskreditirati, na koncu pa pustijo brez dela in zaščite.Foto: Bralec Prava.siZgodba Veljka Gačiča je ogledalo delovanja sistema: javno podjetje plačuje za molk, direktor podpisuje pogodbe o tišini, župan molči, institucije ignorirajo prijave, delavec pa izgubi vse. In vprašanje, ki visi v zraku, je jasno: koga ščiti slovenski sistem – državljane ali lopove?Luka Perš
Teme
Tovornilisti DarkoNevzatović Kavaškiklan

Zadnji komentarji

majda kovačič :

3.8.2025 21:22

Iskrena hvala za vse kar pišete o tej zadevi. Dobro poznam Judo klub Sankaku na Lopati, Marjana Fabjana, družinske člane, trenerje, njihovo vpetost in popolno predanost klubu z malimi otroki ( judo malčki ) in člani, ki trenirajo v klubu in dosegajo vrhunske rezultate. Imela sem listinski vpogled v nezakonito delo Judo zveze, poznam spletke nekaterih t.i. vrhunskih judoistk (nobena od teh ni vrnila medalje, če je ta tako umazana), spletke in pohlep po denarju njihovih staršev idr., kar vse ima za cilj samo to, da strokovno in finančno uničijo klub, njega označijo za fizičnega in spolnega nasilneža in ga popolnoma razčlovečijo. Noben od tistih novinarjev, ki zganjajo tako ponižujoč, nedokazan medijski linč zoper M. Fabjana, ki temelji na brez imenih prijaviteljih, in ki je naredil v svoji 50- letni judo karieri za otroke vseh starosti in za njihovo vzgojo več, kot vsi klubi v državi skupaj, se ne zamisli , kakšno nepredstavljivo človeško stisko ob tem doživljata njegova partnerica in najstniški otrok. Knjiga Ravnateljeva hči je zelo nazoren prikaz tega, kako se takšno medijsko zlo lahko konča. Ne nazadnje, to kar piše Prava.si o Judo zvezi Slovenije in njenih funkcionarjih je ključ do vseh zlonamernih očitkov M. Fabjanu.Gre za zlorabo in čisto privatizacijo njegovih dosežkov in samega slovenskega juda. In o tej resnično veliki zgodbi, ki je zadaj, bi morali pisati tudi drugi novinarji, če so pravi raziskovalni novinarji s hrbtenico in notranjo svobodo.

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Še ena razkrita PREVARA NEVZATOVIĆA! Nobeno podjetje za prevoz TOVORA ne hrani RDEČI in MODRI OBRAZEC v svojem ARHIVU!