Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Kdo je v resnici brskal po podatkih škofa Andreja Sajeta?
Vprašanje se postavlja, ali je novo vodstvo UPPD imelo zakonsko podlago za ponovno odpiranje že zaključenih zadev in lansiranje finančno obveščevalnih analiz policiji in tožilstvu preko pavšalnih kazenskih ovadb?
prava .
Slovenija

Ponedeljek, 31. Julij 2023 ob 08:39

Odpri galerijo

Anika Vrabec Božič in Andrej Saje. (Foto: Posnetek zaslona-Facebook in Katoliška cerkev)

Slovenski osrednji mediji že dva meseca izvajajo medijsko čistko nad nekdanjim direktorjem Urada za preprečevanje pranje denarja (UPPD) dr. Damjanom Žugljem. Še več, že nekaj se v slovenski javnosti ustvarja atmosfera, da smo priča slovenski verziji afere Watergate. Mediji v lasti družine Odlazek in mediji v posredni lasti Dragana Šolaka želijo prikazati, da vse preiskave, ki jih je izvedel UPPD pod vodstvom Žuglja temeljijo na anonimkah. Po naših informacijah pa seveda to ni res. Žuglja pa želijo etikirati z Watergatom in Stasijem, čeprav se zelo dobro ve, kateri direktor UPPD-a je najbližje definiciji uslužbence Stasija oziroma jugoslovanski različici Udbe. Morda pa se čutijo nekdanji ljubitelji in člani nekdanjega jugo Stasija ogroženi in zasedajo vidne funkcije v tujih institucijah. Slovenija svoje vrste ni očistila tako kot Nemčija, ki je celo uzakonila, da taki ljudje ne morejo delati v državnih službah in v tujini zasesti pomembne funkcije. Ae pri nas je zgodba popolnoma drugačna. Zasedajo pomembne funkcije v tujih institucijah in kjer predstavljajo Slovenijo! Sramota! In vzpostavljajo in vzdržujejo paralelne sisteme! V čem je prva bistvena težava, da je zgodba osrednjih medijev zlagana in ponovno politično motivirana proti predstavnikom t.i. slovenske desnice. Zakaj hudiča osrednji mediji ne objavijo vsebino anonimke? Odgovor je preprost. Ker se jim bo njihova medijska gonja proti Žuglju sesula kot hišica iz kart. Šolakovci pa so v zadnjem članku o UPPD zapisali, da je imela pomembno vlogo članica SDS Petra Zakrajšek. Tudi to ne drži, Zakrajškova pa je verjetno medijsko diskreditacijo doživela zelo verjetno od nekaterih posameznikov iz dolenjske-grosupeljske naveze, ki vsak dan čakajo na vlak na železniški postaji v Ljubljani. Ter še nekaj. O napadih na Petro Zakrajšek kot bivšo zaposleno na UPPD smo v preteklosti že pisali. Po naših informacijah izgleda, da se nekateri bojijo, da bi zelo sposobna in strokovna oseba se politično reaktivirala. Očitno želijo z diskreditacijami to onemogočiti. Spoštovani državljani, težava je v tem, da osrednji mediji nalašč molčijo kaj je sploh naloga UPPD. To zelo odlično v javnem odzivu na svoje medijske diskreditacije razloži dr. Damjan Žugelj. Apčihaaaa!! mediji, UPPD se ukvarja s finančno obveščevalno dejavnostjo. Njihovo delovanje temelji na sprejetih odredbah in pravilih, ki jih je sprejel v preteklosti Evropski parlament. Dolžni so prevereti vsako informacijo, ki jo nekdo posreduje UPPD. Predhodni pretekli direktorji pred Žugljem na UPPD (Kludijo Stroligo, Darko Muženič itd...) so nalašč držali posameznike v postopkih več let, saj so jih tako imeli na vrvici. Žugelj in ekipa pa je v kratkem delovanju veliko starih postopkov strokovno pregledala, izvedla pravilne zakonodajne postopke in zadevo priključila. Če so sumili, da je bilo kaj narobe so posredovali prijavo na FURS. A kot kaže, je celotna medijska gonja proti Žuglju posledica dejstva, da je zelo verjetno sedanje vodstvo prebivalke Ankaranskega-Hrvatinskega hriba Anike Vrabec Božič postopalo nezakonito v primeru novomoškega škofa Andreja Sajeta. "Seveda, pozabite povedati, da ste sami pisno odredili ponovno odpiranje že starih zaključenih zadev javno pa to pripisujete drugim (!). To je nezaslišana zloraba institucije za ciljan obračun s posamezniki. To nismo delali mi, to delate vi. O naših preiskavah, ki so bile profesionalno izvedene, se ne bi sicer vedelo nič. Tam, kjer se nepravilnosti ob dolžni preverbi niso ugotovile, te osebe niso imele posledic in so bile zadeve zaključene. Šele sedaj, ko pa vi javno objavljate njihove konkretne osebne podatke je vejetno, da jih bodo imele. Delate to kar očitate in lažno pripisujete drugim. In takša dejanja so huda kazniva dejanja, organi pregona pa kljub prijavam nič (!) Zato pa preganjajo bivše zaposlene. To norijo, to uhajanje podatkov iz UPPD, »pasenje« drugih institucij po neodvisnem in avtonomnem UPPD mora zaustavit policija in tožilstvo (!)", je v javnem pismu na odzive medijskih obtožb osrednjih medijev odgovoril dr. Damjan Žugelj. Vprašanje se postavlja, ali je novo vodstvo UPPD imelo zakonsko podlago za ponovno odpiranje že zaključenih zadev in lansiranje finančno obveščevalnih analiz policiji in tožilstvu preko pavšalnih kazenskih ovadb? Zakaj je novo vodstvo UPPD (Vrabec Božič), ki se je med zbiranjem finančno-obveščevalnih podatkov celo zaposlila pri preiskovancu in zakaj ni odreagirala ter zaščitila vse tiste osebe, ki so bili predmet analize in sploh ne bi smela informacij policiji in tožilstvu? Sploh pa v primerih v analiz, ko UPPD pod vodstvom Žuglja ni niti ugotovil nobenih nepravilnosti. Zakaj so se ta imena sploh pojavljala na policiji, tožilstvu in v medijih? Postavlja se zelo resno vprašanje, kako je možno v državi, ki je članica EU odtekajo finančno obveščevalni podatki in analize o posameznih osebah na policijo, tožilstvo in medije. Kako je možno, da se finančno obveščevalni podatki in analize tujih obveščevalnih služb na tak način zlorabljajo in dajejo v javnost? To da na našem tožilstvu nekaj ne štima se vidi že iz vesolja. Saj bi morale ta institucije pri takih zlorabah takoj odreagirati in zaščititi mednarodne dane zaveze Združenim narodom, Evropskemu parlamentu in izkazati vsaj minimalno spoštovanje do slovenskega državnega zbora, ki je implementiral te zaveze v našo zakonodajo. Glede škofa Sajeta se je potrebno vprašati, kdo v resnici stoji za gonjo proti njemu osebno. Damjan Žugelj in SDS zagotovo nista. V mandatu Vrabec Božič se je to nezakonito lansiralo v javnost in se v izbranih medijih neprestano podpihuje. Ne verjamemo, da so tile generatorji in avtorji diskreditacij. Poiskati bi jih morda bilo potrebno v ex- tožilskih vrstah v navezavi z orto Cerkvijo in njegovim dečkom iz policije. Saj veste, kdo je mišljen. Koliko pa ima prste znani obalni odvetnik, sin nekdanjega cerkvenega odvetnika, da pri celotni zadevi ima svoje umazane prste vmes bo pa morala nova cerkvena struja sama ugotoviti in sankcionirati po potrebi kakor sama ve in zna.

ODZIV DR. DAMJANA ŽUGLJA NA ZLONAMERNE INr »LAŽNJIVE« NAVEDBE V MEDIJIH:

Brskanje je ponovno odpiranje starih zaključenih zadev, to kar počnete, ter osebne podatke o konkretnih osebah nezakonito na minuto javno objavljate. S tem jih označujete, diskreditirate in njihove osebne podatke dajete javno na vpogled. S tem tem osebam zavestno in naklepno povzročate škodo. Seveda, pozabite povedati, da ste sami pisno odredili ponovno odpiranje že starih zaključenih zadev javno pa to pripisujete drugim (!). To je nezaslišana zloraba institucije za ciljan obračun s posamezniki. To nismo delali mi, to delate vi. O naših preiskavah, ki so bile profesionalno izvedene, se ne bi sicer vedelo nič. Tam, kjer se nepravilnosti ob dolžni preverbi niso ugotovile, te osebe niso imele posledic in so bile zadeve zaključene.

Šele sedaj, ko pa vi javno objavljate njihove konkretne osebne podatke je vejetno, da jih bodo imele. Delate to kar očitate in lažno pripisujete drugim. In takša dejanja so huda kazniva dejanja, organi pregona pa kljub prijavam nič (!) Zato pa preganjajo bivše zaposlene. To norijo, to uhajanje podatkov iz UPPD, »pasenje« drugih institucij po neodvisnem in avtonomnem UPPD mora zaustavit policija in tožilstvo (!)

UPPD je skladno z zakonom neodvisna in avtonomna finančno obveščevalna enota, katere osnovno poslanstvo je zbirati in analizirati podatke, pri tem pa ni (in ne sme) biti vezana na mnenja, navodila in sugestije tretjih oseb oz. instittucij. Še posebej pa je dolžna obravnavati in preveriti vsako prijavo, vendar pa ukrepa nadalje le v primeru ugotovitev, ki kažejo na morebiten sum pranja denarja ali fnanciranja teorizma. Svoje ugotovitve le v teh primerih posreduje organom pregona (oziroma drugim adekvatnim institucijam). UPPD ni organ pregona, temveč zgolj finančno-obveščevalna enota, ki neodvisno in avtonomno, sama določa v kakšnem obsegu in na kakšen način bo informacija zbirala in analizirala.

Pranje denarja in financiranje terorizma ne pozna položajev, funkcij, posvečenih ipd., zato nikjer (po svetu) niso uzakonjenje izjeme (za imuniteto pred preverbami) za politike, škofe, javne osebnosti, novinarje ipd. Za t.i. PIO je sistem preverjanja še strožji, natančnejši i širši. 
 

UPPD ne »brska« po podatkih. UPPD skladno z vso nacionalno zakonodajno podlago in mednarodno doktrino zbira in analizira podatke, kar je njegovo osnovno poslanstvo. Termin »brskanje« je tako v celosti načrtovano in namenoma izmišjen termin, ki ne samo da je neresničen, je v celoti zavajajoč in docela neprimeren, z namenom zgolj zavestne manipulacije in kreiranja navideznega občutka kvazi »nepravilnosti« v postopanju oziroma delovanju institucije, pa čeprav je institucija zato imela vso podlago.

Brskanje je, če pride na UPPD novo vodstvo in »pisno« naloži odpiranje starih zaključenih zadev oz. spisov z namenom iskrivljene, zlonamerne, ciljane javne diskreditacije oseb bivših zaposlenih, načrtno zbira podatke in tako pod »kvazi alibijem oziroma krinko« brska po spisih konkretnih oseb in te podatke »na minuto« s konkretnimi osebnimi podatki daje v javnost (to se pod mojim vodstvom institucije ni dogajalo). To je dikreditacija konkretnih oseb, tudi škofa. Brskanje je vaše ravno opisano naklepno strogo prepovedano kontinuirano javno objavljanje finančno-obveščevalnih podatkov. Brskanje je tudi zbiranje podatkov za spin in kriminaliziranje bivših zaposlenih, da bi se tako opralo in legaliziralo resnični kriminal. Diskreditiraš preiskovalce in institucijo ter tako marginaliziraš, okužiš in s sveta spraviš dejanske dokaze zoper kriminal. Zaposliti se pri preiskovancu v predkazenskem postopku, mimogrede »spregledati prekršek«, priti nazaj na UPPD, ponovno odpreti ta isti spis in kriminalizirati bivše zaposlene preiskovalce, to je pa za organe pregona, KPK, MNZ – Inšpektorat za tajne podatke, SOVO b.p. Čisto toliko o ponovnem odpiranju spisov oziroma dvakratnih obravnavah (!) To se pod mojim predstojništvom ni delalo, niti se pomislilo da bi se delalo.

Podlage za delovanje UPPD so jasno Zakonsko opredeljne v nacionalni zakondaji in so odraz (obvezujočih) zavez mednarodne doktrine v katere je UPPD vpet. Npr. za začetek Resolucija Varnostnega sveta OZN (št. 2462 iz 2018), ki bi jo Republika Slovenija, še posebej ker je postala nestalna članica Varnostnega sveta, morala zgledno spoštovati. Zato Vam predlagam, vkolikor se z opravljanjem dela, nalog in pooblastil UPPD ne strinjate, da predlagate spremembo zakonodaje, vendar pa Vam v naprej povem, da to ne bo mogoče (mednarodne sankcije), kvečjemu se in se bodo pooblastila pri odkrivanju pranja denarja in financiranja terorizma UPPD še povečevala. Tako za začetek preden se kreirajo takšne sprevrženo prikazane in ustvarjene afere, ki škodijo instituciji, najbolj pa imenom in priimkom katerih osebne podatke nezakonito objavljate. Čas bi že bil, da za začetek vsaj malo zakonodaje preberete in zagotovo boste prišli do zaključka, da je UPPD opravljal skrbno in zakonito svoje delo oz. izvrševal svojo osnovno poslanstvo oz. dolžnost. 
 

Foto: Prava.si


Razpolaganje in (javna) objava strogo varovanih finančno-obveščevalnih podatkov UPPD kaznivo dejanje, ne samo tistih, ki te podatke nezakonito dajejo, temveč tudi tistih, ki te podatke objavljajo. Pri tem je že značilno, predvsem pa alarmantno, da novo vodstvo očito ni sposobno zajeziti takšnega škodljivega odliva informacij. Še več odlivanje informacij postaja običajna praksa in standard tega vodstva ter ekskluzivni privilegij enih in istih novinarjev. Organi pregona, ki pa bi v primeru odliva informacij morali ukrepati in to že po uradni dolžnosti, to ne storijo oziroma ne zmorejo, kljub temu da so bili že v mojem mandatu o tem že večkrat obveščeni (naznanila kaznivih dejanj).
 

Že kot predstojnik UPPD sem vse podatke institucije skrbno varoval, s tem pa tudi osebe, ki so bile morda predmet analize te institucije, zato konkretnih primerov ne morem in ne smem komentirati. Vsako dajanje ali ne dajanje kakršnih koli informacij je informacija, ki pa je na UPPD strogo varovana kategorija.
 
Na vaša natolcevanja glede Beograda. Moje življenje in delo, je kot zasebnost varovana temeljna pravica in svoboščina. Še posebej pa, ker že od leta 2015 več ne živim v Sloveniji in sem se vrnil nazaj v tujino, nisem vezan in ne poslujem z nobeno državno institucijo ali družbo v posredni oz. neposredni državni lasti (kjerkoli v regiji), ter si prihodke od leta 2015 ustvarjam izključno sam na različnih trgih regije (seveda z izjemo za časa mojega predstojništva na UPPD). Tako vaše iskanje vzročnosti in posledic, v povezavi z mojim bivanjem, pa če se še tako po naročilu trudili, ne zdrži niti resnega komentarja, ki kaže samo na to da ste v svojih informacijah »tanki«. Moje premoženjsko stanje je docela in v celoti poznano instituciji, ki sem ji v skladu z zakonodajo to tudi poročal. Naj pa Vas in Vaše naročnike potolažim, da je nepremičnina v Beogradu pridobljena že davno preden sem postal direktor UPPD, živim pa na Hrvaškem, kjer sem tudi (so)lastnik podjetja«. Pri tem pa Vas želim še prijazno opozoriti na previdnost, saj je navedba naslova v povezavi z imenom in priimkom oseben zakonsko varovan podatek, tudi z evropsko direktivo.
 

Takšno hujskanje in poizkusi javne dikreditacije institucije je že viden poizkus male kriminalne skupine iz gospodarstva, ki na način diskreditacije UPPD kot institucije želi ohraniti kontinuiteto in »legaliziraiti« svoje nečednosti. V bistvu pa so, kot se to že dogaja vsaj desetletje, njihova tarče ravno imena ta imena, ki se jih (paušalno in manipulativno) objavlja z njihovimi osebni podatki in podrobnostmi vred, pa čeprav so se morda postopki za njih konačali brez kakršnih koli posledic ali sankcij (npr. Sklep o ustavitvi postopka, torej brez posledic. Takšno nezakonito objavljanje pa bo za njih zagotovo imelo daljnosežne posledice. Postali so tarča v klasičnem, že videnem slovenskem »reketu«. Tako verjamem, da se ta javno navedena imena, ki se pojavljajo v medijih v povezavi z UPPD kot so Šolak, Čakrmiš, Saje ...  s tem sploh ukvarjajo in da se takšno objavljanje informacij, ki odtekajo izključno in direktno iz UPPD, nezakonito objavlja mimo njihove autorizacije in volje. Sprašujem se že sam, kaj pa če ste te »anonimke« pisali ravno vi, da sedaj v imenu kvazi pogroma nad bivšimi zaposlenimi, napadate ravo te osebe katerih osebne podatke na minuto objavljate. Ko ste anonimno ovajali »tajkune« na institucije, jih »razlastninili« in jih zaprli, ste pa ploskali borcem proti tajkunom. Ista stvari, isti ljudje, diametralni že bipolarni pristop.

Foto: Posnetek zaslona-Twitter
Preverjanje dejstev in okoliščin, še posebej na podlagi (tudi anonimnih) prijav, ni BRSKAJNE. Je skrbno, dolžno, zakonito delovanje UPPD kod institucije. BRSKANJE pa je to kar si UPPD dovoli pod novim vodstvom. In s tem se je vse začelo. Z novim vodstvom. Brskanje pa je mesarjenje in rovarjenje po zaključenih starih zadevah. Brskanje je pasenje po tujih finančno-obveščevalnih podatkih, brez dovoljenj sorodnih institucij v tujini. Brskanje je ponovno odpiranje zadev, ravno to kar nam očitijo. Brskanje je objavljanje zaupnih podatkov instucije, kar je kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Kar nekaj prijav je bilo dano, policija in tožilstvo pa nič (!).

Vaše brskanje je ciljano in zelo selektivno, ter v javnost namenoma lansirate kriva dejstva in okoliščine. Po svojih starih zadevah, ki so ležale leta v omarah v praznih ovojnicah, pa se ne brska (nekaj sto takšnih ovojnic!). Ne brska se po zaključenih zadevah, ki so jih obravnavali člani pozicije.

Ne brska se po mogočih koruptivnih dejanjih, kadar se nekdo na kratko zaposli pri osebi, se vrne na UPPD, med prvimi odpre ravno ta spis svojega bivšega delodajca, no mimogrede še malce vpliva na zaustavitev prekrška zoper ene izmed povezanih oseb in družb svojega dobrotnega zaposlovalca (»neresnični podatki v registru dejanskih lastnikov«) in sproži pregon zoper takratne preiskovalce. Sedanje vodstvo UPPD je tisto, ki je »pisno« ponovno naložilo odpiranje starih zadev. Vaša projekcij je kontra projekcija! Brskanje po starih zaključenih zadevah oziroma finančno-obveščevalnih podatkih točno določenih oseb, ki se jih tako ponovno zbira in analizira, ter javno diskreditira konkretne osebe pa je zloraba podatkov institucije (še posebej zato ker so zavestno in naklepno lansirane izven UPPD) in kaznivo dejanje. Pri tem tudi omogočate in ustvarjate merljivo korist tretjim osebam, ki ste im dali pravico na eksluzivnost objave strogo varovanih notranjih podatkov UPPD. Tako namenoma in zavestno uničujete in rušite institucijo in to tudi s pomočjo drugih državnih organov. Posledice Vašega brskanja pa bodo nekoč za Vas zagotovo nepopravljive in mednarodne.


Foto: Posnetek zaslona-Fotomontaža Demokracija
-----------------------------------
*O delovanju UPPD kot institucije:

Poleg sekundarne zakonodaje EU (gl. predvsem Direktiva (EU) št. 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L št. 141 z dne 5. 6. 2015, str. 73), s spremembami, in Direktiva (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ (UL L št. 186 z dne 11. 7. 2019, str. 122), ki je bila prenesena v nacionalno zakonodajo (sedaj veljavni Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22 in 145/22)) so bistveni tudi mednarodnopravni akti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, kot je npr. leta 2010 ratificirana Konvencija Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (MKPOZZ) in mednarodni standardi, katerim smo zavezani na podlagi povezanega članstva v mednarodnih organizacijah (Financial Action Task Force (FATF) preko Committee of Experts on the Evaluation of Anti-Money Laundering Measures and the Financing of Terrorism – MONEYVAL ter Egmont Group). Na implementacijo t.i. FATF standardov med drugim poziva tudi Varnostni svet OZN v svoji Resoluciji št. 2462 (2019), sprejeti na 8496. srečanju VS OZN dne 28. 3. 2019. Jezikovna in namenska razlaga navedenih pravnih podlag ter sprejete doktrine omogočata izluščiti dva bistvena postulata delovanja finančne obveščevalne službe (FIU), ki sta relevantna za predmetni pregon (bivših) uslužbencev UPPD.

Prvič, FIU je pod vodstvom vsakokratnega predstojnika pri opravljanju svojih nalog avtonomen, samostojen in operativno neodvisen, kar vključuje tudi odločitve o sprejemanju in analiziranju podatkov, informacij in dokumentacije ter o pošiljanju izsledkov svojih analiz pristojnim organom. V pojasnilih centra ECOFEL pod okriljem Egmont Group glede razumevanja operativne neodvisnosti FIU iz leta 2018 (dostopno na povezavo: https://egmontgroup.org/wp-content/uploads/2021/09/2018_Understanding_FIU_Operational_Inde pendence_and_Autonomy.pdf) je v 54. točki celo navedeno, da je ena izmed karakteristik operativno neodvisnega in avtonomnega FIU funkcionalna zaščita zaposlenih pred kazenskimi in civilnimi postopki. Na žalost zavoljo ravnanja organov pregona v predmetnem postopku Republika Slovenija postaja študija primera slabe prakse, ki utemeljuje pomembnost te zaščite pred agresivnimi in arbitrarnimi posegi v integriteto delovanja finančne obveščevalne službe.

Drugič, podatki pridobljeni v okviru mednarodnega sodelovanja od tujega FIU uživajo najvišjo stopnjo zaščite in se brez predhodnega soglasja pošiljatelja - tujega FIU ne smejo uporabljati za noben drug namen, niti se ne smejo dajati na vpogled tretji osebi. Ker sta v predmetnem kazenskem pregonu kršena oba navedena temeljna postulata instituta FIU, se Republiko Slovenijo zaradi parcialnih interesov določenih vplivnih skupin po nepotrebnem izpostavlja nadzoru in znižanju mednarodne ocene na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter morebitni uvrstitvi na t.i. sive ali črne liste, kar lahko vodi v hude gospodarske in posledično finančne posledice za našo državo, da ugleda v mednarodnem (poslovnem) okolju niti ne omenjam.

Tretjič, Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2021 o Pandorinih dokumentih: vpliv na prizadevanja v boju proti pranju denarja, davčnim utajam in izogibanju davkom (2021/2922(RSP)), ki Evropski komisiji, Vladam držav, raziskovalnim novinarjem in državnim organom nalaga smer ukrepanja zoper akterje v davčnih oazah, z napotkom, da se okrepi in finančno podpre preiskovalce. Ta resolucija celo motivira in nalaga postopanje proti udeležencem in akterjem že samo iz razloga, ker poslujejo v in preko davčnih oaz. Že samo iz tega konteksta (indikatorja pranja denarja) je »nenavadno« in »neobičajno«, da slovenski organi pregona preganjajo preiskovalce, saj poleg navedenega indikatorja, že najmanj od leta 2016 dalje gorijo vsi alarmi in so poznani vsi indikatorji (!). Tega dejstva pa se tudi v prihodnosti ne bo dalo več prikriti, pokriti ali pomesti pod preprogo, tudi na način »obrnjenega« pregona preiskovalcev ne.

Četrtič, do sedaj navedenov mednarodni doktrini je zaslediti tudi v slovenski nacionalni zakonodaji – ZPPDiFT, kot sledi v nadaljevanju:

Čl. 87. ZPPDiFT pravi, da: »Skladno s tretjim odstavkom 87. čl. tega Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je Urad pri opravljanju svojega dela samostojen in operativno neodvisen, vključno z odločitvami o sprejemanju in analiziranju podatkov, informacij in dokumentacije ter o posredovanju svojih analiz pristojnim organom.«

Čl. 91. ZPPDiFT iz katerega tudi nedvomno izhaja in Uradu dopušča, da Urad med drugim sam določi način sprejemanja podatkov, obravnave podatkov, pristopa, izvedbo ter način. Že samo po tej zakonski podlagi (brez upoštevanja FATF standardov), nihče tretji, kot na primer centralna banka, združenja, regulatorji, banke in ostali zavezanci, fizične osebe vključno z javnostjo, mediji in novinarji, še posebej pa izpostavljam tretje osebe, kot so organi pregona (policija in tožilstvo) in druge državne institucije in vlada, nikakor ne smejo in ne morejo vplivati, razpravljati, analizirati, narekovati, usmerjati, revidirati in se spuščati v odločitve o postopanju, delovanju, odkrivanju, načinu, hitrosti in širine preiskav Urada, niti se spuščati v odločitve Head of FIU (predstojnika). Urad in direktor Urada sta »zaščiteni« instituciji, ki se skladno s FATF standardi še posebej varujeta, zaposleni pa so odločitve samo dolžni izvajati in v skladu z njimi brez ugovora in dvoma tudi postopati.

Foto: Prava.si


Dr. Damjan Žugelj, l.r.

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 24. Aug 2025 at 21:21

4099 ogledov

DOKUMENTI !!! #PRAVA RAZISKOVALNI TEDEN ALEŠ ŠTRANCAR: UVOD V POSLOVNO POLITIČNO SAGO DOMOLJUBNEGA PODJETNIKA ALEŠA ŠTRANCARA
Ko se v Sloveniji govori o znanstvenih prebojih in podjetniški drznosti, se ime Aleša Štrancarja vedno znova pojavi na vrhu. Direktor BIA Separations, podjetja iz Ajdovščine, je s svojo ekipo razvil tehnologijo, ki jo danes uporabljajo globalna farmacevtska podjetja pri razvoju novih zdravil in cepiv. Njegov uspeh je dokaz, da je mogoče iz majhne države ustvariti zgodbo, ki odmeva v svetu. V javnosti je najbolj odmevalo cepivo, ki je pomagalo dečku Krisu.Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvTo je dokazal tudi z uspešno prodajo svojega podjetja nemškemu Santoriousu leta 2020 za 360 milijonov evrov. Tukaj se prične drugi del njegove kalvarije. V preteklosti je tudi avtor tega članka še kot novinar Nova24tv napisal članek z naslovom Sladko maščevanje dr. Aleša Štrancarja globoki državi! Podjetje Bia Separations prodal za 360 milijonov evrov!, kjer smo razkrili tegobe Aleša Štrancarja, ki so mu povzročili Spirit, EBRD in odvetniška pisarna Vladimira Zemljariča, sin pokojnega Janeza Zemljariča. Eden izmed mnogih dokumentov, ki smo jih prejeli v uredništvu Prava.si. (Foto: Posnetek zaslona- Bralec Prava.siA vse kaže, da se sedaj razkriva še drugi del zgodbe. Dokumenti, ki smo jih prejeli v uredništvo dajejo vedeti, da so Štrancaraju istočasno pripravljali zanko za uničenje v Sloveniji kot »podtaknjeni avstrijski partnerji« v tako imenovani matični firme Bie Seperations v Avstriji. Zato nas sploh ne presenečajo vsi postopki, ki so se sprožili proti Štrancarju tako v Sloveniji kot v Avstriji. Kljub vsem zmagam, ga je v Avstriji doletela obsodba v avstrijskem Ženavlju, ko so ob koncu procesa zamenjali sodnico, ki se je vlekel več let, le ta ni dopustila zaslišanj prič s strani Štrancarja in tako zadala večji sodni poraz Štrancarju. Vendar na dosedanji potek dogodkov in tudi dokumentov, ki jih bomo predstavili v naši novinarski raziskovalni sagi o Alešu Štrancarju jasno nakazujejo, da je bil domoljubni podjetnik in zaveden Slovenec žrtev dobro organizirane igre kriminalnih skupin iz neformalnih vrst odvetništva, stečajne zakonodaje in špekulativnega kapitala v Sloveniji in v Avstriji.Toda ob tem uspehu se že več kot desetletje vleče tudi povsem drugačna zgodba – zgodba obtožb, sodnih postopkov, pritiskov in medijskih napadov. Aleš Štrancar se je znašel v položaju, kjer se njegov znanstveni prispevek in podjetniška vizija nenehno prepletata z obtožbami o nepravilnostih, ki jih je večkrat ovrglo slovensko sodstvo. Slovenska sodišča so znova in znova zavrnila zahteve po kazenskem in odškodninskem pregonu, saj niso našla dokazov, ki bi potrdili krivdo. Kljub temu pa se napadi nadaljujejo, kot da sodne odločbe ne pomenijo nič. Zakaj? To je vprašanje, na katerega skuša odgovoriti trilogija štirih poglobljenih člankov, ki analizirajo dokumente (notarske pogodbe, pogodbe o odtujitvi), zaslišanja (kopije uradnih zaznamkov avstrijske policije) in širši gospodarsko-politični kontekst.Prvi članek nas popelje v zgodovino BIA Separations. Razkrije, kako je Aleš Štrancar začel svojo pot kot znanstvenik, kako se je v Ajdovščini rodila tehnologija monolitne kromatografije, ki je spremenila svet biotehnologije, ter kako so se v podjetje vključili avstrijski partnerji, zlasti Schilling Gruppe. V tem delu je osrednji poudarek na začetku konflikta: kako se je sodelovanje s tujim kapitalom prelevilo v boj za nadzor nad podjetjem in kako je prav Štrancar postal glavna ovira za interese avstrijske strani. Bralec spozna, da obtožbe proti njemu niso naključne, temveč izvirajo iz širšega spora o lastništvu in vplivu.Drugi članek se poglobi v jedro obtožb. Dokumenti iz zaslišanj in notarskih zapisov razkrivajo očitke o insolventnosti, domnevnem osebnem okoriščanju in škodljivih pogodbah. Toda natančna analiza pokaže, da so bile te obtožbe neutemeljene. Štrancar je sistematično pojasnil, kako so bile sprejete posamezne odločitve, kdo je bil zanje odgovoren in kako so jih pogosto spodbujali prav avstrijski partnerji. V tem delu se razkrije ključna podoba: Štrancar ni bil tisti, ki bi izčrpaval podjetje, ampak tisti, ki ga je poskušal rešiti, opozarjal na nepravilnosti in zavračal podkupovanje. Vsaka obtožba se v soočenju z dokumenti razblini, kar potrjujejo tudi sodne odločbe.Tretji članek razširi pogled na politično in gospodarsko ozadje. Vloga stečajnega upravitelja Wagnerja, pritiski Schilling Gruppe in dr. Krejsa ter medijska manipulacija so prikazani kot del sistematične strategije, kako odstraniti Aleša Štrancarja iz vodstva podjetja. Ta članek pokaže, da pravna resnica pogosto izgubi pomen, ko se v igro vmešajo kapital, politika in mediji. Čeprav sodišča jasno povedo, da ni kriv, v javnosti ostaja vtis stalne krivde. Gonja proti Štrancarju je tako simptom širšega problema: slovenska družba pogosto ne zna zaščititi svojih najuspešnejših posameznikov in jih namesto tega raje potisne v defenzivo.Celotna trilogija skupaj pokaže celovito sliko: Aleš Štrancar ni kriv nepravilnosti v BIA Separations. Obtožbe proti njemu niso posledica njegovega ravnanja, temveč orodje v rokah tistih, ki so želeli prevzeti podjetje in izkoristiti njegovo tehnologijo. To potrjujejo dokumenti, izjave, sodne odločbe in sama logika dogodkov. Gonja proti njemu je zato neupravičena, politično in gospodarsko motivirana ter škodljiva ne samo za Štrancarja osebno, temveč tudi za ugled Slovenije kot države, ki bi morala stati za svojimi znanstveniki in podjetniki.Članek v Dnevniku o poslovnih uspehih podjetja Bia Separations Aleša Štrancarja.Trilogija je tako več kot analiza enega primera. Je tudi opozorilo, kako hitro lahko uspešen posameznik postane tarča interesov, kako se lahko pravna resnica izgubi v medijskem hrupu in kako pomembno je, da kot družba prepoznamo in zaščitimo tiste, ki ustvarjajo zgodbe svetovnega pomena. Zato bo ta teden posvečen podjetniku Alešu Štrancarju in njegovemu dolgoletnemu boju proti akterjem vzporednega mehanizma. Luka Perš

Sun, 24. Aug 2025 at 20:37

507 ogledov

ALJA, KARIŽ, VELKAVERH IN MATEJA SE ŽE TRESEJO!!!

Sun, 24. Aug 2025 at 10:55

551 ogledov

Kdo res nadzoruje našo hrano? Globalni vpliv korporacij in finančnih velikanov na prihodnost kmetijstva!
V našem mediju smo že opozorili, kako si globalisti predstavljajo prihodnost sveta na področju prehrane. Tokrat smo izpostavili le nekdanjega najbogatejšega človeka na svetu, Billa Gatesa, ter razvpit ameriški sklad BlackRock, ki upravlja z več tisoč milijardami dolarjev kapitala. Zdaj pa vam razkrivamo še druge globalistične velikane, ki krojijo svetovno politiko tudi na področju prehrane – in še marsikje drugje. Ko si boste ogledali vse fotografije v članku, boste hitro ugotovili, da se za navidez prijaznimi »globalističnimi« projekti vedno skriva predvsem finančni interes njihovih korporacij. Zato naj vam ob vsakem takšnem projektu, predstavljenem kot humanitarna dobrodelnost, zazvonijo alarmi – saj gre na koncu vedno za dobiček, ne za dobrobit ljudi.Pred tednom dni smo opozorili na nevarnosti nove zakonodaje o zaščiti živali in njene posledice za slovensko kmetijstvo Hitro se je izkazalo, da bralce močno zanima, kdo stoji za procesi, ki oblikujejo našo hrano. Če pogledamo širše, je odgovor presenetljivo jasen: peščica globalnih podjetij, finančnih velikanov in mednarodnih organizacij nadzoruje ključne segmente svetovne prehranske industrije. Njihov vpliv sega od polj, kjer rastejo pridelki, do politike, ki določa, kaj pride na naš krožnik, in celo do mednarodnih standardov, ki urejajo kakovost in varnost hrane.Foto: Prava.siBayer in Monsanto: nemški kemijski velikan, ki oblikuje svetovna semenaBayer, nemški farmacevtski in kemijski velikan, je prevzemom ameriškega Monsanta leta 2018 postal največji svetovni igralec na področju semen in pesticidov. Njihove inovacije v gensko spremenjenih organizmih (GSO) so revolucionirale kmetijstvo, hkrati pa sprožile hude debate o zdravju, okolju in monopolu na trg semen. Bayer aktivno lobira v Bruslju in Washingtonu, kjer si prizadeva zaščititi patente in zmanjšati odgovornost za okoljske škode. S tem neposredno vpliva na zakonodajo, ki določa pogoje za uporabo njegovih produktov, in na globalno distribucijo semen, pesticidov in gnojil.Foto: Posnetek zaslona-Slowfood.comCorteva: ameriški trg in vpliv na regulativo kmetijskih produktovCorteva Agriscience, ki je nastala iz združitve podjetij Dow in DuPont, je prav tako osrednji igralec, ki določa trende v kmetijski politiki ZDA in širše. Njihovo lobiranje podpira zakonodajo, ki olajšuje uporabo njihovih kemikalij, zaščito patentov in širjenje njihovih semenskih rešitev. Prav tako so ključni pri oblikovanju regulativ, ki določajo, katera tehnologija je dovoljena in katere inovacije lahko preživijo na trgu. To pomeni, da imajo neposreden vpliv na to, katere pridelke bodo kmetje lahko gojili in koliko bodo potrošniki plačali za hrano. Na slovenskih poljih pa lahko velikokrat vidite napis Pioneer. Gre za enega osrednjih produktov omenjene korporacije.Foto: Posnetek zaslona- Facebook Corteva AgriscienceKitajska Syngenta in BASF: kemijski in pesticidni monopoliSyngenta, švicarsko podjetje v lasti kitajskega državnega podjetja ChemChina, je eden največjih dobaviteljev pesticidov in semen na svetu. Posel, ki je bil vreden 43 MILIJARD DOLARJEV! in velja za največji finančni tuji prevzem s strani kitajske države v njeni zgodovini. Tudi v Sloveniji imajo svojo podrožnico, ki je v preteklih letih imela med šest do osem milijonov evrov letnega prometa in čisti dobiček med 300 do 500 tisoč evrov.Nekaj produktov, s katerimi Syngenta nadzoruje pomemben del globalne politike na področju kmetijstva in prehrane. (Foto: Posnetek zaslona-Syngenta.in)Podjetje je s svojimi inovacijami ključni akter v globalnem prehranskem sistemu, saj oblikuje uporabo kemikalij in tehnologij, ki vplivajo na kakovost hrane in raznolikost pridelkov.Podobno BASF, nemški kemijski gigant, z monopolom na proizvodnjo pesticidov in gnojil vpliva na to, kako in kje se pridelki lahko gojijo, ter sodeluje pri oblikovanju zakonodaje, ki ščiti njegove interese. Tudi v naši državi deluje njihova podružnica. Kot smo opazili so imeli v preteklih letih letnega prometa v povprečju 60 milijonov evrov in čiste dobičke med pol in enim in pol milijonom evrov.Odlomek iz novinarskega članka z naslovom Chemical romance: how politicians fell for BASF objavljen v https://corporateeurope.org/ 15. marca 2023. (Foto: Posnetek zaslona-Coorporate Europe)Trgovci s kmetijskimi proizvodi: ADM, Bunge, Cargill in Louis DreyfusTrgovci s kmetijskimi proizvodi, kot so Archer Daniels Midland (ADM), Bunge, Cargill in Louis Dreyfus, nadzorujejo pot hrane od polja do potrošnika. ADM in Cargill so posebej močni v ZDA, kjer lobirajo za zakonodajo, ki omogoča širitev trgovanja s kmetijskimi proizvodi, subvencije za določene pridelke in nadzor nad distribucijo. Bunge in Louis Dreyfus pa imata močan vpliv v Latinski Ameriki, kjer določata, kdo ima dostop do zemljišč, katere pridelke je smiselno gojiti in katera podjetja lahko konkurirajo na trgu. Njihov vpliv je tako širok, da oblikuje cene, trende in celo prehranske preference ljudi po svetu.Posnetek zaslona-Youtube ADMOdlomek iz članka z naslovom Bloomberg Law: “ADM Must Defend Against Investor Claims of Accounting Issues” objavljen na https://www.rgrdlaw.com/ dne 26. marca 2025.Projekt korporacije Louis Dreyfus v Braziliji podprt z delovanjem Svetovne banke. (Foto: IFC)Na spletni strani korporacije Bunge lahko vidite, na kak globalistični način "podpirajo" oskrbo z vodo v eni izmed afriških držav. Gre za globalistične akcije, kjer se korporacije prikazujejo svoj "prijazni obraz." (Foto: Posnetek zaslona-Bunge)Foto: Posnetek zaslona-Linkedin CargillNa svetovnem spletu smo našli članek z naslovom Cargill: The Worst Company In the World objavljen na spletni strani Mighty Earth, kjer zelo podrobno opišejo globalistično delovanje korporacije Cargill. (Foto: Posnetek zaslona- Mighty Earth)Prehranski konglomerati: Nestlé, PepsiCo, Unilever in DanoneMed prehranskimi konglomerati, ki oblikujejo, kaj pojemo in kako prehranska industrija deluje, so Nestlé, PepsiCo, Coca-Cola, Unilever in Danone. Ta podjetja sodelujejo z mednarodnimi organizacijami, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), pri oblikovanju prehranskih smernic in standardov. Njihov vpliv sega od oblikovanja prehranskih politik do regulacij, ki določajo, kako se izdelki označujejo, oglašujejo in prodajajo. Še en primer globalistične humanitarnosti, ki jo za potrebe lastnih ekonomskih interesov deluje PepsiCO. Tako lahko na United Natios Global preberete, da sodeluje že več kot 20 tisoč podjetij po svetu. (Foto: Posnetek zaslona- World food program WFP)Coca Cola je pomagal Združenim narodom zajeziti pandemijo Covid-19 v Armeniji. (Foto: Posnetek zaslona Coca Cola United Nations)Še en primer sodelovanje korporacije Danone in Unitar, še eno izmed organizacij v Združenih narodih. (Foto: Posnetek zaslona-Unitar)Primer sodelovanja med korporacijo Unilever z Združenimi narodi v Šri Lanki. (Foto: Posnetek zaslona-Združeni narodi)Foto: Posnetek zaslona-LinkedinFinančni velikan BlackRock, Vanguard in State Street: delničarska moč in vplivFinančni velikan, kot so BlackRock, Vanguard in State Street, nadzoruje delnice številnih teh podjetij, kar jim omogoča neposreden vpliv na poslovne odločitve in strateške smernice. Na ta način lahko posredno oblikujejo politike podjetij, ki določajo, katere tehnologije in prakse bodo prevladovale, in katere bodo izrinjene.State Stret ponuja kmetovalcem posojila in kredite za opravljanje kmetijske dejavnosti. Z drugimi besedami, že v začetku kmetovalca omejijo njegovo finančno svobodo. (Foto: Posnetek zaslona-State street bank)Tudi Vanguard svoj prijazni globalistični obraz prikazuje v "skrbi" za nigerijsko kmetijstvo. (Foto: Posnetek zaslona-Instagram)Razvpiti sklad BlackRock je že v preteklosti vložil tri milijarde v "zelene energije." (Foto: Posnetek zaslona-Future.Portfolio)Bill & Melinda Gates Foundation: modernizacija kmetijstva in globalni standardi za smrt tradicionalnega kmetaBill & Melinda Gates Foundation ima poseben vpliv v Afriki in ZDA, saj financira programe za "modernizacijo kmetijstva", širi gensko spremenjena semena in vpliva na lokalne zakonodaje. S svojim finančnim močnim vplivom lahko oblikuje globalne standarde, ki se prenesejo tudi v mednarodne organizacije, kot sta FAO in WHO.Sodelovanje med Evropsko komisijo in fundacijo Bill in Melinda Gates v članku z naslovom European Commission and the Bill & Melinda Gates Foundation to cooperate on soil health challenges in Sub-Saharan Africa objavljen tretjega decembra 2023. (Foto: Posnetek zaslona-Agriculture.ec.eu)Mednarodne organizacije: WEF, Codex, ILSI in GFSI kot oblikovalci pravil igrePoleg posameznih podjetij so ključni tudi globalni forumi in standardi: Svetovni gospodarski forum (WEF), Codex Alimentarius, ILSI in GFSI oblikujejo pravila, ki določajo varnost hrane, njeno kakovost in globalno trgovino. Ti standardi neposredno vplivajo na to, kaj kmetje lahko pridelajo, katera semena lahko uporabljajo in kako se hrana distribuira.Zaključek: lokalna hrana, suverenost in prihodnost naših krožnikovČeprav so ti podatki lahko zaskrbljujoči, je ključno zavedanje, da naša hrana, naš krožnik in kmetijska praksa niso zgolj gospodarsko vprašanje – so vprašanje suverenosti, trajnosti in prihodnosti lokalnih skupnosti. Če ne bomo pozorni, bo čez desetletja naše vsakodnevno prehranjevanje vse bolj odvisno od globalnih interesov, medtem ko bodo lokalne kmetije, prvinske pridelave in raznolikost semen izginjali. Razumevanje tega vpliva je prvi korak k temu, da ohranimo možnost izbire, lokalno pridelano hrano in pristne kmetijske tradicije – preden jih popolnoma nadomestijo globalni interesi.

Sat, 23. Aug 2025 at 13:47

404 ogledov

Popravek objavljenega članka v spletnem mediju Prava z dne 18.7.2025
V spletnem mediju Prava.si smo v petek, 19. julija 2025, ob 12.33 objavili članek z naslovom Ali želi vplivna neformalna skupina znotraj (oz. zunaj) JZS zlomiti Fabjana prek medijske kampanje in domnevnih pritiskov organov?. Ker je v našem sistemu število znakov v naslovu omejeno na 125, celotnega naslova članka nismo mogli zapisati. Zato smo uporabili skrajšano različico. Na podlagi 26. člena Zakona o medijih objavljamo popravek predsednika Judo zveze Slovenije, g. Bogdana Gabrovca.Uredil Luka Perš

Thu, 21. Aug 2025 at 21:03

1791 ogledov

Poročno darilo za Robert+Tina: Križarjenje z jahto Absolute 52 tri dni in skiperjem ddr. Rokom Snežičem! Golobu pa firmo BiH!
V Sloveniji se bo zgodila verjetno poroka desetletja. Kot so poročali slovenski mediji, se bosta kmalu poročila sedanji predsednik vlade dr. Robert Golob in njegova izbranka Tina Gaber.Zato smo se odločili, da bomo poklicali enega izmed znanih Slovencev ( op. intervjuvanca to ni Jan Plestenjak, to ni Patrik Vlačič, niti Nicolleti), a od njih še veliko bolj znanega Slovenca, ddr. Rok Snežič.Bojan Požar in ddr. Rok Snežič v oddaji Ura resnice na Info360. (Foto: Posnetek zaslona-Info360)Glede na to, da je v intervjuju z dolgoletnim raziskovalnem novinarjem Bojanom Požarjev v oddaji Ura resnice zelo natančno opisal svoj odnos s Tino Gaber nas je zanimalo, če je dobil že vabilo za šesti september, ko bi naj sedanji premier RS in njegova izvoljenka usodni DA dahnila pred ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Foto: Posnetek zaslona-24urZaupal nam je, da glede na to, da si je Robert Golob od njega »že pred časom sposodil luksuzno vozilo Masserati quatro porte » za to poročno slavje verjame, da bo tudi njega Tina povabila na poroko. Ali kot svata, mogoče pa celo kot črnogorski kuma, glede na to kaj vse je on Tino Gaber naučil na barki.Kdo je skrivnostni črnogorski kum Tine Gaber??? Slika je simbolična. (Foto: Posnetek zaslona- Google, X)Povprašali pa smo ga tudi, če za mladoporočenca že pripravlja oziroma že pripravljeno darilo. Ddr. Rok Snežič je za naš medij ekskluzivno zaupal, da bo jima podaril tri dnevni najem jahte Absolute 52, katero Tina Gaber zelo dobro pozna. Skiper na barki pa bil nihče drug kot on sam Rok Snežič.Jahta Absolute 52, katero pozna tudi Tina Gaber po besedah ddr. Roka Snežiča. (Foto: Posnetek zaslona-Gremojadrat.si)Prav tako bo podaril darilo njeni ljubljeni osebi, predsedniku vlade RS dr. Robertu Golobu. To pa bi bilo odprtje podjetja v BiH, saj gospod Robi ima zelo rad Bosno in je v Bosni že marsikaj tudi počel podobnega z podobnimi podjetji.Zdaj, ali bosta bodoča zakonca sprejela omenjena darila, je drugo vprašanje. Pustimo se presenetiti. Mogoče pa tokrat tajne službe ne bodo zatajile. V petnajstih dneh do poroke se lahko marsikaj zgodi.A ne pozabimo – poroka desetletja bo pod drobnogledom medijev prav zato, ker gre za kombinacijo predsednika vlade in osebe iz estradno-medijskega sveta. To ni “običajna poroka”, ampak politično-estradni spektakel, kjer je vsaka podrobnost vredna naslovnice.Foto: Posnetek zaslona- VečerDarilo v obliki jahte in bosanskega podjetja je seveda daleč od klasičnih slovenskih daril, kot so kuhinjski aparati, ovojnice s sto evri ali komplet brisač. Pri RoberTini pač ni prostora za malenkosti – tukaj se razmišlja globalno, pluje luksuzno in odpira podjetja onkraj meja.Foto: Posnetek zaslona-YoutubeIn če se bosta Golob in Gabrova slučajno odločila, da Snežičevega darila ne sprejmeta, brez skrbi – v Sloveniji se bo gotovo našel še kdo, ki bi se z veseljem popeljal z jahto Absolute 52 ali odprl podjetje v Bosni.Foto: Posnetek zaslona-PozreportLuka Perš

Tue, 19. Aug 2025 at 20:13

2300 ogledov

RAZKRIVAMO: 25.000 EVROV ZA MOLK – KAKO LPP UTIŠUJE SVOJE DELAVCE IN KAJ PRI TEM POČNE JANKOVIĆ?
Ljubljanski potniški promet (LPP), javno podjetje v lasti Mestne občine Ljubljana, ki jo vodi župan Zoran Janković, se zadnja leta znajde v središču resnih očitkov o korupciji, nepravilnostih in sistematičnem utišanju zaposlenih.Naš portal je pridobil pogodbo, ki razkriva šokantno resnico: LPP je enemu od svojih zaposlenih, članu sveta delavcev Veljku Gačiču, ponudil 25.000 evrov bruto – a le pod pogojem, da molči. Če bi o pogodbi spregovoril, bi moral celoten znesek vrniti. To pomeni, da javno podjetje z davkoplačevalskim denarjem ne rešuje problemov, ampak kupuje tišino.Foto: Bralec Prava.siGre za pogodbo o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja iz leta 2021, v kateri je bilo zapisano, da je vsebina zaupna in da bi moral delavec ob kršitvi molka vrniti prejeti denar. LPP je bil pripravljen plačati visoko odškodnino samo zato, da se informacije o nepravilnostih ne bi znašle v javnosti.Zakaj je bil Gačič moteč? Ni bil običajen uslužbenec, ampak član sveta delavcev, izvoljen, da zastopa interese zaposlenih. Že leta 2019 je na MNZ, slovensko policijo in celo hrvaški Interpol vložil prijave o sumih korupcije pri tehničnih pregledih LPP. Opozarjal je, da so bila vozila registrirana brez opravljenih pregledov, da so bili postopki prirejeni in da gre za sistematične nepravilnosti. Priložil je dokumentacijo, pogodbe in izračune, ki so kazali na sumljive okoliščine. Policija ni ukrepala, MNZ je molčal, Interpol pa prav tako.Foto: Bralec Prava.siKo je opozarjal na nepravilnosti, se je moral soočiti še z diskreditacijo svoje osebnosti. V postopke je bila vključena celo psihiatrična stroka, ki je v njegovih težavah videla znake anksiozno-depresivne simptomatike. Takšne ocene so bile uporabljene kot argument, da je prijavitelj nezanesljiv in da se njegovim pričevanjem ne more verjeti. To odpira vprašanje, ali je šlo za iskreno strokovno presojo ali za poskus diskreditacije prijavitelja nepravilnosti.Ko je postalo jasno, da Gačič ne bo odnehal, mu je LPP pod vodstvom direktorja Petra Horvata ponudil sporazum: 25.000 evrov za tišino in odpoved vsem pravnim zahtevkom. Sporazum je predvideval, da mu pripadajo tudi plačani dopusti, nadomestila in celo stroški odvetnika, toda bistvo je bilo jasno – delavec dobi denar le, če molči in se odpove nadaljnjim postopkom.Foto: Bralec Prava.siGačič pogodbe ni podpisal. Jasno je povedal, da bi s tem izničil ves svoj trud in borbo za sodelavce, ki so ga izvolili v svet delavcev. Raje je izgubil službo, kot da bi se prodal. To ga je stalo kariere, finančne varnosti in osebnega miru, toda vztrajal je, da je resnica pomembnejša od denarja.V ospredju zgodbe sta dve imeni: Peter Horvat in Zoran Janković. Horvat je bil direktor, ki je podpisal pogodbo o molku. Toda LPP je v 100-odstotni lasti Mestne občine Ljubljana, kar pomeni, da je nad vsem stal župan Janković. Zato se postavljajo ključna vprašanja: ali je Janković vedel za pogodbo, ali je odobril izplačilo denarja za molk, ali je bil seznanjen s prijavami korupcije, ki so šle na MNZ in Interpol? Če je vedel, zakaj ni ukrepal? Če pa ni vedel, kako je mogoče, da v javnem podjetju sklepajo pogodbe o molku brez vednosti župana?Foto: Bralec Prava.siSlovenske institucije so ob tem ostale brez odgovora. Policija ni ukrepala, MNZ se ni odzval, Interpol prav tako. Inšpektorat za infrastrukturo je bil seznanjen z očitki, a ni sledilo nobeno resno ukrepanje. Prijave so izginile v predalih, zgodba pa je obstala brez epiloga.Gačič je po zavrnitvi sporazuma izgubil zaposlitev, Zavod za zaposlovanje mu ni priznal nadomestila, saj sporazum pomeni prostovoljni odhod. Ostal je brez zaščite, hkrati pa bil označen kot moteč element. Gre za klasičen primer, kako se v Sloveniji uničuje prijavitelje nepravilnosti: najprej jih skušajo kupiti, nato diskreditirati, na koncu pa pustijo brez dela in zaščite.Foto: Bralec Prava.siZgodba Veljka Gačiča je ogledalo delovanja sistema: javno podjetje plačuje za molk, direktor podpisuje pogodbe o tišini, župan molči, institucije ignorirajo prijave, delavec pa izgubi vse. In vprašanje, ki visi v zraku, je jasno: koga ščiti slovenski sistem – državljane ali lopove?Luka Perš
Teme
FinančnaObveščevalnaDejavnost MedijskaČistka MedijskaDiskreditacija PetraZakrajšek SlovenskaDesnica SlovenskiOsrednjiMediji UPPD

Zadnji komentarji

majda kovačič :

3.8.2025 21:22

Iskrena hvala za vse kar pišete o tej zadevi. Dobro poznam Judo klub Sankaku na Lopati, Marjana Fabjana, družinske člane, trenerje, njihovo vpetost in popolno predanost klubu z malimi otroki ( judo malčki ) in člani, ki trenirajo v klubu in dosegajo vrhunske rezultate. Imela sem listinski vpogled v nezakonito delo Judo zveze, poznam spletke nekaterih t.i. vrhunskih judoistk (nobena od teh ni vrnila medalje, če je ta tako umazana), spletke in pohlep po denarju njihovih staršev idr., kar vse ima za cilj samo to, da strokovno in finančno uničijo klub, njega označijo za fizičnega in spolnega nasilneža in ga popolnoma razčlovečijo. Noben od tistih novinarjev, ki zganjajo tako ponižujoč, nedokazan medijski linč zoper M. Fabjana, ki temelji na brez imenih prijaviteljih, in ki je naredil v svoji 50- letni judo karieri za otroke vseh starosti in za njihovo vzgojo več, kot vsi klubi v državi skupaj, se ne zamisli , kakšno nepredstavljivo človeško stisko ob tem doživljata njegova partnerica in najstniški otrok. Knjiga Ravnateljeva hči je zelo nazoren prikaz tega, kako se takšno medijsko zlo lahko konča. Ne nazadnje, to kar piše Prava.si o Judo zvezi Slovenije in njenih funkcionarjih je ključ do vseh zlonamernih očitkov M. Fabjanu.Gre za zlorabo in čisto privatizacijo njegovih dosežkov in samega slovenskega juda. In o tej resnično veliki zgodbi, ki je zadaj, bi morali pisati tudi drugi novinarji, če so pravi raziskovalni novinarji s hrbtenico in notranjo svobodo.

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Kdo je v resnici brskal po podatkih škofa Andreja Sajeta?