Slovenijo so pred dobrim mesecem dni prizadele poplave. Še enkrat smo se izkazali s solidarnostjo, saj je mnogo državljanov priskočilo na pomoč prizadetim v poplavah. Svojo usodo je doživelo tudi naselje Letuš, oziroma kot ji rečejo domačini Letuška Gmajna.
So le eno izmed mnogih naselij v Sloveniji, kjer se v preteklosti ni vlagalo popolnoma nič v protipoplavno zaščito. Obstaja več razlogov. Eden izmed njih je nečiščenje struge reke Savinj in nečiščenje njenih brežin. Brežine niso bile utrjene s skalami in betonom. Skozi leta so se zanemarjali jezovi. V tem naselju se ni uredila niti struga reke Pake, ki bi morala biti bolj vzporedno speljana v reko Savinjo in s tem se ne bi oviral pretok ene in druge reke, pa tudi reka Paka ne bi poplavljala tako kot poplavlja sedaj.
Foto: Posnetek zaslona-N1 Slovenija
Še več, v letošnjem letu so v naselju Letuše zgradili jez, ampak niso v sklopu tega odstranili otok naplavljenega gramoza in zraslega drevja na površini 5000 kvadratnih metrov. Vse to seveda zmanjša pretočnost reke. Potrebno je vedeti, da so v poplavah leta 1990 na območju Celjske kotline popustili nasipi ob poplavjanju reke Savinje. Ob tokratnih poplavah na tem območju pa so praktično vsi zdržali, se je pa voda razlila preko njih, ker se je struga zmanjšala na račun drevja in naplavin.
Domačini iz Letuša trdijo, da bi s kvalitetnim in rednim vzdrževanjem poplave lahko preprečili. Pravijo, da je reka Savinja hudourniška reka. Savinjo bi se dalo najlažje krotiti z zavarovanimi brežinami, jezovi, kaskadami in rednim čiščenjem tako struge kot tudi brežin. Ključna napaka je, da so hoteli težavo Savinje v Letušah rešiti z razlivnimi območji, kar pa pomeni dobesedno katastrofo za prebivalce naselja.
V tokratnih poplavah se je reka Savinja na območju Letuša dvignila v dveh urah maksimalno do svoje višine in v enakem času tudi padla. Prav to so resnični znaki hudourniške reke. Pri tem moramo navesti, da ima reka Savinja v samo slabih 50 kilometrov toka do Braslovč ozko dolino in pogorja- Golte, Smrekovec, Raduho, Olševo, Savinjske Alpe, Černivec, Menino planino, Dobrovolje in Čreto. Savinjo pa na tem območju obkrožajo tudi hudourniški potoki Paka, Lučnica, Dreta in Ljubija. Vsi ti potoki ob Savinji s količino padavin ekstremno hitro naraščajo.
Pobuda za državno prostorsko načrtovanje za zagotovitev poplavne varnosti v spodnji Savinjski dolini. (Foto: Bralec Prava.si)
Zakaj država reko Savinjo ne kategorizira kot hudourniško reko?!
Težava je sledeča. Reka Savinja bi morala biti po vseh strokovnih kriterijih označena za hudourniško reko. Vendar se je država in njene odgovorne institucije za vodovje odločila, da jo bo kategorizirala za mirno reko.
Zato je država v avgustu 2022 naredila državno prostorsko načrtovanje za zagotovitev poplavne varnosti v spodnji Savinjski dolini. Po tem planu bi imela Savinja več suhih zadrževalnikov in eden izmed njih bi bil tudi na desnem bregu naselja Letuš.
Sedaj po poplavah pa občina Braslovče, predvsem župan Braslovč Tomaž Žohar, želijo/želi, da bi se suhi zadrževalnik razširil na levi breg, kar nekako ni logično, saj ta del ne bi bistveno pripomogel k večji količini izlivne vode. Težava je, da večina hiš v naselju se nahaja prav na levem bregu. Tam bi se naj nahajalo približno 110 hiš, ter na desnem bregu približno 30. Prebivalci levega brega naselja trdijo, da se počutijo kot slepo črevo občine Braslovče.
Občina v zadnjih dvajsetih letih ni uredila ne kanalizacije, ne optike, ne razsvetljave. Vozijo se skoraj po uničenem asfaltu, ki so ga pred dvajsetimi leti financirali sami prebivalci. Gre v resnici za mirno in prijetno naselje, kjer so njihova zemljišča vredna skoraj več kot kje drugje v okolici Celja.
Tako se je župan Braslovč Tomaž Žohar predstavljal svojim volilcem pred zadnjimi lokalnimi volitvami v letu 2022. (Foto: Posnetek zaslona-Facebook)
Braslovški župan Tomaž Žohar se obnaša kot ŠERIF! Z lažmi in manipulacijami želi izseliti prebivalce naselja Letuš na svojo lokacijo!
Obstaja pa tudi veliko temnejša plat naselja Letuš. Izpostavili smo že, da občina Braslovče za ta konec naselja ni naredila enostavno nič na infrastrukturi. Aktualni župan občine Braslovč je lani ponovno postal neodvisni kandidat Tomaž Žohar. Leta 2018 je kot neodvisni kandidat s podporo desnih strank zmagal za svoj prvi mandat župana Braslovč. Za svoj drugi mandat pa se je podal s svojo listo in prepričljivo zmagal. Naši viri iz lokalnega okolja pa so nam še povedali, da se je Žohar politično zelo približal stranki Socialnim demokratom in bi naj imel tudi konkretne osebne povezave s trenutnim predsednikom vlade dr. Robertom Golobom.
Nekaj najbolj sprevrženega je, ko hoče nekdo kovati dobičke na tuji nesreči. Kot že nekaj časa sramežljivo poročajo osrednji mediji, se prav to sedaj dogaja prebivalcem Letuš. Aktualni župan Braslovč Tomaž Žohar je le nekaj dni po poplavah sumljivo pričel širiti svojo populistično idejo o preselitvi celotnega naselja, ki se razprostrira na levem in desnem bregu Savinje. Da je ideja Žoharja toliko bolj sporna kaže podatek, kam bi prebivalce preselil. Izvedeli smo, da bi jih preselil v območje Rakovlje v občini Braslovče. Ironija je toliko hujša, saj to območje velja za močvirnato. Še huje pa je, da je župan Žohar v javnost podajal lažne informacije. Prva je ta, da so bili vsi občani poplavljeni že štirikrat, kar definitivno ne drži. Štirikrat so bili poplavljeni samo tisti, ki so najbližje reki Paki, to je približno 20 hiš, torej manj kot 1/3. Preostale hiše pa so bile poplavljene ali prvič ali drugič po letu 1990. V naselju pa obstaja tudi nekaj hiš, ki niso bile poplavljene niti tokrat.
Druga lažna informacija župana Žoharja pa je podatek, da si želi izseliti po njegovih besedah večina prebivalcev naselja. A to niti malo ne drži. Po poplavah so trije krajani Letuš oziroma dva krajana naredila civilno inciativo Za varno okolje. Pod to inciativo se je podpisali tudi večina prebivalcev Letuša, katerih glasovi so bili zlorabljeni. Prebivalci so dali svoj glas za varno okolje (ureditev ter sanacija brežin reke Savinje in Pake). Definitivno pa ni njihov glas ni bil namenjen za izselitev, kakor je to predstavil braslovški župan Žohar.
Krajani so hitro ugotovili podle namene Žoharja in so ustanovili novo civilno inciativo z naslovom Za ureditev brežin reke Savinje in Pake, obenem pa proti izselitvi. Do sedaj je omenjena inciativa zbrala več kot 80 podpisov, to približno znaša šestdeset hiš. Sedaj se krajani Letuš zaradi tolikšnega pojavljanja v medijih braslovškega župana Žoharja in njegovega širjenja dezinformacij bojijo, da bo odločitev o njihovi usodi bolj politična kot strokovna. Žohar pri tem ne izbira sredstev, saj v dani situaciji pritiska tako na občinske službe kot pristojne državne institucije. V želji po svojem uspehu ne izbira sredstev in ne posluša želja svojih občanov, predvsem krajanov Letuš. Omeniti moramo tudi to, da so ga krajani Letuš pred približno petimi leti peljali prav na to območje, kjer je sedaj odneslo kar nekaj zemljine in porušilo eno hišo. V primeru, da bi se v tem času uredila brežina do tega ne bi prišlo. Pri tem moramo povedati, da so za nastalo situacijo posredno odgovorni vsi pretekli župani Braslovč pred prihodom Tomaža Žoharja.
Žohar pa je ustvaril še eno cvetko. Aktualni braslovški župan je približno mesec in pol pred poplavami dovolil s pomočjo občinskega sveta gradnjo treh novih hiš ter legalizacijo črnega objekta na desnem bregu Savinje. Po poplavah pa je obrnil ploščo za 360 stopinj in je takoj postal največji zagovornik preselitve krajanov Letuš. Le ZAKAJ?, ogorčeno sprašujejo krajani. Žal tega odgovora ne ve nihče razen braslovškega župana Žoharja. Občani sumijo, da gre tukaj za višje interese, ki dišijo po korupciji. Tudi prebivalci Letuš niso bedaki, da ne bi vedeli, kako odteka denar v takšnih poslih.
Krajani Letuš se sedaj tudi sprašujejo, zakaj trenutni braslovški župan Tomaž Žohar trmasto vztraja pri svoji odločitvi in ne želi niti slišati argumente tamkašnjih živečih prebivalcev o njihovih željah po sanaciji območja. Žohar pa je kot kaže tudi pozabil, da je v letu 2022 podpisal pogodbo z direkcijo RS za vode v višini 20 milijonov evrov. Projekt pa se mora zaključiti do leta 2025. Torej zakaj je nekdo leto dni nazaj podpisoval pogodbo za protipoplavno ureditev, sedaj pa je obrnil ploščo in si želi izseliti celotno prebivalstvo naselja Letuš. Najlažje je reči, da tukaj ne morejo zagotoviti poplavne varnosti. Seveda je ne morejo, če nič ne naredijo, da bi se dolgoletni problem ustrezno rešil in saniral.
Komentarji (19)
Nov 24, 2023
0
Župan Braslovč. Vsi prizadeti bodo dobili hiše ali odškodnino* Naslednjič Vikendaši ne bodo dobil novih hiša temveč odškodnino. Naslednjič kdor ni prijavlen za stalno ne dobi hiše ampak odškodnino? Pa kaj bi nekdo nekaj dobil. Saj že imajo hiše. Včeraj. Prizadeih več kot 300 hiš? Danes. V Ujmah prizadetih 6000 objektov. Na kakšnem praršku so ?
Nov 21, 2023
0
https://www.rfantasy.si/40329
Nov 21, 2023
0
15. februar 2018. Zgornjesavinjski župani z ministrico o nujnih protipoplavnih ukrepih V Nazarjah se je ministrica za okolje in prostor Irena Majcen z župani občin Nazarje, Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Rečica ob Savinji ter Mozirje pogovarjala o zagotavljanju večje poplavne varnosti Zgornje Savinjske doline od Solčave do Letuša.
Nov 21, 2023
0
Halo!!! Kje je zdaj pristojna ministrica Irena Majcen, ki je leta 2018. odobrila 5,4 miljona evrov za protipoplavne ukrepe občini Šmartno ob Paki in pazi Laškemu? Pazi!!! Podpisala je celo sporazum o sofisciranju ukrepov. Ma mamu jim! Kje mi živimo?
Nov 21, 2023
0
Evo jih. https://teletext.rtvslo.si/ttxdata/114_0001.png?21.11.2023 16:11:42 Evo Gmajno bodo rušil. Bluzijo zakaj ste pa gradili tam? Zaradi nasipa, ki naj bi preprečeval poplave. Da ni bilo nasipa ne bi nobem gradil tam ali kupval zemljišča. Torej kam je poniknilo 5,4 miljona evrov leta 2018? Zakaj to pogrevam? Jebiga. Evri so bili namenjeni za proti poplavne ukrepe. Kdo bo telovaje pripeljal pred roko pravice? Ne obstaja kaj takega. Zdaj bi pa sesuval gmajnarje.
Nov 16, 2023
0
DZ: Popravki interventnega zakona 10. novembra 2023. Koalicija je potrdila novelo tega skrpucala za dodatne ukrepe in rešitev za odpravo posledic avgustovskih poplav in plazov. Ne ga jebat. Zabluzili so, da je med bistvenimi rešitvami zadeva predplačil za stanovanja, ureditev in ukinitev še dodatnega skrpucala, ukinitve obveznega solidarnostnega prispevka. Ne ga jebat. Najbolj trhla in smrdeča zadeva pa je. Pazi!V skladu z novelo zakona bodo lastniki v poplavah in plazovih poškodovanih ali ali uničenih stanovanjih prejeli predplačilo v vrednosti 20 odstotkov prijavljene škode. Pogoj je, da je prijavljena škoda višja od 6000 evrov. ne ga jebat! A ni vse na poplavjenm področju predvideno za sesuvanje? Letuško Gmajno bi podirali a drugi bodo ostali in sanirali poškodbe in to na poplavjenem področju. Ne ga jebat no. V tem skrpucali pa ni ničesar o nadomestnih gradnjah. Torej ti bodo pokradli hiše in zemljišča. Ta skrpucala naj bi vnesli v zakon o obnovi? Bejšte no. Jebat jih.
Nov 11, 2023
0
Citat iz izdaje American Banker's Association Digest iz leta 1924 povzema, kaj se trenutno dogaja. Upoštevajte to, ko boste glasovali. "Ko bodo navadni ljudje s pravnim postopkom izgubili svoje domove, bodo postali bolj poslušni in jih bo lažje upravljati prek močne roke vlade, ki jo uporablja osrednja moč bogastva pod vodilnimi finančniki. Te resnice dobro poznajo naši ravnatelji moški, ki se zdaj ukvarjajo z oblikovanjem imperializma za upravljanje sveta. Z razdelitvijo volivcev skozi sistem političnih strank jih lahko pripravimo do tega, da porabijo svojo energijo v boju za nepomembna vprašanja.«
Oct 20, 2023
0
Vlada in župani bluzijo. Po njihovem je potem planet Zemlja nenaseljiv? Planet v večini pokriva voda, 71% Torej je neprimeren za življenje. Torej naj naselja preselijo v orbito. Tam bo varno? Ali na najviše vrhove planin na planetu. Recimo Ararat. Ali Andi. Tako, voda je vir življenja tako kot CO2. Brez C02 ne bi bilo življenja na planetu. FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces v katerem si rastlina izdela hranilne snovi. (sladkor). - Za proces fotosinteze je potrebna: SONČNA SVETLOBA, OGLJIKOV. DIOKSID (iz zraka) ...
Oct 06, 2023
0
Utrip ŠT2 februar 2022. Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti od leta 2022. do 2028.... Braslovški Utrip 24. 3. 2022. Podpisan sporazum o skupni izvedbi investicije DPN Ločica ob Saviinji - Letuš... Utrip št 3 30. marec 2022. Investicije za večjo poplavno varnost... Občinski utrip marec 2023. Sanacija brežin na desnem bregu Savinje. Lepe cvetke
Oct 06, 2023
0
STA. 21. 5. 2018. 13:54:47 Šmartnem ob Paki inn Laškemu 5,4EUR za proti popllavne ukrepe. Okoljsko minnistrstvo je občinam Šmartnem ob Paki in Laško za izvedbo protipoplavnim ukrepov do leta 2021. zagotovilo skupno 5,4 miljona EUR. V ta namen je pristojna ministrica ki opravlja tekoče posle, Irena Majcen danes z županom Šmartnega ob Paki Jannkom Kapušarjem in Laškim županom Francem Zdolškom podpisala sporazum o financirannju ukrepov. Kam so poniknili ti evri?
Sep 28, 2023
0
Takole. Skrbi jih naše življnje in, da nas povodenj ne odnese nekam v daljave. Je to res? Nemogoče. Da je tako bi skrbeli za nasipe na levem bregu od Letuškega mosta pa do izliva Pake v Savinjo. Cela Slovenija. Ja. Trenutno pa je na tapeti naselje Gmajna na levem bregu Savinje. Vsak teden nakladajo, da bodo odgovori naslednji teden? Evo verjamet takim? Hitra sanacija v Letušu poteka, jasno pa ni kaj se bo zgodilo z naseljem? Da bo jasno , levi breg. Kaj počnejo na desnem bregu? Nekaj nazaj so odstranjeval podrta drevesa in jih sežigali. Desni breg. Premier ves čas nekaj obljublja. Kdor takim verjame se zna zgoditi, da bo še enkrat nastradal. Še ena bosa. Nekateri razumejo, da odločitve ne moremo dobiti preko noči, a zdaj se čaka že skoraj dvca meseca. Širijo se novice o dezinformacijah. Ja, ja o kakšnih le?
Sep 28, 2023
1
Razumem vašo jezo in ogorčenje . Vendar to ni problem samo Letuša, ampak cele Slovenije. Danes vemo veliko več o nedelu in odnosu države do državljanov. Že to, da so koncesionarji plačevali nadzornike iz svojega žepa je do konca izrojeno. To je ravno tako kot bi dal lisici, da pazi na kure. Več kot očitno je, da je v prejšnjih vladah to politiki odgovarjalo, da so lahko izvajali svoje "rabote" . Še veliko je teh nepravilnosti iz preteklosti. Vendar za nazaj iskati krivce v politiki je zame Sizifovo delo . Bolj smiselno se mi zdi, da se obrnemo v prihodnost, kajti iskanje krivcev ne rešuje našega problema. Tako kot imate vi pravico, da vztrajate pri svojih odločitvah, imam jaz pravico , da se izselim , ker se tukaj ne počutim več varno. Prepričana sem, da lahko ta problem skupno rešujemo samo z neko strpnostjo kar pa res ni lahko.
Sep 28, 2023
0
Dovolj je, da poslušamo stroko? --------------------------------------------------------- Ta pa je močna. Stroka že več kot sto let kako in kaj glede Savinje. Pri vseh poplavah Savinje se vidi delovanje stroke. Koliko denarja so že dobili župani za regulacijo nasipov in urejanje izliva Pake v Savinjo. Braslovče. Kanlizacija skozi naselje Gmajne leta 2017. Potem datum 2022.Ja, en velika figa. Braslovški župan je dejal na prvem sestanku vaščanov Gmajne, levi breg. Da je dobil tri miljone za kanalizacijo? Kje pa bo ta kanalizacija. Kje vam podatek, da hočejo vsi stran iz Gmajne? Več kot polovica prisotnih je bila proti. Zakaj sedaj delajo na nasipu levi breg, če pa bo Gmajna po novem teren za razlivanje Savinje. Bodo za neposlušne nekje na delu kjer je odneslo nasip naredili zaporo in jo ob prvi prili dvignili, da poplavjo tiste neposlušne, rekoč saj smo vas opozarjali kako bo. Takrat ne boste ničesar dobili. Aja župan občine Šmartno ob Paki naj bi občina sanirala Hudi potok, ki se izuliva pri brvi preko Pake v Pako. Torej poplave ne bi bilo, da so redno vzdrževali nasip, ki ga je odneslo. Vzdrževali niso niti trikotni nasip ali škarpo v sotočji Pake in Savinje. Ma, niso ničesar naredili od kote Letuš do kote izliva Pake v Savinjo. Levi breg. Pred leti je bilo govora, da bodo naredili izulivno področe na kmetijskih območjih na desnem bregu Savinje. Braslovčani so bili proti. Naj zaliva Gmajnarje na levem bregu Savinje. Žuapni raje prirejajo veselic kot, da bi skrbeli za nasipe, levi breg Savinje. Tak stroka se naj nakem spelje.
Sep 28, 2023
0
Ga.Bezjak! Vesela sem, da ste se oglasili. Mogoče pa je prišel čas, da se združimo tisti, ki si tukaj ne želimo več živeti , saj je strah pred ponovnimi poplavami prevelik, da bi lahko mirno živeli. Ni nam potrebno nič obljubljati ,še najmanj koga izsiljevati. Dovolj bo , če poslušamo stroko, ter z poštenim in odgovornim odnosom skupaj sodelujemo pri rešitvi teh resnično težkih odločitvah vseh nas.
Sep 25, 2023
1
Darinka podatki so neresničnih in enostranski, ki jih širijo tisti kateri sploh niso bili poplavljeni ali tisti ki so imeli poplavljene kletne prostore. Podpise so pridobivali z nerealnimi obljubami o višjih odškodninah in na lažeh. Večina poplavljenih si ne želi več bivati v takšnem okolju. Ti podatki ki jih navajajo so zavajajoči in na žalost do izkoristi medije s tem da se jih čimbolj sliši ne glede na škodo vseh, ki so v utrpeli precej večjo škodo.