Slovenijo so pred dobrim mesecem dni prizadele poplave. Še enkrat smo se izkazali s solidarnostjo, saj je mnogo državljanov priskočilo na pomoč prizadetim v poplavah. Svojo usodo je doživelo tudi naselje Letuš, oziroma kot ji rečejo domačini Letuška Gmajna.
So le eno izmed mnogih naselij v Sloveniji, kjer se v preteklosti ni vlagalo popolnoma nič v protipoplavno zaščito. Obstaja več razlogov. Eden izmed njih je nečiščenje struge reke Savinj in nečiščenje njenih brežin. Brežine niso bile utrjene s skalami in betonom. Skozi leta so se zanemarjali jezovi. V tem naselju se ni uredila niti struga reke Pake, ki bi morala biti bolj vzporedno speljana v reko Savinjo in s tem se ne bi oviral pretok ene in druge reke, pa tudi reka Paka ne bi poplavljala tako kot poplavlja sedaj.
Foto: Posnetek zaslona-N1 Slovenija
Še več, v letošnjem letu so v naselju Letuše zgradili jez, ampak niso v sklopu tega odstranili otok naplavljenega gramoza in zraslega drevja na površini 5000 kvadratnih metrov. Vse to seveda zmanjša pretočnost reke. Potrebno je vedeti, da so v poplavah leta 1990 na območju Celjske kotline popustili nasipi ob poplavjanju reke Savinje. Ob tokratnih poplavah na tem območju pa so praktično vsi zdržali, se je pa voda razlila preko njih, ker se je struga zmanjšala na račun drevja in naplavin.
Domačini iz Letuša trdijo, da bi s kvalitetnim in rednim vzdrževanjem poplave lahko preprečili. Pravijo, da je reka Savinja hudourniška reka. Savinjo bi se dalo najlažje krotiti z zavarovanimi brežinami, jezovi, kaskadami in rednim čiščenjem tako struge kot tudi brežin. Ključna napaka je, da so hoteli težavo Savinje v Letušah rešiti z razlivnimi območji, kar pa pomeni dobesedno katastrofo za prebivalce naselja.
V tokratnih poplavah se je reka Savinja na območju Letuša dvignila v dveh urah maksimalno do svoje višine in v enakem času tudi padla. Prav to so resnični znaki hudourniške reke. Pri tem moramo navesti, da ima reka Savinja v samo slabih 50 kilometrov toka do Braslovč ozko dolino in pogorja- Golte, Smrekovec, Raduho, Olševo, Savinjske Alpe, Černivec, Menino planino, Dobrovolje in Čreto. Savinjo pa na tem območju obkrožajo tudi hudourniški potoki Paka, Lučnica, Dreta in Ljubija. Vsi ti potoki ob Savinji s količino padavin ekstremno hitro naraščajo.
Pobuda za državno prostorsko načrtovanje za zagotovitev poplavne varnosti v spodnji Savinjski dolini. (Foto: Bralec Prava.si)
Zakaj država reko Savinjo ne kategorizira kot hudourniško reko?!
Težava je sledeča. Reka Savinja bi morala biti po vseh strokovnih kriterijih označena za hudourniško reko. Vendar se je država in njene odgovorne institucije za vodovje odločila, da jo bo kategorizirala za mirno reko.
Zato je država v avgustu 2022 naredila državno prostorsko načrtovanje za zagotovitev poplavne varnosti v spodnji Savinjski dolini. Po tem planu bi imela Savinja več suhih zadrževalnikov in eden izmed njih bi bil tudi na desnem bregu naselja Letuš.
Sedaj po poplavah pa občina Braslovče, predvsem župan Braslovč Tomaž Žohar, želijo/želi, da bi se suhi zadrževalnik razširil na levi breg, kar nekako ni logično, saj ta del ne bi bistveno pripomogel k večji količini izlivne vode. Težava je, da večina hiš v naselju se nahaja prav na levem bregu. Tam bi se naj nahajalo približno 110 hiš, ter na desnem bregu približno 30. Prebivalci levega brega naselja trdijo, da se počutijo kot slepo črevo občine Braslovče.
Občina v zadnjih dvajsetih letih ni uredila ne kanalizacije, ne optike, ne razsvetljave. Vozijo se skoraj po uničenem asfaltu, ki so ga pred dvajsetimi leti financirali sami prebivalci. Gre v resnici za mirno in prijetno naselje, kjer so njihova zemljišča vredna skoraj več kot kje drugje v okolici Celja.
Tako se je župan Braslovč Tomaž Žohar predstavljal svojim volilcem pred zadnjimi lokalnimi volitvami v letu 2022. (Foto: Posnetek zaslona-Facebook)
Braslovški župan Tomaž Žohar se obnaša kot ŠERIF! Z lažmi in manipulacijami želi izseliti prebivalce naselja Letuš na svojo lokacijo!
Obstaja pa tudi veliko temnejša plat naselja Letuš. Izpostavili smo že, da občina Braslovče za ta konec naselja ni naredila enostavno nič na infrastrukturi. Aktualni župan občine Braslovč je lani ponovno postal neodvisni kandidat Tomaž Žohar. Leta 2018 je kot neodvisni kandidat s podporo desnih strank zmagal za svoj prvi mandat župana Braslovč. Za svoj drugi mandat pa se je podal s svojo listo in prepričljivo zmagal. Naši viri iz lokalnega okolja pa so nam še povedali, da se je Žohar politično zelo približal stranki Socialnim demokratom in bi naj imel tudi konkretne osebne povezave s trenutnim predsednikom vlade dr. Robertom Golobom.
Nekaj najbolj sprevrženega je, ko hoče nekdo kovati dobičke na tuji nesreči. Kot že nekaj časa sramežljivo poročajo osrednji mediji, se prav to sedaj dogaja prebivalcem Letuš. Aktualni župan Braslovč Tomaž Žohar je le nekaj dni po poplavah sumljivo pričel širiti svojo populistično idejo o preselitvi celotnega naselja, ki se razprostrira na levem in desnem bregu Savinje. Da je ideja Žoharja toliko bolj sporna kaže podatek, kam bi prebivalce preselil. Izvedeli smo, da bi jih preselil v območje Rakovlje v občini Braslovče. Ironija je toliko hujša, saj to območje velja za močvirnato. Še huje pa je, da je župan Žohar v javnost podajal lažne informacije. Prva je ta, da so bili vsi občani poplavljeni že štirikrat, kar definitivno ne drži. Štirikrat so bili poplavljeni samo tisti, ki so najbližje reki Paki, to je približno 20 hiš, torej manj kot 1/3. Preostale hiše pa so bile poplavljene ali prvič ali drugič po letu 1990. V naselju pa obstaja tudi nekaj hiš, ki niso bile poplavljene niti tokrat.
Druga lažna informacija župana Žoharja pa je podatek, da si želi izseliti po njegovih besedah večina prebivalcev naselja. A to niti malo ne drži. Po poplavah so trije krajani Letuš oziroma dva krajana naredila civilno inciativo Za varno okolje. Pod to inciativo se je podpisali tudi večina prebivalcev Letuša, katerih glasovi so bili zlorabljeni. Prebivalci so dali svoj glas za varno okolje (ureditev ter sanacija brežin reke Savinje in Pake). Definitivno pa ni njihov glas ni bil namenjen za izselitev, kakor je to predstavil braslovški župan Žohar.
Krajani so hitro ugotovili podle namene Žoharja in so ustanovili novo civilno inciativo z naslovom Za ureditev brežin reke Savinje in Pake, obenem pa proti izselitvi. Do sedaj je omenjena inciativa zbrala več kot 80 podpisov, to približno znaša šestdeset hiš. Sedaj se krajani Letuš zaradi tolikšnega pojavljanja v medijih braslovškega župana Žoharja in njegovega širjenja dezinformacij bojijo, da bo odločitev o njihovi usodi bolj politična kot strokovna. Žohar pri tem ne izbira sredstev, saj v dani situaciji pritiska tako na občinske službe kot pristojne državne institucije. V želji po svojem uspehu ne izbira sredstev in ne posluša želja svojih občanov, predvsem krajanov Letuš. Omeniti moramo tudi to, da so ga krajani Letuš pred približno petimi leti peljali prav na to območje, kjer je sedaj odneslo kar nekaj zemljine in porušilo eno hišo. V primeru, da bi se v tem času uredila brežina do tega ne bi prišlo. Pri tem moramo povedati, da so za nastalo situacijo posredno odgovorni vsi pretekli župani Braslovč pred prihodom Tomaža Žoharja.
Žohar pa je ustvaril še eno cvetko. Aktualni braslovški župan je približno mesec in pol pred poplavami dovolil s pomočjo občinskega sveta gradnjo treh novih hiš ter legalizacijo črnega objekta na desnem bregu Savinje. Po poplavah pa je obrnil ploščo za 360 stopinj in je takoj postal največji zagovornik preselitve krajanov Letuš. Le ZAKAJ?, ogorčeno sprašujejo krajani. Žal tega odgovora ne ve nihče razen braslovškega župana Žoharja. Občani sumijo, da gre tukaj za višje interese, ki dišijo po korupciji. Tudi prebivalci Letuš niso bedaki, da ne bi vedeli, kako odteka denar v takšnih poslih.
Krajani Letuš se sedaj tudi sprašujejo, zakaj trenutni braslovški župan Tomaž Žohar trmasto vztraja pri svoji odločitvi in ne želi niti slišati argumente tamkašnjih živečih prebivalcev o njihovih željah po sanaciji območja. Žohar pa je kot kaže tudi pozabil, da je v letu 2022 podpisal pogodbo z direkcijo RS za vode v višini 20 milijonov evrov. Projekt pa se mora zaključiti do leta 2025. Torej zakaj je nekdo leto dni nazaj podpisoval pogodbo za protipoplavno ureditev, sedaj pa je obrnil ploščo in si želi izseliti celotno prebivalstvo naselja Letuš. Najlažje je reči, da tukaj ne morejo zagotoviti poplavne varnosti. Seveda je ne morejo, če nič ne naredijo, da bi se dolgoletni problem ustrezno rešil in saniral.
Komentarji (25)
Jun 24, 2024
1
Zanimiv ni sam to. Zanimiv in grozljiv je kaj počnejo na poplavnem področju. Enkrat gredo eni drugič drugi? Lokalna cesta skoz Gmajno iz smeri Rečica ob Paki proti Savinji. Gredo hiše na desni strani. To je vse na lev stran struge.Šefic ondan na sprehodu skoz naselje Gmajna: To ne drži. Zdaj bi ostal 50 hiš. Golob: Gredo vsi ali noben. Zdaj spet nova varianta. Na desn stran naj bi poglabljal teren za preostale bajte pa nov nasip ali kaj. Nasip na levi stran proti izlivu Pake v Savinjo je sama šlamparija. Dans bodo imel krajan, gmajnar Rečice ob Paki nekak zbor ob 17h popoldan na občini v Š. ob Paki. Prav tako v Braslovčah. Ni znan ali bo kakšen predstavnik vlade ali sam Šefic z spremstvom prisoten? Pri šol v Š. ob Paki je travnik, kjer naj bi za odplavljence zgradil 12 hiš? Odstranjeval naj bi 30 hiš v občin Š. ob Paki? Za eno je že zihr, da gre. Bajta iz Malga Vrha. Imajo že lokacijo na travnk za gostilno Malus v Š. ob Paki.
May 28, 2024
1
Moral tole prpopat. Avtor Slavko Pezdir. Spet tala občina Braslovče. Raziskovalni novinarji in poklicane ter pristojne ustanove za varstvo potrošnikov bi morale skrbno preiskati tudi delovanje podjetja Rune Enia, komunikacijske infrastrukture, d. o. o., ki te dni v spodnji Savinjski dolini (Braslovče) gradi mrežo optičnih kablov ter preko svojih pooblaščenih prodajnih agentov enostransko vsiljuje posameznim fizičnim osebam tudi podpis (domnevno cenovno konkurenčnih) pogodb s sumljivim podjetjem v stečaju T - 2. Gre za na silo in vnaprej sklenjene pogodbe pribl. 60 oz. 90 dni pred izgradnjo omrežja, možnostjo priključka in izstavitvijo računa s strani podjetja Rune Enia. Zanimivo pa je, da pogodba zavezuje podrejenega izvajalca T - 2 za izvršitev pogodbe v 30 dneh od podpisa pogodbe, torej prej, ko naj bi izvajalec Rune Enia v resnici zgradil omrežje in omogočil priklop na optično omrežje.
Feb 19, 2024
3
In vse to na podlagi namerno, z njihove strani izpolnjenih OBRAZCEV 3, namesto 4.Pod pretvezo državne pomoči, so jih dobrohotno nosili po hišah, sami izpolnjevali in nepodpisane od lastnikov in občinskih komisij vnesli v aplikacijski sitem AJDA, kot popolnoma uničene in s tem določene za odstranitev. ----------------------------------------------------------------------------------------------------------- Kako naj bi ljudje vedeli ali obrazec 3 ali 4? Torej jih je tolpa zavedla. A bo šlo to kar skoz?
Feb 19, 2024
2
MK majda kovačič @majda.kovačič In v tem duhu se nadaljuje. Dejan Židan ustavi gradnjo 8.suhih zadrževalnikov v porečju Savinje. Množični pohod pred skoraj tremi leti na referendum o vodah. Zmaga Nike z mantro, da nam bo Janša vzel pitno vodo. 86% glasovalcev proti zakonu, ki je bil podlaga za denar in ureditev rečnih strug ,vodotokov, protipoplavnih ukrepov... Spet množično voljena oblast Izkoristi lanske poplave. Te niso nič (ne o tistih tragičnih izgubah domov ) proti temu, kar se doživlja sedaj. Naenkrat velike količine denarja, rivalstvo zanj, uradniške prevare pri vnosu v sezname za rušitev hiš (tudi s samo poplavo v kleti itd.), predstava za javnost, da rešujejo življenja, izkoristiti šok ljudi za lastne politične projekte za naslednje volitve (knjiga Doktrina šoka), v pol leta odločba vlade, brez možnosti pritožbe, takoj ven z družino iz lastnih domov. Medijsko viden Letuš, Ljubno in še kje, vse z dejstvi podkrepljeno. Dve leti in pol nazaj množičen pohod v duhu Nike na referendum, da nam bo Janša z Zakonom o vodi vzel pitno vodo, čeprav je ta urejal struge rek, čiščenje,vodotoke. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Prokleta tolpa!
Feb 19, 2024
1
majda kovačič na Dejanje Novakove je vojna napoved volivcem NSi, kot bi Kordiš zagrozil vsem levičarjem, da jih bo z bajoneti nagnal v morje pred 23 urami Točno tako je, spoštovani g.Turk. Na volitvah je bilo po pesmi "Bog ne daj, da bil bi Janša ". Sem že pisala o tem in še bom. Izkoristiti stisko ljudi ob poplavah, s stalno ponavljajočo všečno mantro po medijih, kako rešujejo človeška življenja, je najbolj podla, sistemska prevara na državni ravni v naši domovini po osamosvojitvi. Za državno pomoč lastnikom nepremičnin, ki so ob naravni nesreči, tudi poplavi utrpeli škodo, je z zakonom predpisano ravnanje za lokalne oblasti. Prijava škode na OBRAZCIH 3 in 4, LASTNOROČNI PODPISI SAMO LASTNIKOV (nobenih drugih oseb ), ocenitev škode po tri članski občinski komisiji s podpisom , je bil tudi pri poplavah pogoj za vnos v državno aplikacijo AJDA . Določeni lokalni veljaki, ob sodelovanju visokih uslužbencev pristojnih za vode, družinskih povezavah, znanstvih in vonju evropskega denarja, pa so imeli že nekaj dni po poplavah z "zlorabo" AJDE, ki služi zgolj izplačilu škode, že izdelano točno določeno agendo za porušitev domov in "izgon" celih družin za svoje politične projekte v duhu naslednjih volitev. Groze celih družin, kam in kako, mladih in starih, tistih s kmetijami, in gospodarskimi objekti za dopolnilno dejavnost itd., se ob stalnih pritiskih in odkritih grožnjah o razlastitvi, ne da opisati. Odločba vlade o porušitvi sledi do poletja. In vse to na podlagi namerno, z njihove strani izpolnjenih OBRAZCEV 3, namesto 4.Pod pretvezo državne pomoči, so jih dobrohotno nosili po hišah, sami izpolnjevali in nepodpisane od lastnikov in občinskih komisij vnesli v aplikacijski sitem AJDA, kot popolnoma uničene in s tem določene za odstranitev. In že se širi glas, da starejši ljudje govorijo o samomorih iz obupa. -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Kaj na to reči? Kriminal in izdaja.
Jan 18, 2024
1
Helov. Osemnajst bajt za podret. So res v slabem stanju. Drugač je s hišami v Gmajni. Nobena ni v razsulu.Razen bajte na sam obal Savinje/Svinje, ki je kot izgleda bila zgrajena s šper plato in stiroporom. Blesav porečevalc jo imajo za maskoto, češ vidte kako je vse v razsulu v Gmajn. Še zdaleč ni tako. Aja pozabu? Skrbi jih naš živleje?. Več kot sto let so naredil bore malo ali skoraj nič. Prefrigan lažnivci! Pri vsej tej raboti zelo močno smrdi po kriminalu in poizkusu množičnega umora krajanov, Gmajne in okolice.
Nov 24, 2023
1
Župan Braslovč. Vsi prizadeti bodo dobili hiše ali odškodnino* Naslednjič Vikendaši ne bodo dobil novih hiša temveč odškodnino. Naslednjič kdor ni prijavlen za stalno ne dobi hiše ampak odškodnino? Pa kaj bi nekdo nekaj dobil. Saj že imajo hiše. Včeraj. Prizadeih več kot 300 hiš? Danes. V Ujmah prizadetih 6000 objektov. Na kakšnem praršku so ?
Nov 21, 2023
1
https://www.rfantasy.si/40329
Nov 21, 2023
1
15. februar 2018. Zgornjesavinjski župani z ministrico o nujnih protipoplavnih ukrepih V Nazarjah se je ministrica za okolje in prostor Irena Majcen z župani občin Nazarje, Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Rečica ob Savinji ter Mozirje pogovarjala o zagotavljanju večje poplavne varnosti Zgornje Savinjske doline od Solčave do Letuša.
Nov 21, 2023
1
Halo!!! Kje je zdaj pristojna ministrica Irena Majcen, ki je leta 2018. odobrila 5,4 miljona evrov za protipoplavne ukrepe občini Šmartno ob Paki in pazi Laškemu? Pazi!!! Podpisala je celo sporazum o sofisciranju ukrepov. Ma mamu jim! Kje mi živimo?
Nov 21, 2023
1
Evo jih. https://teletext.rtvslo.si/ttxdata/114_0001.png?21.11.2023 16:11:42 Evo Gmajno bodo rušil. Bluzijo zakaj ste pa gradili tam? Zaradi nasipa, ki naj bi preprečeval poplave. Da ni bilo nasipa ne bi nobem gradil tam ali kupval zemljišča. Torej kam je poniknilo 5,4 miljona evrov leta 2018? Zakaj to pogrevam? Jebiga. Evri so bili namenjeni za proti poplavne ukrepe. Kdo bo telovaje pripeljal pred roko pravice? Ne obstaja kaj takega. Zdaj bi pa sesuval gmajnarje.
Nov 16, 2023
1
DZ: Popravki interventnega zakona 10. novembra 2023. Koalicija je potrdila novelo tega skrpucala za dodatne ukrepe in rešitev za odpravo posledic avgustovskih poplav in plazov. Ne ga jebat. Zabluzili so, da je med bistvenimi rešitvami zadeva predplačil za stanovanja, ureditev in ukinitev še dodatnega skrpucala, ukinitve obveznega solidarnostnega prispevka. Ne ga jebat. Najbolj trhla in smrdeča zadeva pa je. Pazi!V skladu z novelo zakona bodo lastniki v poplavah in plazovih poškodovanih ali ali uničenih stanovanjih prejeli predplačilo v vrednosti 20 odstotkov prijavljene škode. Pogoj je, da je prijavljena škoda višja od 6000 evrov. ne ga jebat! A ni vse na poplavjenm področju predvideno za sesuvanje? Letuško Gmajno bi podirali a drugi bodo ostali in sanirali poškodbe in to na poplavjenem področju. Ne ga jebat no. V tem skrpucali pa ni ničesar o nadomestnih gradnjah. Torej ti bodo pokradli hiše in zemljišča. Ta skrpucala naj bi vnesli v zakon o obnovi? Bejšte no. Jebat jih.
Nov 11, 2023
1
Citat iz izdaje American Banker's Association Digest iz leta 1924 povzema, kaj se trenutno dogaja. Upoštevajte to, ko boste glasovali. "Ko bodo navadni ljudje s pravnim postopkom izgubili svoje domove, bodo postali bolj poslušni in jih bo lažje upravljati prek močne roke vlade, ki jo uporablja osrednja moč bogastva pod vodilnimi finančniki. Te resnice dobro poznajo naši ravnatelji moški, ki se zdaj ukvarjajo z oblikovanjem imperializma za upravljanje sveta. Z razdelitvijo volivcev skozi sistem političnih strank jih lahko pripravimo do tega, da porabijo svojo energijo v boju za nepomembna vprašanja.«
Oct 20, 2023
1
Vlada in župani bluzijo. Po njihovem je potem planet Zemlja nenaseljiv? Planet v večini pokriva voda, 71% Torej je neprimeren za življenje. Torej naj naselja preselijo v orbito. Tam bo varno? Ali na najviše vrhove planin na planetu. Recimo Ararat. Ali Andi. Tako, voda je vir življenja tako kot CO2. Brez C02 ne bi bilo življenja na planetu. FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces v katerem si rastlina izdela hranilne snovi. (sladkor). - Za proces fotosinteze je potrebna: SONČNA SVETLOBA, OGLJIKOV. DIOKSID (iz zraka) ...
Oct 06, 2023
1
Utrip ŠT2 februar 2022. Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti od leta 2022. do 2028.... Braslovški Utrip 24. 3. 2022. Podpisan sporazum o skupni izvedbi investicije DPN Ločica ob Saviinji - Letuš... Utrip št 3 30. marec 2022. Investicije za večjo poplavno varnost... Občinski utrip marec 2023. Sanacija brežin na desnem bregu Savinje. Lepe cvetke