Slovenijo so pred dobrim mesecem dni prizadele poplave. Še enkrat smo se izkazali s solidarnostjo, saj je mnogo državljanov priskočilo na pomoč prizadetim v poplavah. Svojo usodo je doživelo tudi naselje Letuš, oziroma kot ji rečejo domačini Letuška Gmajna.

So le eno izmed mnogih naselij v Sloveniji, kjer se v preteklosti ni vlagalo popolnoma nič v protipoplavno zaščito. Obstaja več razlogov. Eden izmed njih je nečiščenje struge reke Savinj in nečiščenje njenih brežin. Brežine niso bile utrjene s skalami in betonom. Skozi leta so se zanemarjali jezovi. V tem naselju se ni uredila niti struga reke Pake, ki bi morala biti bolj vzporedno speljana v reko Savinjo in s tem se ne bi oviral pretok ene in druge reke, pa tudi reka Paka ne bi poplavljala tako kot poplavlja sedaj.

Foto: Posnetek zaslona-N1 Slovenija

Še več, v letošnjem letu so v naselju Letuše zgradili jez, ampak niso v sklopu tega odstranili otok naplavljenega gramoza in zraslega drevja na površini 5000 kvadratnih metrov. Vse to seveda zmanjša pretočnost reke. Potrebno je vedeti, da so v poplavah leta 1990 na območju Celjske kotline popustili nasipi ob poplavjanju reke Savinje. Ob tokratnih poplavah na tem območju pa so praktično vsi zdržali, se je pa voda razlila preko njih, ker se je struga zmanjšala na račun drevja in naplavin.

Domačini iz Letuša trdijo, da bi s kvalitetnim in rednim vzdrževanjem poplave lahko preprečili. Pravijo, da je reka Savinja hudourniška reka. Savinjo bi se dalo najlažje krotiti z zavarovanimi brežinami, jezovi, kaskadami in rednim čiščenjem tako struge kot tudi brežin. Ključna napaka je, da so hoteli težavo Savinje v Letušah rešiti z razlivnimi območji, kar pa pomeni dobesedno katastrofo za prebivalce naselja.

V tokratnih poplavah se je reka Savinja na območju Letuša dvignila v dveh urah maksimalno do svoje višine in v enakem času tudi padla. Prav to so resnični znaki hudourniške reke. Pri tem moramo navesti, da ima reka Savinja v samo slabih 50 kilometrov toka do Braslovč ozko dolino in pogorja- Golte, Smrekovec, Raduho, Olševo, Savinjske Alpe, Černivec, Menino planino, Dobrovolje in Čreto. Savinjo pa na tem območju obkrožajo tudi hudourniški potoki Paka, Lučnica, Dreta in Ljubija. Vsi ti potoki ob Savinji s količino padavin ekstremno hitro naraščajo.

Pobuda za državno prostorsko načrtovanje za zagotovitev poplavne varnosti v spodnji Savinjski dolini. (Foto: Bralec Prava.si)

Zakaj država reko Savinjo ne kategorizira kot hudourniško reko?!

Težava je sledeča. Reka Savinja bi morala biti po vseh strokovnih kriterijih označena za hudourniško reko. Vendar se je država in njene odgovorne institucije za vodovje odločila, da jo bo kategorizirala za mirno reko.

Zato je država v avgustu 2022 naredila državno prostorsko načrtovanje za zagotovitev poplavne varnosti v spodnji Savinjski dolini. Po tem planu bi imela Savinja več suhih zadrževalnikov in eden izmed njih bi bil tudi na desnem bregu naselja Letuš.

Sedaj po poplavah pa občina Braslovče, predvsem župan Braslovč Tomaž Žohar, želijo/želi, da bi se suhi zadrževalnik razširil na levi breg, kar nekako ni logično, saj ta del ne bi bistveno pripomogel k večji količini izlivne vode. Težava je, da večina hiš v naselju se nahaja prav na levem bregu. Tam bi se naj nahajalo približno 110 hiš, ter na desnem bregu približno 30. Prebivalci levega brega naselja trdijo, da se počutijo kot slepo črevo občine Braslovče.

Občina v zadnjih dvajsetih letih ni uredila ne kanalizacije, ne optike, ne razsvetljave. Vozijo se skoraj po uničenem asfaltu, ki so ga pred dvajsetimi leti financirali sami prebivalci. Gre v resnici za mirno in prijetno naselje, kjer so njihova zemljišča vredna skoraj več kot kje drugje v okolici Celja.

Tako se je župan Braslovč Tomaž Žohar predstavljal svojim volilcem pred zadnjimi lokalnimi volitvami v letu 2022. (Foto: Posnetek zaslona-Facebook)

Braslovški župan Tomaž Žohar se obnaša kot ŠERIF! Z lažmi in manipulacijami želi izseliti prebivalce naselja Letuš na svojo lokacijo!

Obstaja pa tudi veliko temnejša plat naselja Letuš. Izpostavili smo že, da občina Braslovče za ta konec naselja ni naredila enostavno nič na infrastrukturi. Aktualni župan občine Braslovč je lani ponovno postal neodvisni kandidat Tomaž Žohar. Leta 2018 je kot neodvisni kandidat s podporo desnih strank zmagal za svoj prvi mandat župana Braslovč. Za svoj drugi mandat pa se je podal s svojo listo in prepričljivo zmagal. Naši viri iz lokalnega okolja pa so nam še povedali, da se je Žohar politično zelo približal stranki Socialnim demokratom in bi naj imel tudi konkretne osebne povezave s trenutnim predsednikom vlade dr. Robertom Golobom.

Nekaj najbolj sprevrženega je, ko hoče nekdo kovati dobičke na tuji nesreči. Kot že nekaj časa sramežljivo poročajo osrednji mediji, se prav to sedaj dogaja prebivalcem Letuš. Aktualni župan Braslovč Tomaž Žohar je le nekaj dni po poplavah sumljivo pričel širiti svojo populistično idejo o preselitvi celotnega naselja, ki se razprostrira na levem in desnem bregu Savinje. Da je ideja Žoharja toliko bolj sporna kaže podatek, kam bi prebivalce preselil. Izvedeli smo, da bi jih preselil v območje Rakovlje v občini Braslovče. Ironija je toliko hujša, saj to območje velja za močvirnato. Še huje pa je, da je župan Žohar v javnost podajal lažne informacije. Prva je ta, da so bili vsi občani poplavljeni že štirikrat, kar definitivno ne drži. Štirikrat so bili poplavljeni samo tisti, ki so najbližje reki Paki, to je približno 20 hiš, torej manj kot 1/3. Preostale hiše pa so bile poplavljene ali prvič ali drugič po letu 1990. V naselju pa obstaja tudi nekaj hiš, ki niso bile poplavljene niti tokrat.

Druga lažna informacija župana Žoharja pa je podatek, da si želi izseliti po njegovih besedah večina prebivalcev naselja. A to niti malo ne drži. Po poplavah so trije krajani Letuš oziroma dva krajana naredila civilno inciativo Za varno okolje. Pod to inciativo se je podpisali tudi večina prebivalcev Letuša, katerih glasovi so bili zlorabljeni. Prebivalci so dali svoj glas za varno okolje (ureditev ter sanacija brežin reke Savinje in Pake). Definitivno pa ni njihov glas ni bil namenjen za izselitev, kakor je to predstavil braslovški župan Žohar.

Krajani so hitro ugotovili podle namene Žoharja in so ustanovili novo civilno inciativo z naslovom Za ureditev brežin reke Savinje in Pake, obenem pa proti izselitvi. Do sedaj je omenjena inciativa zbrala več kot 80 podpisov, to približno znaša šestdeset hiš. Sedaj se krajani Letuš zaradi tolikšnega pojavljanja v medijih braslovškega župana Žoharja in njegovega širjenja dezinformacij bojijo, da bo odločitev o njihovi usodi bolj politična kot strokovna. Žohar pri tem ne izbira sredstev, saj v dani situaciji pritiska tako na občinske službe kot pristojne državne institucije. V želji po svojem uspehu ne izbira sredstev in ne posluša želja svojih občanov, predvsem krajanov Letuš. Omeniti moramo tudi to, da so ga krajani Letuš pred približno petimi leti peljali prav na to območje, kjer je sedaj odneslo kar nekaj zemljine in porušilo eno hišo. V primeru, da bi se v tem času uredila brežina do tega ne bi prišlo. Pri tem moramo povedati, da so za nastalo situacijo posredno odgovorni vsi pretekli župani Braslovč pred prihodom Tomaža Žoharja.

Žohar pa je ustvaril še eno cvetko. Aktualni braslovški župan je približno mesec in pol pred poplavami dovolil s pomočjo občinskega sveta gradnjo treh novih hiš ter legalizacijo črnega objekta na desnem bregu Savinje. Po poplavah pa je obrnil ploščo za 360 stopinj in je takoj postal največji zagovornik preselitve krajanov Letuš. Le ZAKAJ?, ogorčeno sprašujejo krajani. Žal tega odgovora ne ve nihče razen braslovškega župana Žoharja. Občani sumijo, da gre tukaj za višje interese, ki dišijo po korupciji. Tudi prebivalci Letuš niso bedaki, da ne bi vedeli, kako odteka denar v takšnih poslih.

Krajani Letuš se sedaj tudi sprašujejo, zakaj trenutni braslovški župan Tomaž Žohar trmasto vztraja pri svoji odločitvi in ne želi niti slišati argumente tamkašnjih živečih prebivalcev o njihovih željah po sanaciji območja. Žohar pa je kot kaže tudi pozabil, da je v letu 2022 podpisal pogodbo z direkcijo RS za vode v višini 20 milijonov evrov. Projekt pa se mora zaključiti do leta 2025. Torej zakaj je nekdo leto dni nazaj podpisoval pogodbo za protipoplavno ureditev, sedaj pa je obrnil ploščo in si želi izseliti celotno prebivalstvo naselja Letuš. Najlažje je reči, da tukaj ne morejo zagotoviti poplavne varnosti. Seveda je ne morejo, če nič ne naredijo, da bi se dolgoletni problem ustrezno rešil in saniral.