Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Žrtev pravosodnih spletk obalnega odvetnika Nika Vareziča razkriva nove ŠOKANTNE INFORMACIJE o OBALNI SODNICI Tomazini Tonejc
Blaž Žrdnja, dolgoletna žrtev pravosodnih spletk obalnega odvetnika Nika Vareziča razkriva na kak sporen in nezaslišen način je obalna sodnica Nataša Tomazini Tonejc "nehote pomagala" Vareziču. Vsaj tako trdi Blaž Žrdnja.
prava .
Slovenija

Sreda, 13. December 2023 ob 09:11

Odpri galerijo

Žrtev pravosodnih splet obalnega odvetnika Nika Vareziča Blaž Žrdnja. (Foto: Prava.si, Facebook)

Ali se je v zadevi Varezič odkrilo še eno nezaslišano dejanje sodnice Nataše Tomazini Tonejc? V eni izmed sodnih zadev v katera sta bila vpletena Blaž Ždrnja in obalni odvetnik Niko Varezič je po pričevanju Ždrnje sodnica Nataša Tomazini Tonejc "pozabila" zakleniti sodno dvorano. V času odklenjene sodne dvorane pa je po njej postopal Niko Varezič in spreminjal vsebino zapisnika! Vse to se je dogajalo v prostorih okrajnega sodišča v Piranu. Svoje navedbe Žvrdnja tudi potrjuje s svojimi dokumenti. Nič, kdor je del ekipe akterjev grobarja dela slovenskega pomorstva si lahko v naši državi privošči vse. Jebiga, pač je Obala država v državi! Čas je za ukrepanje!

V zadevi Varezič se je zelo izpostavil državljan Blaž Ždrnja. Tokrat nam predstavlja nove podrobnosti o svojih dolgoletnih pravosodnih težav in postopkih. Skupni imenovalec njegovih sodnih težav je obalni odvetnik Niko Varezič. Z njim Žrdnja verjetno bije že dvajset let sodne bitke. V našem mediju smo v člankih ( DODAJ ČLANKE) predstavili delovanje obalnega odvetnika Vareziča in njegovih zaveznikov v osrčju obalnega pravosodja. Med njimi se tudi pojavlja večkrat obalna sodnica Nataša Tomazini Tonejc.

Kako se je Blaž Žrdnja zapletel v novo pravosodno tegobo?

Dne 23. julija 2005 je po besedah Žvrdnje organizirana oseba odvetnika Nika Varezića, Marolin Ivan, stanoval na Kampolinu 57 in je na ta dan hudo žalil in obrekoval Žvrdnjo. Pred tem pa mu je tudi grozil. Med drugim mu je povedal, da ga bo ustrelil in da nima samo ene pištole, ampak tri. Po teh besedah se je Marolin opravil v hišo po svoje strelno orožje. Na kraj dogodka so prišle tri policijske patrulje, ampak niso hoteli preiskati Marolinove hiše. To se je dogajalo večkrat.

Dne 27. julija 2005 je Žvrdnja ponovno poklical policijo zaradi groženj in obrekovanja Marolina. Pred policijo pa je Marolin povedal Žvrdnji »Pojdite nazaj, od kod ste prišli? Kaj sploh iščeš v Sloveniji? Zakaj pa si tukaj in kradel si, ko si bil na carini?«

Kazensko je Žvrdnja zaradi tega kazensko ovadil Marolina, ampak policija je rekla, da mora Žvrdnja vložiti zaradi besed Marolina zasebno tožbo. Žvrdnja je to tudi storil in je pričel teči tudi kazenski postopek pod opravilno številko K 230/2005.

Foto: Prava.si

Stara naveza Tomazini Tonejc- Varezič spet po svoje kršila sodni proces? Tomazini Tonejc nalašč pustila odprto sodno dvorano, da je Varezić izbrisal sodni zapisnik?!

Sedmega marca 2008 je bila prva obravnava v omenjeni zadevi. Na tej obravnavi Marolin ni priznal krivde in se je izrekel za nedolžnega. Žvrdnja je predlagal, da se kot priče zaslišijo policiste PP Piran in Mileno Tigeltijo.

Odvetnik Niko Varezič, osrednji kreator zgodbe pa je bil zastopnik Marolina. Varezič je kot priče predlagal neznane delavce. Sodišču se je tudi zavezal, da bo naslove delavcev, ki bi pričali v korist Marolina posredoval v osmih dneh. Vendar do tega ni prišlo, saj je sodnica Tomazin Tonejc obravnavo v tem primeru preložila na 11. april 2008. Sodni postopek je potekal pred izolskim okrajnim sodiščem, ki spada pod jurisdikcijo piranskega okrožnega sodišča.

Žvrdnja je predlagal, da Marolin položi varščino zaradi suma, da bo pobegnil na Hrvaško, ker je hrvaški državljan. Sodnica Tomazini Tonejc je ta predlog zavrnila.

Enajstega aprila 2008 Tomazini Tonejc postopek vodila nezakonito in nepošteno. Na tej obravnavi so bili zaslišani delavci, ki jih je predlagal Varezič. To so bili Mile Angelov, Refik Šarić in Kolevski Nenad. Po besedah Žvrdnje te priče SPLOH NISO BILE!!! na kraju dogodka.

Isto je Žvrdnja predlagal, da se pri delodajalcu Konstandinov d.o.o. Izola opravi poizvedba, kje so se omenjeni delavci tisti dan nahajali 23.5.2005. Vendar je Tomazini Tonejc zavrnila vse bistvene predloge Žvrdnje, saj ni dovolila poizvedbe.

Pomembno je, če bi se to opravilo, bi se hitro ugotovili, da omenjene priče niso bile na kraju dogodka in bi se ugotovilo, kje so delali tega dne. Ugotovili bi se tudi lahko, da so svoje delovne obveznosti opravljali na črno. Sodnica Tomazini Tonejc ni dovolila, da bi Žvrdnja postavljal vprašanje in da bi dobil odgovore na svoja vprašanja.

Foto: Prava.si

Obravnava se je spet preložila na 23.5.2008 na izolskem sodišču. Na tej obravnavi so se spet dogajale po besedah Žvrdnje neverjetne stvari. Žvrdnja nam priloži dokument Policijske postaje Piran z dne 5. marca 2008. V njem so zapisali, da so prišli na kraj dogodka ter da so Žvrdnjo napotili na zasebno tožbo. Sami pa niso naredili nobenega uradnega zaznamka, ampak je bila zadeva zabeležena v Poročilu o opravljenem delu policistov. V zapisniku je omenjeni tudi neznani delavec, a to ni bil nobeden izmed tistih delavecv, ki jih je predlagal Varezič. Delavcu na omenjenem prizorišču je bilo ime Štefan Zver, ki pa je sedaj že pokojni.

Ko je sodnica Tomazini Tonejc ugotovila, da ima vse bistvene dokaze za obsodilno sodbo Marolina si je izmislila po besedah Žvrdnje novo zvijačo. Določila je deset minutni odmor. Po tem odmoru je odšla v spodnje nadstropje sodišča v Izoli in je pustila prazno odklenjeno sodno dvorano, v kateri je potekala razprava. To popolnoma brez nadzora. Kolikor imamo izkušnje z obiskovanjem sodnih dvoran, v njo ne sme nihče če v njej ni sodnikov ali sodelujočih zaposlenih strokovnih sodelavcev sodišča. V prazno dvorano brez nadzora je vstopil Varezić. Ker se je Žvrdnja bal, da bi mu Varezič vzel dokumente ga je opazil, kako je Varezič brisal zapisnik obravnave. To je vedel varezič sam zelo dobro, saj je bil v preteklosti zaposlen kot sodnik za prekrške v Izoli. Po prihodu sodnice Tomazini Tonejc je ugotovila, da je bil zapisnik obravnave izbrisan v celoti.

Sodnica je ugotovila, da po odmoru ni pristopil Marolin, saj mu je zaradi padca sladkorja v krvi bilo slabo in je rabil zdravniško pomoč. Njegov zagovornik Varezič pa je poskrbel za prevoz svoje stranke.

Sodnica Tomazini Tonejc ni hotela zapisati v zapisnik zahteve Žvrdnje. Med drugim je zahteval, da zapiše, da se v času krajšega odmora zbolela tudi zapisnikarka na obravnavi. Tako je vse sodelujoče akterje povabila, da še naprej sodelujejo v postopku v interesu zakonistosti in ekonomičnosti.

Žvrdnja trdi, da je Tomazini Tonejc zelo dobro vedela, da na izolskem sodišču ni organizirane varnostne službe oz. takrat je ni bilo. Vendar je Žvrdnja imel v preteklosti že več srečanj z omenjeno sodnico, ki je vedno zaklepala svojo dvorano v Piranu, pa če tudi je bil varnostnik oddaljen le pet metrov.

Žvrdnja trdi, da bi morala Tomazini Tonejc po tem dogodku obvestiti policijo in kriminaliste, kdo je izbrisal zapisnik naroka. Policija pa bi v tem primeru morala zaslišati sodnico, zakaj je pustila dvorano odklenjeno.

Vse to ni hotela zapisati in je obravnano preložila 20.6.2008. Na tej obravnavi ni dovolila spet izvedbe dokazov Blaža Žvrdnje in policisti se niso več spominjali, da so obravnali omenjni dogodek. Tomazini Tonejc je zavrnila vse dokazne predloge Žvrdnje, da se zasliši pričo Peter Olah.

Marolin velja za hišnega gradbinca za nekatere Varezičeve gradbene projekte. Nekaj časa je živel tudi na Kampolinu 57 kot sosed oz. podnajemnik v Varezičevem stanovanju. Vzrok za prihod policije so bile izrečene grožnje Marolinovega delavca Štefana Zvera, ki pa je kasneje umrl.

Na tej obravnavi je zavrnila dokaze. Predlagal je, da se zasliši Petra Olaha, ki je bil delavec na črno in pod nadzorom Marolina. Zahteval je zaslišanje policistov Ensada Nadarjevića in delavca Matic Matko. Po besedah Žvrdnje so takrat na Varezičevem objeku potekali dela, ki so trajale šest mesecev. Žvrdnja trdi, da so vsi delavci takrat delali na črno.

Zaradi vseh teh dejstev in neizvedbe dokazov Žvrdnje je Tomazini Tonejc zavrnila njegovo zasebno tožbo in izdala oprostilno sodbo za Marulina.

Žvrdnja se je pritožil zaradi razsodbe sodnice Tomazini Tonejc na koprsko višje sodišče. Višje sodišče je dne 13.10.2008 ugodilo pritožbi Žvrdnje in vrnilo zadevo nazaj na sodišče prve stopnje. V svoji odločitvi so zapisali, da mora sodišče prve stopnje v ponovnem odločanju ugotoviti dejansko stanje.

Ponovno je omenjeni primer v roke dobila sodnica Tomazini Tonejc. Da bi se rešila primera, je dajala videz, da se o zadevi nekaj odloča. Žvrdnja je na ponovnem sojenju zahteval, da se predloži zdravstveno potrdilo tako zapisničarke kot Marolina. A je sodnica Tomazini Tonejc to zavrnila. Po besedah Žvrdnje je spet preprečila predstavitev ključnih dokazov. V svoj zagovor je povedala, da gre za žalitev sodišča in da Žvrdnji lahko izreče denarno kazen. To ni bila prva grožnja Tomazini Tonejc Žvrdnju, saj mu je to počela v več drugih postopkih, ki jih je obravnala v zvezi z Žvrdnjo. Zaradi tega je Žvrdnjo tudi finačno kaznovala s 322 evri. Kaznovanje Žvrdnje je zahteval Varezić.

Po tem je sodnica Nataša Tomazini Tonejc se je po besedah Žvrdnje še enkat zlagala in omenjeni primer zavlačevala, da je zadeva absolutno zastarala. Naslednji dan je izdala sklep o zastaranju primera. To se je zgodilo dne 4.11.2011.

Sodnica Tomazini Tonejc je po besedah Žvrdnje s hudim kršenjem in nezakonitim postopanjem šestega člena ESČP (pravica do poštenega sojenja) nezakonito oškodovala proračun in je nezakonito tesnemu prijatelju Niku Vareziču zaslužek, ker so tudi njegovi stroški bremenili proračun. Dokaz je predstavljeni račun in je Varezič zaradi zastaranja zadeve dobil 1.194,95 EUR s proračuna RS.

Sodnica Nataša Tomazini Tonejc v zadevah Blaža Žvrdnje ni hotela izvesti nobenega dokaza v preteklih dvajsetih letih. Po besedah Žvrdnje ga je v tem primeru kaznovala po prepričanju Žvrdnje, da bi ga finančno izčrpala, maščevala in ustrahovala, da se ne bi več upali opazarjati na pravosodni kriminal. Ob tem dodaja, da se pravosodni kriminal nad njim izvaja že 25 let in se ne ustavlja, ampak se stopnjuje.
Njen spis opravilna številka K 230/2005, K 116/2009 in K 4441/2010 je težak pet kilogramov in 286 gramov.

Foto:Prava.si


Žrtev Vareziča trdi, da je eno redkih poštenih sojenj doživel pod vodstvom sodnice Lidije Medvešček

POŠTENI POSTOPEK ZS 340331/2010-01 na okrajnem sodišču v Piranu. Niko Varezič mlajši je lažno prijavil Žvrdnjo zaradi groženj, po zakonu je šlo ZJRM-1 6/1. Postopek je vodila sodnica Lidija Medvešček je za razliko od Tomazini Tonejčeve vodila skrbno, podrobno in pronicljivo. Je v roku od petanjstih minut ugotovila, da se je Niko varezič mlajši najmanj trikrat zlagal.

Celotna obravnava je trajala osem in dvajset (28-minut). Njen spis je zelo tanek in hitro rešen. Težak le 104 grame. Po besedah Žvrdnje če bi več njegovih postopkov vodila sodnica Medveščkova, bi se lažnivci na daleč izogibali sodišča.

Kot vsakdo ve, je krivo pričanje pred sodiščem kaznivo dejanje. Tudi trdi, da bi bilo manj sodnih zaostankov, če bi bilo v Sloveniji več sodnic kot je Medveščokva.
Gospa Ldija Mdveščak , če si kriv ali pa ne.

Dokumenti:

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 26. Oct 2025 at 14:46

3019 ogledov

V javnosti že kroži slika domnevnega morilca! Ali bo odstopu Katičeve in Poklukarja sledil še odstop Luke Mesca?
Po tragičnem dogodku v Novem mestu sta danes svoj odstop že ponudila notranji minister Boštjan Poklukar in pravosodna ministrica Andreja Katič. Odziv obeh koalicijskih partnerjev – Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov – je bil hiter, zato se v političnih krogih pojavljajo pričakovanja, da bi lahko podobno ravnal tudi predstavnik Levice, minister Luka Mesec.Zaradi tragičnega dogodka je premier dr. Robert Golob sprejel odstop ministrov za pravosodje in notranje zadeve, Andreje Katič in Boštjana Poklukarja. (Foto: Posnetek zaslona- RTV Slovenija)Mesec v aktualni vladi vodi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki med drugim pokriva tudi področje socialne integracije. Glede na naravo dogodka nekateri menijo, da bi moral kot odgovorna oseba razmisliti o prevzemu politične odgovornosti. Drugi pa opozarjajo, da ministrstvo za delo pri tovrstnih primerih nima neposrednih pristojnosti in da bi moral biti odziv usmerjen predvsem v izboljšanje sistemskih rešitev.Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. (Foto: Posnetek zaslona- Wikipedia)Medtem so se na družbenih omrežjih že pojavile nepotrjene informacije o domnevnem storilcu. Vendar policija teh navedb še ni uradno potrdila, zato se čaka na uradno izjavo preiskovalnih organov, ki bo razjasnila okoliščine primera in identiteto osumljenca.To je ime domnevnega morilca, ki se pojavlja na družbenem omrežju X. (Foto: Posnetek zaslona- X)Dogodek je sprožil številne razprave o odgovornosti državnih institucij in učinkovitosti ukrepov za zagotavljanje varnosti ter socialne vključenosti. Vlada je napovedala, da bo po zaključku preiskave sprejela dodatne ukrepe za preprečevanje podobnih tragedij v prihodnje.Luka Perš

Sun, 26. Oct 2025 at 07:27

6285 ogledov

Smrt Aleša Šutarja je TURNING POINT romske problematike! Se bo woke vlada zbudila iz sanj? Poklukar, Mesec, Katič ODSTOP!???
V zadnjem obdobju smo v slovenski javnosti lahko spremljali vse večje konflikte med delom romske skupnosti na območju nekaterih dolenjskih občin ter območjem občine Kočevje – največje občine po površini v državi.Vse kaže, da je vrag vzel šalo. Tisto, kar se je dolgo le tiho slutilo, je žal pripeljalo do enega najbolj tragičnih dogodkov letošnjega leta. Kot so poročali na portalu Moja Dolenjska, ekskluzivno pa je smrt razkril spletni medij Domovina, je štiridesetletni natakar Aleš Šutar iz novomeškega lokala Pri Vodnjaku na Glavnem trgu umrl zaradi posledic hudega fizičnega napada, ki naj bi ga nad njim izvedli mlajši pripadniki ene izmed dolenjskih romskih skupnosti.Foto: Posnetek zaslona-DomovinaZakaj je umrl? Ker se je kot odgovoren oče odzval klicu svojega sina, ki ga je poklical v stiski, da ne more mirno zapustiti prizorišča, saj mu je manjša skupina mladih fantov romske skupnosti grozila s fizičnim nasiljem. Možno je tudi, da je imel pokojni novomeški natakar z napadalci v preteklosti že stik na svojem delovnem mestu. Več informacij o okoliščinah tragičnega dogodka bo verjetno v prihodnjih dneh podala novomeška policija.V zadnjih mesecih je bilo v Državnem zboru vloženih več pobud in zakonskih predlogov, ki so želeli institucionalno nasloviti romsko problematiko na Dolenjskem in Kočevskem. A poslanci sedanje, samooklicano progresivne vladajoče koalicije so vse predloge zavrnili. Zdaj se je zgodilo najhujše. Policija je svoje delo opravila profesionalno in hitro prijela osumljenca.Umrli Aleš Šutar-Aco. (Foto: Posnetek zaslona-Moja Dolenjska)Smrt novomeškega natakarja Aleša Šutarja predstavlja prelomnico (turning point) v razumevanju in obravnavi romske problematike na območju Dolenjske in Kočevja. Vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba si je predolgo zatiskala oči. Nekdo bo moral v tej zadevi prevzeti politično odgovornost. Prvi na seznamu bi morali biti ministri Boštjan Poklukar, Andreja Katič in Luka Mesec.Morda pa se bo ob tem tragičnem dogodku trenutna vlada končno prebudila iz svojih »progresivnih sanj« in začela sprejemati konkretne ukrepe, ki jih od nje že dolgo pričakujejo prebivalci Dolenjske in Kočevskega območja.To je točka preloma, na kateri bi lahko politična levica izgubila prihodnje volitve. Kajti progresivna drža brez realnih rešitev ostaja le utopija. Ob tem pa velja poudariti: tudi pripadniki romske skupnosti bodo morali sami znotraj svojih vrst zagotoviti red in spoštovanje skupnih pravil, zlasti na območjih, kjer so napetosti že dolgo prisotne.Če se lahko večinsko prebivalstvo v Prekmurju z Romi uspešno razume in sobiva že več kot pet desetletij, potem bi bilo mogoče podobno sožitje doseči tudi na Dolenjskem in Kočevskem. To pomeni, da tam obstaja globlji, dolgotrajnejši konflikt, ki se ga politika doslej ni lotila iskreno in sistemsko.Aleš Šutar. (Foto: Posnetek zaslona-Moja Dolenjska)Upajmo, da se bodo tudi v teh skupnostih končno vzpostavili odnosi, kot jih poznamo v Prekmurju – odnosi spoštovanja, sožitja in medsebojnega razumevanja.Če pa se ob tem tragičnem dogodku trenutna vlada, zaslepljena z ideološko »globalistično« in »woke« miselnostjo, ne bo streznila in pogledala resnici v oči, bo to točka preloma, na kateri bo izgubila prihodnje parlamentarne volitve. Čas je za resno ukrepanje.Luka Perš

Sun, 19. Oct 2025 at 13:40

2201 ogledov

POLICIJSKI ZAPISNIKI- URADNA ZASLIŠANJA: Razkrivamo NOVE DOKUMENTE v zadevi BIA SEPARATIONS!! Štrancarjeva ekipa NE LAŽE!!!
V našem mediju smo med drugim predstavili slovenski javnosti zgodbo o domoljubnem podjetniku iz Ajdovščine Aleša Štrancarja. Kot smo opazili, je v preteklem mesecu bil Štrancar deležen prekomerne medijske pozornosti osrednjih slovenskih medijev. Ob najavi našega članka z naslovom DOKUMENTI !!! #PRAVA RAZISKOVALNI TEDEN ALEŠ ŠTRANCAR: UVOD V POSLOVNO POLITIČNO SAGO DOMOLJUBNEGA PODJETNIKA ALEŠA ŠTRANCARA , da bomo predstavili serijo dokumentov, je sledil verjetno tri tedenski medijski pogrom zaradi vsebine enega tvita, ki ga je delil Štrancar na svojem profilu na X. Sledila je objava naše trilogije člankov o Alešu Štrancarju z naslovi I. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: Znanstvenik, podjetnik in tarča interesov vzporednega mehanizma v Sloveniji in Avstriji , II. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: MED KONSTRUKCIJO IN RESNICO in III. DEL TRILOGIJE AVSTRIJSKI DOKUMENTI ŠTRANCAR: Gonja proti Alešu Štrancarju – politika, interesi in sodna resnica! in glej ga zlomka, spet se je zgodil režiran medijski pogrom v osrednjih medijih na njegovo delo. Aleš Štrancar pa predstavlja težavo za sile vzporednega mehanizma, saj je eden redkih uspešnih podjetnikov v Sloveniji, ki se uklanja njihovim političnim in poslovnim interesom.Foto: Posnetek zaslona-NecenzuriranoKo smo nazadnje pisali o podjetju Bia Separations, smo tudi zapisali, da nismo mogli vseh dokumentov in celotnega zgodbe objaviti v treh delih. Zato vam tokrat predstavljamo vsebino uradnih policijskih zaznamkov Republike Avstrije, kjer je več kot očitno, da so hoteli Štrancarja in njegovo ekipo dobesedno finančno uničiti, še preden bi podjetje Bia Separations doseglo svojo vrednost na trgu.To se je tudi izkazalo v letu 2020, ko je Štrancar prodal podjetje nemškemu Santoriousu za 360 milijonov evrov. Sam pa je povedal, da bi moral takšno podjetje realno prodati po trikratni vrednosti, kot ga je prodal je povedal v intervjuju v oddaji Ura resnice voditelja Bojana Požarja. Aleš Štrancar in njegova najožja ekipa so ves čas verjeli, da jim bo uspelo. A pot do uspeha je bila trnova in še zdaj je mnogo preprek. Zaradi tega popolnoma razumemo javno nastopanje Štrancarja. Takrat, ko je bil v najhujših težavah je bil sam in takrat mu ni pomagal nihče. Aleš Štrancar predstavlja težavo za večinsko vzporedno mehanistično tranzicijsko politično gospodarsko omrežje. Gre za enega redkih javnih oseb, ki je v svojih izjavah večkrat kritičen do levega političnega pola, ob tem pa tudi ne molči, če si po njegovem mnenju kakšno kritično besedo zasluži tudi politična desnica v naši državi. Ob tem pa je za omrežje vzporednega mehanizma naredil še eno »bogokletno« dejanje. Že to, da si upa v Sloveniji postavljati jumbo plakate z domoljubno vsebino ali pa s kritičnimi zapisi do sedanje vlade, je za young in old boyse preveč. Ob tem pa si še upa biti lastnik dveh medijev- Domovina in Info360.Ampak zdaj vam bomo predstavili še enkrat nekatera dejstva, ki so jih izpostavili Aleš Štrancar, dr. Alfred Matzka in Zochbauer Emmerich . Kot si boste lahko ogledali na koncu članka je bil Štrancarjev del ekipe podvržen ves čas silam spornega avstrijskega špekulativnega kapitala, ki je hotelo uspešno slovensko podjetje poslovno uničiti.Foto: Prava.siKo je skupina slovenskih znanstvenikov leta 1998 ustanovila BIA Separations d.o.o., je šlo za klasično zgodbo pionirjev. Dr. Aleš Štrancar in njegova ekipa so razvijali prebojno monolitno tehnologijo za čiščenje biomolekul, njihova vizija pa je segala daleč čez slovenske meje. To je bila znanstvena zgodba, zgrajena na znanju, predanosti in upanju. Nihče od njih si ni predstavljal, da bo njihovo podjetje čez desetletje ujeto v finančno past, ki jo bo mojstrsko spletel nekdo, ki z znanostjo ni imel nobene povezave.Leto 2007 je bilo prelomno. V podjetje vstopi Josef Schroll, avstrijski poslovnež, ki ga ustanovitelji osebno sploh niso poznali. Njegov pogoj za investicijo je bila ustanovitev avstrijske družbe BIA Separations GmbH, ki naj bi imela prodajne pravice in upravljala investicije. A v resnici je šlo za prvi natančno postavljen temelj tihega prevzema. »Schrolla sem prvič videl šele ob podpisu pogodbe,« je kasneje povedal dr. Aleš Štrancar. »Ni govoril angleško, ni bilo nobenih vsebinskih pogovorov. Vse je vodil Krejs.« Dr. Franz Krejs, ki je postal finančni direktor in predsednik shareholder committeeja, je bil Schrollova desna roka in ključna figura v ozadju finančnih odločitev. Alfred Matzka je ob teh začetkih opozoril, da se mu je »zdelo nenavadno, kako malo vpogleda je imela znanstvena ekipa v finančne dogovore«, kar je bila prva rdeča luč.Od leta 2008 do 2012 je Schroll podjetju dajal posojila. Na papirju kot podpora rasti, v resnici pa kot instrument nadzora. Obrestne mere so bile visoke, pogodbe stroge, finančna odvisnost od enega človeka pa je rasla kot primež. »Vedno sem govoril, da rabimo lastniški kapital, ne samo dolgov,« je dejal Štrancar. »Toda Krejs je imel vedno zadnjo besedo.« Schroll ni želel formalnega večinskega lastništva, ampak pozicijo dejanskega lastnika brez odgovornosti, doseženo prek finančnih vzvodov. Zochbauer Emerich je kasneje opisal, da se je »že takrat v ozadju čutilo, da obstaja vzporedni center moči, ki ni imel nič z laboratorijem ali razvojem, temveč samo z denarjem«.Leta 2011 sta v podjetje vstopila strateška vlagatelja JSR Corporation in Scivax Corporation iz Japonske. Na papirju je to pomenilo svež kapital in razvojno širitev. V resnici pa so njihova sredstva služila za gašenje starih dolgov. »Japonci so mislili, da investirajo v prihodnost, v resnici so financirali preteklost,« je dejal Štrancar. Večina denarja ni končala v laboratorijih, temveč v vračilu Schrollovih posojil. Zochbauer je opozoril: »Že takrat mi je bilo čudno, da japonski denar odteka v Avstrijo. Ni šel v tehnologijo, šel je v žepe Schrolla.«Leto 2013 je prineslo eksplozijo notranjega konflikta. Štrancar je ugotovil, da je Schroll neupravičeno prejel vračilo 550.000 evrov tihega kapitala. Ko je Krejsu rekel, da je treba denar vrniti, je sledil pritisk. »Od takrat so mi začeli zapirati dostop do financ,« je povedal. Matzka je to obdobje opisal kot »odprto vojno za nadzor«. Schroll je postal dejanski center odločanja, znanstvena ekipa pa je izgubila vpliv.Marec 2015 je prinesel dogodek, ki je zaznamoval vse nadaljnje korake. V notarski pisarni Herbst Kinsky Rechtsanwälte GmbH na Dunaju je bil podpisan notarski zapis, s katerim je Schroll pridobil izvršilno zastavno pravico na deležih slovenskega podjetja. Strancar je bil prepričan, da podpisuje Term Sheet, kot mu je zagotavljal pravnik dr. Dubsky. »Nisem se zavedal, da podpisujem pogodbo, ki daje Schrollu pravico do mojega podjetja,« je dejal Štrancar.Foto: Prava.siZochbauer je opozoril, da mu je bilo »zelo čudno, da Dubsky ni nastopal kot zastopnik, ampak kot pasivni prenašalec informacij«. S tem podpisom je Schroll pridobil pravni ključ, s katerim je lahko podjetje prevzel brez soglasja soustanoviteljev.Avgusta 2015 je Schroll sprožil postopek za prevzem 75 % deležev podjetja in poskušal razrešiti Štrancarjev direktorski položaj. »Krejs mi je takrat ponujal štirikrat višjo plačo, če ‘sodelujem’,« je povedal Štrancar. »To je bila podkupnina. Rekel sem ne.« Matzka je to opisal kot hiter, usklajen manever, ki ni bil improviziran, temveč pripravljen že dolgo. Vzporedno so bili zaposleni pod pritiskom, da sprejmejo Schrollovo “lastništvo”. Leto 2016 je prineslo formalni zlom avstrijske strukture. BIA Separations GmbH je šla v stečaj, stečajni upravitelj WAGNER pa je od BIA Slovenija zahteval vračilo 1,5 milijona evrov.Štrancar je dejal: »Imel sem občutek, da je pod vplivom Schrolla. Hotel sem rešiti podjetje, a vsi pravni instrumenti so delovali proti meni.« Zochbauer pa je opozoril, da upravitelj nikoli ni izterjal 550.000 evrov, ki jih je Schroll neupravičeno prejel nazaj: »Kot da obstajajo pravila — in potem obstajajo pravila za Schrolla.«V tem obdobju je bilo podjetje finančno izčrpano, a slovenska enota je kljub vsemu preživela. Pomembno vlogo so imeli japonski vlagatelji, ki so šele po letu 2016 začeli aktivno varovati osnovno tehnologijo. »Njihov denar je bil sprva zlorabljen, a brez njihove prisotnosti podjetje verjetno ne bi preživelo,« priznava Štrancar. On sam je v zadnjih letih več časa preživel pri pravnikih kot v laboratoriju.Foto:Prava.siCeloten primer je učbeniški primer tihega prevzema prek finančnih mehanizmov. Najprej posojila namesto lastniškega kapitala, s katerimi podjetje postane odvisno. Nato notarski zapis z izvršilnim naslovom, ki omogoča prevzem brez soglasja. In nazadnje izvršba in stečaj v tujini, ki ustvarita pritisk brez dejanskega odkupa deležev. Schroll je postopoma postal gospodar podjetja, ne da bi zanj dejansko plačal.Pričevanja treh ključnih oseb razkrivajo notranjo dinamiko tega postopka. Štrancar pravi: »Nisem bil naiven. Bil sem prepričan, da razumem, kaj podpisujem. A Dubsky me je zavajal. Bil sem prepričan, da gre za Term Sheet, ne za notarski izvršilni zapis.« Matzka opozarja: »Prevzem ni bil improviziran. Bil je pripravljen že dolgo.« Zochbauer Emerich pa dodaja: »Najbolj čudno je bilo, da institucije nikoli niso odreagirale pravočasno. Kot da je Schroll igral po pravilih, ki jih drugi niso poznali.«Zgodba BIA ni zgodba o klasičnem poslovnem neuspehu. Tehnologija je bila vrhunska, proizvodnja stabilna, partnerji ugledni. Propad je bil posledica načrtnega, postopnega prenosa moči iz rok znanstvenikov v roke enega finančnega akterja. »Nisem nikoli ukradel niti centa,« je dejal Štrancar v zaključku zaslišanja. »Vse, kar sem hotel, je bilo zaščititi podjetje. A v tej igri sem bil očitno sam.« Matzka dodaja: »To ni bil spor med vlagateljem in ustanoviteljem. To je bila operacija prevzema.« Zochbauer zaključuje: »Ko so institucije reagirale, je bilo že prepozno.«Foto: Prava.siPrimer BIA razgalja sistemsko šibkost evropskih inovativnih podjetij. Znanje je dragoceno, a brez finančne in pravne zaščite ga lahko odvzamejo tisti, ki obvladujejo zakulisne mehanizme. Schrollu popoln prevzem ni uspel, a posledice so bile uničujoče: leta pravnih bojev, izgubljenega zaupanja in izčrpavanja. Zgodba BIA ostaja svarilo. V znanosti ne zmagujejo vedno tisti z najboljšimi idejami — pogosto zmagujejo tisti z najboljšimi pravniki in najtršimi finančnimi vzvodi. A kljub temu je glas znanosti preživel. In ta glas je bil — Aleš Štrancar.Zaslišanje dr. Aleš ŠtrancarFoto: Bralec Prava.siZaslišanje dr. Alfred Matzka:Foto: Bralec Prava.siZaslišanje Zochbauer Emerich:Foto: Posnetek zaslona- Prava.siLuka Perš

Sat, 4. Oct 2025 at 18:22

15621 ogledov

Urška Pijovnik – nova žrtev vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Janija Prednika?
Avgusta 2025 smo na Prava.si objavili članek z naslovom “SDS vs SD spor za BUNGA BUNGA???? Alja Domjan in Jani Prednik iz ‘prijateljske bližnje ljubezni’ v javno politično vojno”, v katerem smo opisali neprijetno izkušnjo članice SDS Alje Domjan s sedanjim vodjem poslanske skupine SD Janijem Prednikom. Ker so se po objavi pojavile nove informacije in ker smo z Janijem Prednikom osebno povezani preko oba sedaj iz nekdanjih nogometnih sodniških vrst, nismo bili do Prednika tako kritični, kot bi sicer bili. Prav zato nam je Domjanova kasneje poslala daljše sporočilo, ki smo ga prebrali, a ga nismo komentirali. Že takrat pa smo imeli v načrtu nadaljevanje zgodbe, saj smo vedeli, da obstaja še vsaj ena ženska, ki naj bi imela podobne, če ne celo hujše izkušnje s poslancem SD.Foto: Prava.siSlab mesec in pol kasneje je raziskovalni novinar Bojan Požar razkril novo zgodbo. Prvega oktobra 2025 je objavil članek z naslovom “Ovadila ga je še ena bivša: Jani Prednik za štirimi stenami drugačen kot javno pred kamero, pretepal me je in grozil z umorom”. V njem navaja, da je druga domnevna žrtev, U. P., 10. septembra prek odvetnika Radovana Cerjaka na državno tožilstvo v Slovenj Gradcu vložila kazensko ovadbo proti Predniku.Foto: Posnetek zaslona-PožareportObtožbe so resne. V času dvoletne zveze naj bi U.P izpostavljal psihičnemu in fizičnemu nasilju, jo zastraševal, ji lagal in jo celo ogrožal z besedami, da jo bo zadavil, izrinil s ceste ali prisilil, naj se z avtomobilom zaleti v drevo. Pri enem izmed pretepov naj bi bila po navedbah navzoča celo poslančeva sestra in oče. Prednik pa naj bi ji ob tem posmehljivo zatrjeval, da ne bo mogla ničesar dokazati, saj uživa podporo volivcev različnih političnih usmeritev. Zaradi strahu in ponižanj se je U.P odločila, da bo njegovo ravnanje začela sama dokumentirati.Kdo je U.P? To je Urška Pijovnik. Po poročanju Požareporta gre za magistro logopedije in surdopedije, profesorico in specializantko klinične logopedije, zaposleno v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. S Prednikom naj bi skupaj gradila hišo v Kotljah, kjer sta tudi živela v času skupne zveze. Zaradi njenega ugleda in profesionalne poti se zastavlja vprašanje, ali bi si takšne obtožbe izmislila brez tehtnih razlogov. Prednik pa naj bi ji v zadnjem obdobju celo grozil, da bo izgubila službo v javnem zavodu, obenem pa da bodo vsi njeni ključni dokazi na sodišču izločeni.Urška Pijovnik je po poročanju spletnega medija Požareport domnevno druga žrtev domnevnega neprimernega in objestnega obnašanja vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Janija Prednika. (Foto: Posnetek zaslona- Facebook profil Urška Pijovnik)Primer odpira resna vprašanja, ki presegajo osebni spor. Kako se bo na obtožbe odzvala stranka SD? Kako bo reagirala javnost, ki Prednika pozna kot politika, ki se v svojih nastopih rad predstavlja kot zagovornik javnega zdravstva? Je mogoče, da bi javno zdravstvo izgubilo strokovno delavko, ker si je drznila spregovoriti proti vplivnemu politiku?Na Prava.si bomo zgodbo spremljali naprej. Če se bodo navedbe Urške Pejovnik izkazale za resnične, bo moral Jani Prednik odgovarjati ne le pred organi pregona, temveč tudi pred javnostjo, ki ima pravico izvedeti, kdo so ljudje, ki odločajo o prihodnosti države.Luka Perš

Tue, 30. Sep 2025 at 20:31

2796 ogledov

"Prava.si praznuje ŠTIRI LETA! Neustrašno razkrivamo resnico o omrežjih, ki obvladujejo Slovenijo"! Podpri #Prava.si!
Avgust in september sta bila pri nas nekoliko posebna. Namesto novinarskih zgodb sem nekaj dni preživel v vinogradu Radgonskih goric in zaključil s pobiranjem grozdja. Izkušnja je bila lepa in polna pogovorov, v katerih sem slišal marsikaj o trenutni politiki – največ sočnih pripomb na račun Golobove vlade, Janša pa je bil omenjen bolj pozitivno kot negativno.Toda tudi v septembru nismo počivali. Veliko odmevov je sprožila naša trilogija o domoljubnem podjetniku Alešu Štrancarju. Proti koncu meseca pa smo odkrili še afero, povezano s športnim funkcionarstvom predsednika Ustavnega sodišča dr. Roka Čeferina.Ob vsem tem smo praznovali štiri leta Prave.si. To ni bil lahek čas – v teh letih smo doživeli marsikaj. Bili so izdaje tistih, od katerih tega nikoli ne bi pričakoval. A bili ste tudi vi, ki nas podpirate z donacijami. Ni vas veliko, a vsak prispevek pomeni, da nismo sami. Hvala vam.Smo majhen raziskovalni medij, a vemo, da pišemo o stvareh, o katerih drugi molčijo. Kučan vs. Janša me ne zanima – to zgodbo so že zdavnaj izrabili. Naša pozornost je usmerjena drugam: v omrežja in akterje, ki dejansko vlečejo niti v ozadju. Zato smo v preteklosti napisali stotine člankov o Borutu Jamniku in povezavah z likvidirano Splošno plovbo Portorož. Zanimivo: na vse te članke ni bilo niti enega zahtevka za popravek.Res je, da smo zaradi finančnih omejitev včasih morali sprejeti tudi kakšno opravičilo – a to so samo trenutne sence na poti. Konec oktobra bodo ta opravičila izginila s naše naslovnice. Kar ostaja, je naš adut: neustrašnost, pogum in pripravljenost iti preko roba, če je treba.Prava.si bo še naprej presenečala s preverjenimi raziskovalnimi zgodbami. Naš cilj je razkrivati akterje vzporednega mehanizma, njihove naslednike in tiste, ki so ugrabili državo po letu 2015.Naša prihodnost ni zagotovljena. Zato vas vabim, da nas podprete, da bo #Prava lahko ostala glas, ki se ga ne da utišati:Podpri #Prava z donacijo:IBAN: SI56 0234 0174 2439 707Luka Perš

Wed, 24. Sep 2025 at 18:05

4015 ogledov

Ekskluzivno: Predsednik US RS dr.Čeferin prikriva funkcijo na uradni strani Ustavnega sodišča, brat Čeferin plačuje milijone!
V preteklih dneh so slovenski mediji objavili slike slavnostne otvoritve novega nogometnega parka v Grosupljem. Igrišča NK Brinje Grosuplje so postala realnost – toda ob visokih številkah projekta so zazvonili vsi alarmi. Portal Necenzurirano je objavil članek z naslovom Župan Verlič slavil ob odprtju igrišč, dva dni prej aneks za 600.000 evrov, v katerem razkrivajo, da se je projekt občutno podražil. Z začetnih 2,2 milijona evrov je zrasel na 4,4 milijona, občina pa je tik pred otvoritvijo podpisala še sveži aneks za dodatnih 600 tisočakov.Posnetek zaslona-Necenzurirano.Župan Peter Verlič, dolgoletni prvi mož Grosupljega, je znan po politični pripadnosti Slovenski demokratski stranki. V lokalnem okolju ga spremlja sloves pragmatičnega “bizniserja”, ki zna sodelovati z različnimi interesnimi skupinami, ne glede na ideološko ozadje. Prav zato ga številni vidijo kot politika, s katerim se “splača” delati posle. Toda nogometna zgodba Grosupljega presega lokalne dimenzije.Foto: Posnetek zaslona-mojaobcina.si/grosuplje/Da bo domači klub prej ali slej dobil novo infrastrukturo, ni bilo presenečenje. Aleksander Čeferin, Grosupeljčan in predsednik UEFA od leta 2016, stoji na čelu organizacije, ki razpolaga z več kot desetimi milijardami evrov letnega proračuna. UEFA je bila tudi ena izmed sofinancerjev novega športnega parka.V zadnjih letih je NK Brinje Grosuplje doživel opazen vzpon: od uspehov mlajših selekcij do članske ekipe, ki trenutno vodi v drugi slovenski ligi. Čeferinova povezava s klubom je očitna – in ni nemogoče, da bi po koncu mandata v UEFA nekoč prevzel tudi njegovo vodenje. Čeprav so mediji podrobno spremljali podražitev projekta, pa je v poročanju manjkalo eno ključnih ime.Foto: Mojaobcina.si/grosuplje/Aleksander Čeferin je sicer pogosto omenjen, toda v člankih portala Necenzurirano ni bilo mogoče zaslediti njegovega brata – dr. Roka Čeferina. In prav tu se skriva nova, do zdaj spregledana dimenzija zgodbe.Na uradni strani Ustavnega sodišča je zamolčano, da predsednik Ustavnega sodišča Rok Čeferin opravlja funkcijo nadzornika v NK Brinje Grosuplje. (Foto: Posnetek zaslona- Brinje Grosuplje)Rok Čeferin, predsednik Ustavnega sodišča in partner v odvetniški pisarni Čeferin, je nadzorni član NK Brinje Grosuplje. A te funkcije ni mogoče najti ne v njegovi uradni biografiji na spletni strani Ustavnega sodišča ne na spletni strani odvetniške pisarne.Rok Čeferin tudi na uradni spletni strani Odvetniške družbe Čeferin je zamolčal, da opravlja funkcijo nadzornika v NK Brinje Grosuplje. (Foto: Posnetek zaslona- Odvetniška družba Čeferin in partnerji)Ta okoliščina odpira resna vprašanja. Zakaj ustavni sodnik svoje funkcije v športnem društvu, ki prejema javna in mednarodna sredstva, ne navaja javno? Gre za spregled, malomarnost ali za zavestno odločitev, da ta povezava ostane prikrita? In še pomembneje: ali pomeni dvojna vloga bratov Čeferin – enega kot predsednika UEFA, drugega kot nadzornika kluba – potencialno navzkrižje interesov? Čeprav za zdaj ni dokazov o nezakonitosti, je že sam preplet športnih, pravosodnih in finančnih interesov dovolj, da vzbuja dvome o transparentnosti.Vsaka večja podražitev javnega projekta sproži vprašanja. V primeru Grosuplja pa te podražitve spremljajo okoliščine, ki projekt postavljajo v posebno luč. Vpleteni so ljudje z najvišjimi funkcijami v športu in pravosodju, mednarodna sredstva UEFA ter slovenski davkoplačevalski denar. Za zdaj ni dokazov, da bi Čeferinovi neposredno vplivali na dodelitev ali porabo sredstev. A kombinacija podražitev, prikritih funkcij in vplivnih imen ustvarja okolje, kjer bi morala biti vsaka odločitev pregledna in brez dvoma.Na spletni strani NK Brinje Grosuplje je zapisano, da je v nadzornem odboru kluba NK Brinje Grosuplje sedi dr. Rok Čeferin, predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona- NK Brinje Grosuplje)Zgodba o športnem parku v Grosupljem ima vse elemente potencialne afere. Gre za tipičen slovenski preplet moči, denarja, politike, športa in sodstva – kombinacijo, ki je v preteklosti že večkrat razburkala javnost. Dejstvo, da Rok Čeferin svoje članstvo v nadzornem odboru NK Brinje Grosuplje ne razkriva javno, je dodatna rdeča zastavica. Dokler ne bodo dana jasna pojasnila, bo nad projektom visela senca dvoma – in občutek, da javnost spet ni izvedela vsega.S tem izražajo svojo moč. Kronična težava Slovenije je pravosodje in del policije. Dokler ne bo šla kraljica postopkov pod policijo ne bo nič!Luka Perš
Teme
BlažŽdrnjaCase FirstTrial IllegalProceedings ImportantInvestigation Kampolinu57 MarolinIvan PolicePatrols PrivateLawsuit UnknownWorkers VarezičExposed

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Žrtev pravosodnih spletk obalnega odvetnika Nika Vareziča razkriva nove ŠOKANTNE INFORMACIJE o OBALNI SODNICI Tomazini Tonejc