Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
DOKUMENTI: Dominika Švarc Pipan LAŽE!PETEGA OKTOBRA 2023 JE SAMA IZRECNO POVEDALA, DA BO KEŠ ZA LITIJSKO ZRIHTALA PRI GOLOBU!
Razkrivamo ključne dokumente, ki dokazujejo vednost ministrice dr. Dominike Švarc Pipan že pred decembrom, kot se sama uradno izgovarja. Na sestanku petega oktobra je sama povedala, da bo denar za Litijsko iskala tudi pri predsedniku vlade dr. Golobu
prava .
Slovenija

Sobota, 3. Februar 2024 ob 16:11

Odpri galerijo

Pravosodna ministrica dr. Dominika Švarc Pipan in dokumenti, da bi lahko petega oktobra zadevo zaključila, a je sama zahtevala, da se nakup stavbe nadaljuje. (Foto: Posnetek zaslona- Svet24 in bralec Prava.si)

Vse se dogaja točno tako, kot smo predvidevali. Pravosodna ministrica dr. Dominika Švarc Pipan s pomočjo osrednjih medijev postaja POLITIČNA ŽRTEV ZAROTE nakupe stavbe na Litijski 51 v Ljubljani s strani ministrstva za pravosodje. Še več, ministrica Švarc Pipan sedaj razkriva, da se je nad zaposlenimi, ki so opozarjali na nepravilnosti izvajal mobing. Zaradi javnega izpostavljanja v tej aferi pa je prejela tudi grožnje in » dodatno policijsko spremstvo.« Sedaj je tudi prikazala dvanajst stranski dokument, kjer izpostavlja vse izpostavljene uradnike. To so Uroš Gojkovič, Simon Starček, Jure Maleš, Sandra Škofic, Anton Golob, Tina Teržan, Mateja Žižek, Ana Teodorovič, Robin Majnik, Barbara Pretnar in Janja Garbas. Začuda, v tem dokumentu ni nikjer napisanih imen Igor Šoltes, Saša Jazbec, Žiga Čepe in Dominika Švarc Pipan. V dokumentu zapišejo, da je bila šele decembra seznanjena z nakupom na Litijski. A smo v naše uredništvo pridobili dokumente sestanka z dne 5. oktobra 2023 v prostorih kabineta pravosodne ministrice dr. Dominike Švarc Pipan. Tema sestanka je bila Projektna naloga z analizo stanja javne infrastrukture na področju pravosodje- Segment sodišč z umestitvijo za nadaljnje ukrepanje do 2030. Na tem sestanku so bili prisotni Dominika Švarc Pipan, njena državna sekretarja Igor Šoltes in Valerija Jelen Kosi, vodja ministričenega kabineta Žiga Čepe, generalni sekretar MP Uroš Gojkovič in njegova namestnica Tina Teržan, vodja  Služba za nepremičnine in investicije ter varnost pravosodnih organov Simon Starček in pripravljalci analize JHP d.o.o. Na tem sestanku, se pravi dne 5.10. 2023 je generalni sekretar MP Uroš Gojkovič povedal in seznanil pravosodni ministrici dr. Dominiki Švarc Pipan, da za NAKUP STAVBE NI ZADOSTNIH SREDSTEV v proračunu. Game over, projekt nepremičninska podrtija na Litijski cesti 51 v Ljubljani bi se lahko zaključil. A glej ga zlomka, kdo je bila tista oseba na sestanku, da se mora nakup stavbe na Litijski 51 izvršiti? Nihče drug kot Dominika Švarc Pipan. Game over. "Ministrica je na sestanku dejala, da bo naredila vse, da bo prišlo do potrebnih sredstev, da gre za drobiž v proračunu, da je to sicer za proračun nezamerljiv delež, a da je potrebno slediti strategiji, ki si jo je zadala- zagotovitev lastnih prostorov sodišč, zmanjševati najemne prostore in sodišča v Ljubljani združiti na nekaj lokacijah.... Posebej je POUDARILA, da bo šla k ministru za finance in predsedniku Vlade in da bo ta sredstva že zagotovila," piše v dokumentu, ki smo ga pridobili v naše uredništvo.

Čas je, da rečemo enkrat za vselej bobu bob v filmski uspešnici Nepremičninska podrtija. V našem mediju smo glede problematičnega nakupa stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani spisali članke z naslovi Karma je BIČ DOMINIKA! Akterji grobarjev dela slovenskega pomorstva in gospodarstva DOKAZALI, da je DOMINIKA ZERO!!! , TRI ŠTRI ZDAJ DOMINIKA! Ankaransko Hrvatinski hrib poskrbel za filmsko uspešnico z naslovom NEPREMIČNINSKA PODRTIJA! In ENO KLJUČNIH VLOG v NEPREMIČNINSKI PODRTIJI JE ODIGRAL MOŽ Dominike Švarc Pipan, Matic Pipan??? Keš se znašel tudi v Dubaju?? .

V vseh člankih smo vam dajali namige, kdo dejansko stoji za celotno zadevo. Vse kaže, da je zgodba še veliko hujša. Kaj nam želijo predstaviti ključni osrednji mediji v državi? Da Dominika Švarc Pipan bila ves čas zavedena in je bila le žrtev politične zarote povezanih uradnikov na Ministrstvu za pravosodje in generalnega sekretarja SD Klemna Žiberta?! A v nadaljevanju vam bomo jasno pokazali, da je prav Dominika Švarc Pipan tista oseba, ki se je zavzemala in forsirala nakup stavbe. To že petega oktobra 2023!

Ali ste opazili eno malenkost? Pravosodna ministrica Švarc Pipan ves čas zatrjuje, da je bila zavedena s strani nižjih uradnikov s strokovnih služb ministrstva in da jim je zaupala. Kaj to pomeni? Nič, jaz sem kriva za podpis, vse ostalo kazensko odgovornost pa naj odgovarjajo zaposleni uradniki na ministrstvu. Kaj vam to daje vedeti? Da je bilo v načrtu ves čas, da se vsa krivda zvali na uradnike, ministrica pa bo heroj v javnosti ob razkrivanju zarote in korupcije na njenem ministrtvu.

V čem je glavni štos? Velika razlika je, če gledamo zadevo iz kazenskega vidika. Storjeno kaznivo dejanje v stiski je ena kazen, kdor pa načrtuje nekaj mesecev ter v naprej vključeval še druge ljudi še posebej hudo kaznivo dejanje in je kazen dvakrat hujša.



Po vseh znanih razkritih v medijih se je tudi izluščila skupina posameznikov, ki so odigrali ključno vlogo v tem poslu. To so bili Nina Zidar Klemenčič, Igor Šoltes, Saša Jazbec, Dominika Švarc Pipan. Tile štirje so opravili ključni del posla. Ena polovica je poskrbela za ministrstvo za pravosodje, druga ministrstvo za finance.

Obalni podjetnik Sebastjan Vežnaver. (Foto: Posnetek zaslona-Primorske novice)

Ne smemo pozabiti še na Tino Gaber, partnerico aktualnega predsednika vlade dr. Roberta Goloba. Tino Gaber zelo dobro pozna obalni poslovnež Sebastjan Vežnaver. »Ko se mu je nasmehnila sreča« za posel nas ne bi čudilo, da je za pomoč pri poslu poklical prijateljsko Gabrovo. Kar se tiče o zakulisju tega posla, smo vam v naših treh člankih več ali manj vse razkrili.

Tina Gaber in dr. Robert Golob. (Foto: Posnetek zaslona- STA)

Na koncu bo ključno žrtveno medijsko jagnje generalni sekretar Socialnih demokratov Klemen Žibert. Ja, vse kaže, da je bil vpleten, a Žibert je tukaj bil v vlogi idotskega prevzemnika izvajalca načrta. Stanovanje v Schelenburgu gor ali dol! Smo pa tudi v naše uredništvo prejeli nekaj zanimivih informacij o Klemnu Žibertu, ki pa jih bomo razkrili v enem izmed prihajajočih člankov na našem medijskem portalu.

Finančni minister v sedanji Golobovi vladi dr. Klemen Boštjančič. (Foto: Posnetek zaslona- Wikipedia)

Kdo je imel namen izvrševati zavrženo dejanje in tunkati državne uradnike?

A vse kaže, da se je po sedaj predstavljenih dokumentih po našem laičnem mnenju izkazalo, kdo je imel pomembno vlogo na ministrstvu za pravosodje in finance, da se je posel nepremičninska podrtija izvedel.

Kar pomeni, da je nekdo imel več kot očiten namen izvrševati kaznivo dejanje. Vso operacijo so izpeljali preko nižjih zaposlenih. V primeru, da je kaj narobe, so oni krivi. Vse to se je načrtovalo samem vrhu in da bodo posel izpeljali nižji zaposleni, njihova krivda toliko večja. V svojem načrtu so predvidevali, da se je cel posel izpeljal mimo nižjih uradnikov brez vedenja vodstva kabineta ministrice Švarc Pipan. Zadeva je toliko hujša, da so morali v celotno izvedbo kaznivega dejanja vklučiti še druge uradnike z drugih ministrstev.

Raje ne izgubljamo besed, da kupljena stavba s strani ministrstva za pravosodje pred nakupom sploh ni vplačalo are, ni imelo notarsko overjene pogodbe in 16 DNI NI VPISALO PREDZNANMBE V ZEMLJIŠKO KNJIGO!!! Raje ne premišljujemo o najbolj črnogledih scenarijih.

Gre za zavržen način. Sam načrt je predvideval da bodo krivi nižji uradniki. Načrtovano, da se oteži zaseg protipravno pridobljenih sredstev. Po domače kupnina. Peljali so prek nepremičninske agencije, ki sploh ni bila potrebna po očitno javno razpoložljivih podatkih. Iz strokovnih krogov je bilo slišati, da so jo vključili zgolj zato, da da na razpolago sredstva kot pomoč pri prekrivanju kaznivega dejanja in pranje denarja.

To pa da ni ministrica do dandanes predlagala zaseg nakazanih sredstev kot takojšnji ukrep zavarovanja sredstev, s katerim se je realiziralo kaznivo dejanje. S tem, da kaže s prstom na druge odvrača na zasego kupnine nakazane za goljufiv posel.

Čas je, da se vsi v tej državi enostavno nehajmo sprenevedati. V članku z naslovom Afera Litijska 51: Od padle trdnjave Rudija Brica do ministrskega stolčka Dominike Švarc Pipan razkrijejo ključne podatke o zgodovini te stavbe. Vse to nakazuje, da se je prevara planirala mnogo prej. Prvo je bilo potrebno nepremičninski podrtiji znižati še dodatno ceno. Tako je prvo hotel stečajni upravitelj omenjeno stavbo prodati za 2,9 milijona evrov, a je leta 2019 Vežnarjevo podjetje Rajski vrt po nekaj ponovljenih javnih dražbah kupilo za 1,9 milijona evrov.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec. (Foto: Posnetek zaslona: Vlada RS)

Poleg težav, ki jih izpostavljajo predvsem osrednji mediji je bilo potrebno dodati še eno dejstvo. Kot boste kasneje izvedeli, ministrstvo za pravosodje ni imelo SPLOH planiranih sredstev za nakup te stavbe v letu 2023.



Vežnaver je prejel še eno ponudbo za stavbo po ceni pet milijon evrov s strani Diagnostičnega centra Bled. Kot smo razkrili je lastnik Diagnostična centra država, saj sta večinska lastnika DC Bled DRŽAVNI (PARA) Zavarovalnici Sava Re in Triglav. Kar pomeni, da so nas hoteli s to stavbo NATEGNITI NA TAK ALI DRUGAČEN NAČIN, spoštovani državljani! Le da bi akterji poslovnega omrežja nekdanjega modrega dečka z Dunajske 119 v Ljubljani vsaj imeli nadzor nad CASH FLOW pri obnovi stavbe. Zdaj ga pa nimajo??? A ga res nimajo???

Še več, tukaj je ministrica za pravosodje spet potegnila vrhunsko potezo. Za razdor pogodbe je spet aktivirala uradnike. Državno odvetništvo. Tam so strokovnjaki. Oni vedo, kaj delajo. Raje ne izgubljamo besed s podpisom vašega aneksa, spoštovana ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan.

Kaj se bo zgodilo, ko bo jasno, da stavba ostane v lasti ministrtva za pravosodje? Adaptacija prostorov, kot se je temu izrekla 28. decembra Dominika Švarc Pipan na svojem profilu na Facebooku. Drugi del prevare.

Kot so že mediji poročali, bi verjetno prenova stavbe stala med 7 do 10 milijonov evrov so prikazali v Tarči, ne pa štiri kot zagotavljata »znanki« Nina Zidar Klemenčič in Dominika Švarc Pipan. Ne, počakali bodo uradno ceno cenilca Ministrtva za pravosodje, ki ga je NAJELA! dr. Dominika Švarc Pipan.

V podkastu SBC so gostje s novinarko Katarino Matejčič ( tudi njo je del življenjske poti naneslo k Borutu Jamniku op. a.) tudi priznali in povedali, da se cenitve vedno pišejo v korist naročnika. In da so lahko odstopanje od cenitvenih zahtevkov maksimalno možna do deset odstotkov.

Marko Jazbec. (Foto: Posnetek zaslona- Finance)

Kaj se bo zgodilo, da je cena stavbe le štiri milijone evrov? Lahko pa se stavba lastniško samo prenese na Ministrstvo za zdravje, ta pa bo dalo v najem Diagnostičnemu centru Bled? Kdo bo delal OBNOVO? Čakamo, da najdete nove igralce spisane v vašem scenariju Nepremičninska podrtija. Mogoče pa bi Litijsko rad s svojimi klimami prenavljal Borut Petek, kdo ve. Zato, ker so verjetno provizije v tem poslu pobrali vsi drugi, le oni ne, je tudi jasno, zakaj je Švarc Pipan naenkrat junakinja, ki »ruši tabuje« v slovenski politiki. Oziroma se nekdo ni držal dogovora pri razdelitvi kupnine.

Strinjamo se tudi z oceno, ki so jo zapisali v spletnem mediju Insajder v članku z naslovom Nedopustno lomastenje po mestu zločina: Zakaj Dominika Švarc Pipan ne more preiskovati »lastnega primera«? objavljen 2. februarja 2024. V njem so pravilno ugotovili, da je Švarc Pipan prva, ki bi se morala odstraniti iz prizorišče zločina. Saj v velja za najbolj politično in objektivno odgovorno osebo za vse, kar je šlo narobe v primeru nakupa nepremičninske podrtije. Predstavljajte si, da policija ne zavaruje prizorišča zločina, glavni osumljenec pa odstranjuje dokaze in še medijsko javno vodi zgodbo v svojo korist s svojo načrtno planirano dokumentacijo.

Foto: Posnetek zaslona-Insajder

Zakaj v ključnem dokumentu ni navedenih imen Igor Šoltes, Saša Jazbec, spoštovana pravosodna ministrica dr. Dominika Švarc Pipan? Vi ste bili obveščeni komaj decembra???’

V osrednjih slovenskih medijih je bil predstavljen ključen dokument, ki hoče dobesedno oprati vse odgovornosti aktualne pravosodne ministrice dr. Dominike Švarc Pipan. Še en stopnja izvedbe v njihovem načrtu. Na dvanajstih straneh ste lahko prebrali, kaj je šlo vse narobe in kdo je vse pri projektu znotraj ministrstva za pravosodje deloval.

Igor Šoltes. (Foto: Posnetek zaslona-Pozareport)D

Kot dežurni krivci so v dokumentu pripravljen v kabinetu ministrice za pravosodje označeni Uroš Gojkovič, Simon Starček, Jure Maleš, Sandra Škofic, Anton Golob, Tina Teržan, Mateja Žižek, Ana Teodorovič, Robin Majnik, Barbara Pretnar in Janja Garbas.

Kot »uslužbenke, ki so opozarjale na nepravilnosti« so navedene Lucija Remec, Ana Pirc Bricelj in Špela Kelih so opozorila na več nepravilnosti. Prav z Lucijo Remec, ženo direktorja Stanovanjskega sklada RS Črtomirjem Remcem so s pomočjo članka v reviji Mladina ustvarili prvi spin zgodbe, na kak način sta prišla na ministrtvo za pravosodje Simon Starček in Uroš Gojkovič. V članku so problematizirali, da je Remčeva vodila na Ministrstvu za pravosodje od leta 2012 službo za investicije, a so po reorganizaciji služb na ministrtvu za pravosodje ukinili njen oddelek ter ga pridružili drugi službi znotraj ministrstva. Čudno, prav ena izmed njih se pojavi v poročilu, da je opozarjala na probleme. Pa še v 24ur se pojavi članek, ko ministrica pove, da se je nad nekaterimi uslužbenci dogajal mobing. Pa še policijsko varstvo povrh. za ministrico Švarc Pipan. Ne skrbite, ključen preobrat pride na koncu članka.

Kaj smo mi pogrešali v tem dokumentu? Nikjer ni omenjen IGOR ŠOLTES! Nikjer ni omenjena državna sekretarka na MF Saša Jazbec! Pravosodna ministrica Švarc Pipan pa je omenjena mimogrede, da je komaj decembra izvedela za ponudbo. Zdaj pa še povežite najnovejše informacije medijev o Hranilnici Lom, Saši Jazbec, Klemen Žibert, en milijonski kredit za stanovanje v Schelenburgu. Kaj pa vaše stanovanje v Piranu, spoštovani državni sekretar Igor Šoltes? Zakaj so izpuščena prav ta imena. Aja, nekoga so morali okriviti. Tako v poročilu piše, da je na predstavnik MF pritiskala Tina Teržan, nekdanja članica Golobičevega Zaresa. A to je spet finta, da se odvrne pozornost od resničnih igralcev tega posla. Po vseh prejetih informacijah iz medijev se lahko indicira, da sta ključno komando na obeh ministrtvih za finančno izpeljavo posla imela državni sekretar na MP Igor Šoltes in državna sekretarka na MF Saša Jazbec. To je zelo jasno preduciral tudi prispevek v Tarči. Ne pozabite, da je Saša Jazbec žena Marka Jazbeca, predsednika uprava Zavarovalnice Sava Re in mladostniškega prijatelja Boruta Jamnika.


Foto: Posnetek zaslona-Slovenske novice

Kaj se je dogajalo dne petega oktobra 2023 v pisarni kabineta ministrice za pravosodje dr. Dominike Švarc Pipan? Petega oktobra 2023 je vedela, da ni finančnih sredstev za nakup stavbe v predvidenem proračunu MP vletu 2023, a je SAMA IZRECNO ZAHTEVALA, da se projekt nadaljuje!

Kot razkriva dokument, da so se petega oktobra 2023 sestali pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, državna sekretarja na MP Valerija Jelen Kosi in Igor Šoltes, vodja kabineta ministrice Žiga Čepe, generalni sekretar MP Uroš Gojkovič, namestnica generalnega sekretarja MP Tina Teržan, vodja službe Simon Starček in pripravljalci analize (JHP d.o.o.). Tema sestanka je bila Projektna naloga z analizo stanja javne infrastrukture na področju pravosodje- Segment sodišč z usmeritvami za nadaljnje ukrepanje do 2030 pri ministrici. Sestanek je bil sklican en dan prej na pobudo vodje kabinete ministrice Žige Čepeta.

Tako v dokumentu piše, da bi lahko na ministrtvu za pravosodje kupili primerne stavbe za sodišče v obdobju treh let. Po končani predstavitvi je Uroš Gojkovič ministrico in vse navzoče SEZNANIL! z zaključki INFORMATIVNEGA javnega zbiranja ponudb za nakup poslovnih prostorov v Ljubljani. Gojkovič je predstavil,
da je izbrana stavba na Litijski cesti 51 v Ljubljani v lasti podjetja, ki ga obvladuje obalni poslovnež Sebastjan Vežnaver. Še več, Gojkovič je pravosodni ministrici Švarc Pipan da za NAKUP STAVBE NI ZADOSTNIH SREDSTEV V PRORAČUNU. To se je dogajalo 5. oktobra 2023!

Foto: Bralec Prava.si

A sedaj razkrivamo ključen podatek. Kdo je bil tisti, ki je "forsiral" nakup? Kdo je želel, da se izvede? Nihče drug kot pravosodna ministrica dr. Dominika Švarc Pipan. V tistem trenutku bi lahko projekt zaključila in ga pospravila predal. Verjetno se ne bi zdaj znašla v soju žarometov kot so se v preteklosti Katarina Kresal, Aleksandra Pivec ali Sanja Ajanovič Hovnik.

Da je bila aktivno vpletena in je tudi finančno spodbujala projekt dokazuje sledečo besedilo iz dokumenta, ki smo ga pridobili:

"Ministrica je na sestanku dejala, da bo naredila vse, da bo prišlo do potrebnih sredstev, da gre za drobiž v proračunu, da je to sicer za proračun ministrstva nezamerljiv delež, a da je potrebno slediti strategiji, ki si jo je zadala- zagotovitev lastnih prostorov sodišč, zmanjševati najemne prostore sodišča v Ljubljani
združiti na nekaj lokacijah. Poudarila je, da se sodna stavba ne bo gradila, da se naj pozabi na investicije v višini 200 in več milijonov evrov. Posebej je poudarila, da bo šla k ministru za finance in predsedniku Vlade in da bo ta sredstva že zagotovila."


Ali hočete spoštovani državljani še bolj jasen dokaz, kdo je v resnici spodbujal nakup stavbe na Litijski cesti 51. Sama ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan je bila "najbolj glasna" in zavzeta, da se nakup nepremičninske podrtije pelje naprej.

Tukaj lahko vidite datum sestanka in kdo vse je bil udeležen. (Foto: Bralec Prava.si)

Nadalje je na istem sestanku naročila svojemu generalnemu sekretarju na ministrstvu Urošu Gojkoviču, da naj preveri ali so še kaka druga sredstva v proračunu ministrstva ali drugje in se naj pogledajo možnosti financiranja preko leasinga in da se naj povežejo s pristojnimi službami na Ministrstvu za finance glede tega.

Še več, Gojkoviču je naročila, da mora v tednu dni pripraviti cenitev zemljišč na Dunajski cesti, Masarykovi in na Povšetovi ulici v Ljubljani. Ministrica za pravosodje je od Gojkoviča, da ji mora to pripraviti v tednu in "da bo takoj klicala Boštjanjčiča, da se dogovorita za naprej." Da je imela ves čas resen namen kupiti nepremičninsko podrtijo na Litisjki 51 dokazuje tudi dejstvo, da je hotela sama s prodajo teh zemljišč prinesti denar v proračun in da ne bo samo trošila denar.

Ključen dokument, da je ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan natančno vedela, kakšno stavbo želi kupiti ministrstvo za pravosodje. Uroš Gojkovič ji je povedal, da ni finančnih sredstev v proračunu MP, a je pravosodna ministrica dr. Dominika Švarc Pipan vtrajala, da se projekt nadaljuje.

Na njeno zahtevo ji je Gojkovič povedal, da v tednu dni je to izvesti zelo težko, saj je potrebno IZVESTI CELOTEN POSTOPEK JAVNEGA NAROČILA! A mu je odgovorila, da naj naredijo vse in se naj to izvede čim prej, saj bi naj apetite po teh zemljiščih imela tudi druga ministrtva ali pa ljubljanski župan Zoran Janković. Ob tem je še povedala, da se sedaj že v javnosti na glas govori, da se išče denar za nepremičninske projekte in da ne bo kdo želel teh zemljišč.

Dokument iz Odbora za pravosodje z dne 11.102.2023. Že tukaj je ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan omenjala nakup nove stavbe.

Ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan je na seji 11. oktobra 2023 v Državnem zboru povedala sledeče_:

"Tako da že zato, ker v naslednjih nekaj letih pač ne bo velikih sredstev iz objektivnih razlogov se pač nam zdi smiselno, da sedaj preidemo nekako na pripravo tega scenarija, kar nekaj možnosti že imamo tudi v Ljubljani na gledanih in bomo v relativno kratkem času lahko tudi predstavili ta scenarij v podrobnosti,
kako smo si ga zamislili."


Jasno njena izjava nakazuje, da je vedela za nakup stavbe na Litijski 51, kar dokazuje njena prisotnost na sestanku petega oktobra in je tudi videno, da je bila najbolj zavzeta, da se projekt izpelje. Sedaj pa vam še pokažemo del dokumenta z dne 16. novembra 2023.

Na dokumentu z dne 16.11.2023 jasno piše, da je bila ministrica s podpisom dokumenta ponovno potrdila, da je bila seznanjena z javnim pozivom za nakup poslovnih prostorov in iskanje razpoložljivih finančnih sredstvih. (Foto: Bralec Prava.si)

Omenjeni dokument razkriva, da je bila v odzivnem priporočilu na predlog letnega programa dela Upravnega sodišča v Ljubljani za leto 2024 s podpisom dokumenta razkriva, da je bila SEZNANJENA z javnim pozivom za nakup poslovnih prostorov in iskanjem razpoložljivih fininačnih sredstev.Tudi bila je seznanjena, da se iščejo novi prostori za Upravno sodišče v Ljubljani. Tudi piše, da je ministrstvo izvedlo analizo možnih modelov optimizacije rabe obstoječega prostora pravosodnih organov in izvedlo postopek javnega poziva za nakup poslovnih prostorov za približno 5000 kvadratnih metrov.

Hočete še finalni dokaz, da je ministrica za pravosodje dr. Dominka Švarc Pipan vedela, da kupuje podrtijo. To je sama razkrila svojim sledilcem na Facebook profilu že 28. decembra 2023! Med drugim je zapisala:

"Hvala tudi Ministrstvu za finance in celotni vladi za posluh, da smo lahko hitro izpeljali ugoden in smiseln posel, s katerimi bomo po adaptaciji prostorov zagotovili optimalne pogoje za delo, zlasti Upravno sodišče, ki je ob vse večjih pristojnostih v alarmantni prostorski stiski."

Tudi ta stavek nakazuje, da so vsi od prvega do zadnjega v trenutni vladi dr. Roberta Goloba zelo dobro vedeli, kaj kupujejo in za kakšen namen. V celotni aferi pogrešam ključen podatek, zakaj ni nihče predstavil podatka o prenovi stavbe. To je vedela ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan ves čas, da bo trebo zgradbo prenoviti. Verjetno jo država tudi bo. To pa je že naslednji korak načrtovanega scenarija filmske uspešnice Nepremičninska podrtija.


V Tarči so prikazali, da bo prenova nepremičninske podrtije stala med 7,5 in 10 milijoni evrov. (Foto: Posnetek zaslona- RTV Slovenija)

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 27. Jun 2025 at 11:28

47 ogledov

PRIMER MASLEŠA bi v JEDRNIH EU državah bil politični škandal!??? Kdaj bo konec pravne anarhije!????
Primer Masleša postaja vse bolj zanimiv. V prvem delu z naslovom Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!? smo se spraševali, ali je lahko oseba, ki je bila prej zaposlena kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja, istočasno tudi član nadzornega odbora občine Ankaran. V preteklosti pa je vlagal še tožbe, ker ga občinski svet v Ankaranu ni imenoval za predsednika nadzornega sveta občine Ankaran.Foto: Prava.siV članku z naslovom ZF in BM: Neznano, prezrto ali dogovorjeno? Nadzornik občine NE MORE biti tožilec! smo razkrili »neznane junake in neznane operativce«, ki so na neznan način poskrbeli, da je bil Marko Masleša imenovan za okrožnega tožilca v Kopru. Ob podpori relevantnih pravnih virov iz Slovenije in tujine smo ugotovili, da je funkcija člana nadzornega odbora občine nedvomno politična funkcija.Foto: Prava.siZa strokovno in neodvisno opravljanje tožilske funkcije sta v slovenski zakonodaji ključna Zakon o državnem tožilstvu in Kodeks državno tožilske etike, sprejet leta 2015. A kot vedno, se hudič skriva v podrobnostih. Gre za temeljni dokument, ki ga mora spoštovati vsak tožilec v Sloveniji in katerega določb ne sme kršiti ali obiti.Še posebej izstopa šesta točka kodeksa, ki govori o nezdružljivosti tožilske funkcije:»Državni tožilec se je dolžan vzdržati vsakršne finančne ali druge poslovne dejavnosti, ki bi lahko vzbudila videz pristranskosti ali ogrozila neodvisnost. Državni tožilec ali njegov družinski član ne sprejema darila od stranke v postopku ali darila, ki je v kakršnikoli povezavi z opravljanjem tožilske funkcije.Zaradi varovanja videza neodvisnosti ni primerno, da bi državni tožilec denarno prispeval ali nastopal v prid politične stranke ali samostojnega kandidata za politično funkcijo, da bi javno podpiral kandidata politične stranke ali samostojnega kandidata ali da bi sodeloval na političnih shodih ali zborovanjih, razen kadar izvršuje svojo aktivno volilno pravico oziroma kandidira za politično funkcijo v skladu z zakonom.«Kodeks v točki o nezdružljivosti sicer nikjer izrecno ne prepoveduje opravljanja političnih funkcij slovenskim tožilcem. A prav to dejstvo se nam zdi izjemno sporno. Povsem jasno je: oseba, ki opravlja politično funkcijo, ne more istočasno opravljati strokovnega, neodvisnega in nepristranskega dela tožilca.To ni le strokovno vprašanje. To je vprašanje zdrave pameti in temeljne etike. Če dovolimo, da tožilci sedijo v političnih telesih, rušimo najosnovnejši steber pravne države. Vprašanje ni več, ali je Maslešev primer pravno sprejemljiv – vprašanje je, kako je to sploh mogoče dopustiti in zakaj vsi vpleteni to mirno gledajo.Prihodnje vlade in predvsem zakonodajalci bodo morali temeljito popraviti to pravno praznino. Ker danes ne govorimo o tem, ali je Masleša ravnal zakonito – govorimo o tem, da je dopustil nepopravljivo erozijo zaupanja v neodvisnost tožilstva.V pravni državi ne moreš biti hkrati politik in tožilec. Ne gre. In vsak dan, ko se to tolerira, se pravna država premika še korak bližje robu.To so navodila za tožilce glede nezdružljivosti funkcij zapisane v Kodeksu državnotožilske etike iz leta 2015. (Foto: Posnetek zaslona-Kodeks državnotožilske etike)Primeri tujih tožilstev v Nemčiji, Franciji, Španiji, Italiji, Avstriji, Švici, na Norveškem, Danskem, Švedskem in Nizozemskem jasno kažejo, da bi bilo imenovanje Masleše v teh državah razglašeno domnevno za škandal!??? V nadaljevanju članka vam bomo predstavili primere iz zahodnih (Francija, Italija, Nizozemska, Belgija), srednjeevropskih (Nemčija, Avstrija, Švica) ter severnih oziroma skandinavskih držav Evrope. Gre za države, ki upravičeno veljajo za jedro tako imenovane jedrne Evrope.Zato nas niti ne preseneča, da je zakonodaja v teh državah bistveno strožja kot slovenska. Preprosto povedano, pravni okvir tam ne dopušča anomalij, kakršni smo v zadnjih tednih priča v zdaj že razvpitom slovenskem primeru. Ob tem se seveda postavlja ključno vprašanje: zakaj se v Sloveniji takšne prakse še vedno dopuščajo?V 36. členu nemškega Zakona o javnih uslužbencih je jasno zapisano, da državni tožilci ne smejo opravljati političnih funkcij ali funkcij v organih občin, če bi to lahko omajalo zaupanje v neodvisnost državnega tožilstva.V Franciji velja zakon z dne 22. decembra 1958, ki določa, da tožilci ne smejo opravljati voljenih ali izvršilnih funkcij v lokalnih skupnostih. V Avstriji status tožilcev ureja Zakon o službi sodnikov in državnih tožilcev. Ta v 57. členu med drugim izrecno prepoveduje opravljanje političnega mandata ali funkcije v organih občin tako sodnikom kot tožilcem.Tudi italijanska zakonodaja jasno določa, da tožilci ne smejo opravljati političnih ali upravnih funkcij v lokalnih organih. Na Nizozemskem velja podobno pravilo: "Državni tožilci ne smejo opravljati političnih ali upravnih funkcij, ki bi lahko ogrozile njihovo neodvisnost ali nepristranskost."V 127. členu španske ustave ter v njihovi temeljni zakonodaji o sodni oblasti (Ley Orgánica del Poder Judicial) je med drugim določeno, da tožilci ne smejo opravljati političnih funkcij ali položajev v lokalni upravi.Na Švedskem zakon iz leta 1994 določa, da "tožilci ne smejo opravljati političnih ali občinskih funkcij, ki bi lahko vplivale na njihovo nepristranskost." Enaka določila najdemo na Danskem, kjer zakon prepoveduje, da bi tožilci opravljali politične ali občinske funkcije, če bi to lahko ogrozilo njihovo neodvisnost. Tudi norveška zakonodaja jasno določa, da opravljanje političnih ali občinskih funkcij ne sme omajati neodvisnosti državnega tožilstva. Zato lahko iskreno verjamemo, da bi bilo imenovanje Masleše za položaj tožilca v zgoraj omenjenih državah razglašeno domnevno za škandal!??Francija je le ena izmed mnogih držav v Zahodni, Srednji ali Severni Evropi, ki strogo prepoveduje, da bi tožilec opravlja politično funkcijo. (Foto: Posnetek zaslona- legifrance.gov)Slovenski pravni okvir in akutna anomalijaV slovenskem pravnem sistemu ne obstaja izrecna zakonska prepoved združevanja tožilske funkcije s članstvom v nadzornih odborih občin. To pomeni, da so situacije, podobne Masleševemu primeru, formalno pravno dopustne, kar pa odpira resna vprašanja o skladnosti s standardi, ki veljajo v večini evropskih držav. Ne smemo pozabiti, da je funkcija člana nadzornega odbora občina POLITIČNA FUNKCIJA!To je očitna in nevarna pravosodna anomalija, ki postavlja slovensko tožilstvo na rob pravnih standardov EU. Tovrstne prakse neposredno spodkopavajo neodvisnost tožilstva in ustvarjajo nevaren prostor za politične in druge vplive.Foto: Prava.siPrimer Masleše ni zgolj osebna zgodba, temveč simptom sistemske pravne praznine, ki ogroža ugled in neodvisnost slovenskega tožilstva. Zakonodajalec mora nemudoma odpraviti to anomalijo in uskladiti zakonodajo z evropskimi standardi. Javnost ima pravico do transparentnega in poštenega pravosodja, brez sence političnih vplivov.Predvsem pa neznanih socialističnih dec neznanih pravosodnih funkcionarjev postkomunizma, ki se je iz neznanih razlogov kot rak razširil po slovenskem pravosodju. Foto: Prava.siAli bo prihajajoča vlada, za katero upamo, da bo temeljila na koaliciji razuma, končno ugriznila v kislo jabolko in izvedla nujno pravosodno reformo na področju dela odvetništva (preobrazba Odvetniške zbornice Slovenije ) , del tožilstva (SDT ter preselitev tožilstva pod Ministrstvo za notranje zadeve) in del sodstva (Vrhovno sodišče)? Bodo državljani končno dobili pravno državo po najvišjih sprejetih etičnih, moralnih in strokovnih standardih? Bodo doživeli zmago, ko bo imel vsak državljan občutek, da pravna država deluje ? Ali pa bodo spet zmagale nevidne sile postkomunističnih ostankov, ki so se že v času Jugoslavije organizirale v neformalno omrežje, neznanih obalnih komandsov!?????Ta neformalna družba, ki deluje po neznanih principih neznanega mafijskega sistema, je skozi desetletja neznano uspešno nameščala neznane kadre na ključna delovna mesta v neznanih delih sodstva in neznanih delih tožilstva – predvsem na področju obalnega koprskega pravosodnega sistema. Kljub očitnim problemom se neznani vzorec ponavlja že od leta 1967, ko so se ti kadri prvič začeli zavedno postavljati v pomembne položaje.Zakaj te sile ne morejo preprosto oditi v pokoj? Zakaj vztrajajo, ko bi morali že zdavnaj umakniti prostor novim generacijam? In zakaj se v ozadju neznano pogosto pojavlja Bosna in Hercegovina? So to zgolj naključja ali pa je v ozadju nekaj, kar zahteva jasnejšo preiskavo?Foto: Prava.siVprašanja ostajajo odprta, odgovori pa so ključni za prihodnost naše države in pravosodnega sistema, ki si ga državljani želimo – poštenega, neodvisnega in učinkovitega.Luka Perš

Tue, 24. Jun 2025 at 16:39

1227 ogledov

ZF in BM: neznano, neznano prezrto ali neznano dogovorjeno? Nadzornik občine NE MORE biti tožilec!
V uvodnem delu članka si dovoljujemo nekaj sarkastične svobode, saj gre za situacijo, ki jo je težko razumeti zgolj skozi suhoparno pravno terminologijo. Kje je ta sarkastična svoboda trčila ob »neznano resnico«, ki jo lahko vsak »neznani bralec« po svoje — seveda povsem »neznano svobodno« — interpretira, pa boste neznano kdaj in neznano kako presodili sami.Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča RS v obodbju 2010 do 2016 ter oče Marka Masleše. (Foto: Posnetek zaslona- Siol)UVOD Morda se na prvi pogled zdi beseda »neznano« povsem nedolžna. A v Sloveniji so nekateri zaradi te besede končali kot po krivem obsojeni. Šele Ustavno sodišče je odpravilo krivične sodbe, ki so temeljile prav na pravno spornem in ohlapnem pojmu »neznano«. Zakaj omenjamo to besedo? Ker jo pravno zelo dobro pozna nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča in dolgoletni vrhovni sodnik Branko Masleša, oče sveže okrožnega tožilca v ODT Koper Marka Masleše. Prav tako jo v pravnem smislu odlično pozna dr. Zvonko Fišer, sedanji član Državnotožilskega sveta, nekdanji ustavni sodnik in nekdanji generalni državni tožilec.Za osvežitev spomina: Fišer je funkcijo generalnega državnega tožilca opravljal od 4. maja 2011 do 4. maja 2017. Istočasno je takrat funkcijo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije zastopal Branko Masleša. Zato je obema kristalno jasno, kaj v pravnem smislu pomeni pojem »neznano«, še posebej glede na to, da so Fišerjevi podrejeni uradniki na kraljici postopkov v času njegovega vodenja tožilstva uspeli prepričati vse stopnje slovenskih sodišč s pravno problematično obtožnico, ki je temeljila na pojmu »neznano«. Le Ustavno sodišče Republike Slovenije je soglasno zavrnilo takšno pravno konstrukcijo, kar je bilo dobro tudi zato, ker bi verjetno evropske sodne institucije takoj obsodile takšno pravno prakso.Zato smo se odločili, da tudi mi v pravnem smislu izgradimo zgodbo o imenovanju Marka Masleše, sina Branka Masleše, na položaj okrožnega tožilca v Kopru. Kot smo že zapisali v članku z naslovom »Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!?«, smo se postavili v vlogo člana Državnotožilskega sveta in opazili najmanj dve resni zadevi, zaradi katerih ga kot kandidata verjetno ne bi podprli.Zvonko Fišer, sedanji namestnik Državno tožilskega sveta in nekdanji generalni državni tožilec v obdobju 2011-2016. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24)Zdaj pa si zamislite, da ste tožilec, ki po uveljavljeni tožilski praksi dr. Zvonka Fišerja sestavi naslednjo obtožnico:Na neznanem kraju, ob neznanem času, v neznanem lokalu, z neznano kavo, neznano močno ali neznano blago, sta se po neznanem dogovoru, izrečenem v neznanem jeziku, sestala neznana akterja z neznanimi nameni, neznano na kakšen način, neznano kje. Cilj je bil stopiti v stik s Fišerjem in Maslešo ter se neznano dogovoriti o neznanem terminu odločanja o neznani zaposlitvi Marka Masleše, v dogovoru z neznano osebo, katere ime se začne na črko B, in po neznanem premisleku taktike neznane osebe s priimkom na črko M. Neznana oseba na črko B se je neznano kje spomnila, da pozna člana Državnotožilskega sveta, katerega ime se začne na črko Z, in ta neznana oseba ve, da bo ta član s priimkom na črko F dosegel, da bodo člani Državnotožilskega sveta na neznan način potrdili Marka Maslešo za okrožnega tožilca v Kopru.Neznani so tudi naslednji podatki:Neznan dokument, ki je določil čas razpisa za okrožnega tožilca v Kopru.Neznani kriteriji, ki jih je kandidat izpolnjeval.Neznan razlog, zakaj ravno Koper.Neznana strokovna priporočila, ki so ga predlagala.Neznani »slep« razpis, za katerega so vsi vedeli, kdo je favorit.Neznano, kako se v tem procesu pojavi priimek Masleša.Neznano, kako vsi molčijo glede konflikta interesov.Neznano, zakaj so pravna mnenja ostala prezrta.Neznano, zakaj Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ni ukrepala.Neznano, kako dolgo bomo kot družba še dopuščali, da so kadrovski postopki v pravosodju vse drugo kot transparentni.A eno dejstvo ni več neznano: Znano je, da se je sin nekdanjega najvišjega sodnika v državi, Marko Masleša, znašel na mestu okrožnega tožilca v Kopru, čeprav obstajajo tehtni razlogi, zakaj ta položaj ni združljiv z njegovo dosedanjo politično funkcijo.Sedanja generalna državna tožilka Katarina Bergant in sveži okrožni tožilec na ODT Koper Marko Masleša. (Foto: Posnetek zaslona- Vrhovno državno tožilstvo)PRAVNA DEJSTVA: ZAKAJ FUNKCIJA NADZORNIKA V NADZORNEM ODBORU OBČINE IN POLOŽAJ TOŽILCA NE GRESTA SKUPAJ? Ker je funkcija nadzornika v nadzornem odboru občine politična funkcija!Kako lahko na položaj, ki zahteva najvišjo stopnjo politične neodvisnosti, imenuješ osebo, ki opravlja politično funkcijo? In kako dolgo bo o tem še molčal Državnotožilski svet?Priznamo, uvod članka je bil namerno ciničen in sarkastičen. A to je realna slika slovenskega pravosodja. Geslo našega medija je »brez dlake na jeziku« in hitro boste ugotovili, kdo so domnevni ključni akterji v zaposlitvi Marka Masleše.V nadaljevanju pa sledi pravno argumentirana razlaga, zakaj oseba, ki zaseda položaj nadzornika občine, enostavno ne sme postati okrožni tožilec — ne glede na to, ali mu je ime Luka Perš, Janez Novak, Marija Horvat, Lojze Dolinar (imena so zgolj ilustrativna).To je ključni dokument, zakaj je sporno imenovanje Marka Masleše iz vidika konflikta interesov in politične okuženosti funkcije opravljanja neodvisnega dela okrožnega tožilca. Ker tožilec ne more opravljati POLITIČNE FUNKCIJE! PIKA! (Foto: Posnetek zaslona- Občina Ankaran)Zakonodaja v Sloveniji, kljub vsem »neznankam«, vsebuje nekatere zelo jasne določbe. Po Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS) je članstvo v nadzornem odboru občine politična funkcija. Nadzorni odbor je organ, ki nadzoruje delo občinske uprave, občinskega sveta in župana — torej gre za del političnega nadzora na lokalni ravni.Druga ključna pravna norma je Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki določa, da morajo biti pravosodne funkcije povsem ločene od političnega delovanja. Praksa in mnenja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) že vrsto let jasno opozarjajo, da tudi članstvo v nadzornem odboru občine šteje za politično funkcijo oziroma funkcijo, ki vzbuja dvom v neodvisnost osebe, če ta zasede tožilski položaj.Poleg tega je očitno, da je okrožni državni tožilec del represivnega aparata države, ki mora biti popolnoma neodvisen od lokalnih političnih struktur. Konflikt interesov je v takem primeru več kot očiten — oseba, ki je do pred kratkim nadzirala lokalno politiko, lahko kot tožilec obravnava iste ljudi ali strukture, ki jih je politično nadzirala.Ali se predsedniku Državno tožilskega sveta Hariju Furlanu ne zdi sporno, da so pod njegovim vodstvom izbrali za prosto delovno mesto okrožnega tožilca v Kopru osebo, ki je še hkrati nadzornik v nadzornem odboru v sosednji občini!? (Foto: Posnetek zaslona- Delo)Na to težavo so v preteklosti opozarjali številni pravniki, med njimi tudi dr. Rajko Pirnat. Skupne ugotovitve so jasne: prehod s politične funkcije v pravosodje brez vmesne karenčne dobe in brez jasnih zakonodajnih omejitev spodkopava videz nepristranskosti pravosodja.Podobno velja v mednarodnem prostoru. Beneška komisija, GRECO in OECD so v svojih priporočilih Sloveniji večkrat očitali politično prepletenost pravosodja in pomanjkljivo zaščito pred konflikti interesov.Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v številnih sodbah opozorilo, da ni dovolj zgolj dejanska nepristranskost sodnikov in tožilcev — biti mora zagotovljen tudi videz nepristranskosti. Če torej javnost utemeljeno dvomi v neodvisnost tožilca zaradi njegove pretekle politične vloge, je načelo nepristranskosti že okrnjeno.Slovensko pravosodje se že leta sooča s težavami pri kadrovanju. Postopki so pogosto netransparentni, ključna mesta zasedajo osebe z močnimi političnimi ali družinskimi povezavami. Kadrovanje v tožilstvu in sodstvu ostaja eden najobčutljivejših segmentov pravne države.Primer Marka Masleše ni osamljen. Je simptom sistemske bolezni, kjer zakulisna dogovarjanja, politični vplivi in pomanjkanje nadzora omogočajo imenovanja, ki zbujajo dvom v integriteto pravosodja.Pomembno je poudariti, da članek ne diskreditira osebno Marka Masleše. Problem ni on kot oseba, temveč način in okoliščine njegovega imenovanja, ki jasno kažejo na sistemsko spornost ter potrebo po večji zakonodajni jasnosti in spoštovanju standardov neodvisnosti.V času, ko se Slovenija sooča s krizo zaupanja v pravosodje, si ne moremo več privoščiti »neznanih« dogovorov, »neznanih« imenovanj in »neznanih« povezav, ki mečejo dvom na neodvisnost ključnih institucij pravne države.Zakonodajalec mora nemudoma zapreti zakonodajne vrzeli, ki omogočajo tovrstne kadrovske prakse, Komisija za preprečevanje korupcije pa mora dosledno ukrepati povsod, kjer obstaja utemeljen sum konflikta interesov.Pravosodje mora biti ne le neodvisno, temveč se mora to tudi jasno videti. Dokler bodo o imenovanjih v tožilstvu odločale politične povezave in ne strokovni kriteriji, bo del javnosti prepričan, da so postkomunistični vplivi in »zlata deca« nekdanjega režima še vedno prisotni v ključnih institucijah pravne države.Primer Masleša kliče po sklicu nujne seje Državnotožilskega sveta, ki bi jo moral zaradi novih dejstev sklicati predsednik Harij Furlan ali vsaj njegov namestnik Zvonko Fišer. Člani sveta bi morali še enkrat temeljito premisliti, ali lahko oseba, ki zaseda politično funkcijo nadzornika občine, hkrati postane okrožni državni tožilec.Kot ste lahko razbrali iz zgornjega, obstaja veliko pravnih in strokovnih argumentov, zakaj je tovrstna kadrovska odločitev zelo sporna. Verjetno bomo posegli po vseh zakonitih možnostih, da se primer imenovanja Marka Masleše za tožilca do potankosti razjasni.Nekdanji generalni državni tožilec v obdobju 2011-2017 Zvonko Fišer, sedanja generalna državna tožilka Katarina Bergant in Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča RS od leta 2010 do 2017. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24, Siol, vrhovno državno tožilstvo)Enaka merila bi morala veljati za kogarkoli — Luko Perša, Karla Jeriča, Petro Izabelič, Erika Hmelja, Lariso Campe ali kogarkoli drugega (vsa imena razen avtorjevega so izmišljena). Če bi pred imenovanjem za tožilca opravljali politično funkcijo v nadzornem odboru občine, bi njihovo kandidaturo takoj zavrnili, dokler ne bi pravočasno in transparentno odstopili s politične funkcije.Vprašanje je: Zakaj tega ni storil Marko Masleša? So to vedeli člani Državnotožilskega sveta? Bo zdaj, po tem razkritju, odstopil vsaj kot član nadzornega odbora občine Ankaran? Bomo videli.Luka Perš

Tue, 24. Jun 2025 at 08:59

2740 ogledov

MARKO ODLAZEK VS NAJBOLJ ZNAN RAZISKOVALNI NOVINAR V NAŠI DRŽAVI BOJAN POŽAR!
Po objavljamo članek z naslovom Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on bi pa urejal še objave Bojana Požarja  objavljen dne četrtek, 19. Junij 2025 ob 06:00 v spletnem mediju Požareport. Avtor članka je eden najbolje obveščenih in dolgoletnih najboljših raziskovalnih novinarjev v Sloveniji Bojan Požar.Foto: Posnetek zaslona- članek z naslovom Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on bi pa urejal še objave Bojana Požarja  objavljen dne 19.6.2025 v spletnem mediju Požareport.Foto: Instagram profil Polka BoškovićLuka Perš

Sat, 21. Jun 2025 at 19:45

2331 ogledov

Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!???
Spoštovani bralci,pred nami je nova pravna uganka, v katero se bomo postavili v vlogo člana Državnega tožilskega sveta. Ta svet sestavljajo zdaj: predsednik Harij Furlan, namestnik Zvonko Fišer ter člani dr. Samo Bardutzky, Vlasta Nussdorfer, Ivan Žaberl, mag. Ivan Pridigar, Nadja Sovinc, Damir Kusić in magMar. Janja Bernard Korpar. Trenutna sestava Državnega tožilskega sveta. (Foto: Posnetek zaslona-Državno tožilski svet)Pred vami je primer, kjer bo Državni tožilski svet odločal o kandidatu za mesto okrožnega tožilca. Kandidat sicer formalno izpolnjuje vse pogoje za zaposlitev, vendar pa iz pozornejšega pregleda izstopata dve pomembni okoliščini, ki vzbujata strokovne pomisleke za zasedbo funkcije okrožnega tožilca.Kandidat je bil prej zaposlen kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja in hkrati opravlja funkcijo člana nadzornega odbora ene izmed slovenskih občin. Ta dva podatka zahtevata temeljit strokovni premislek glede neodvisnosti in nepristranskosti, ki sta stebra pravne države in temelj zaupanja javnosti v pravosodni sistem.28.člen Zakona o lokalni samoupravi. (Foto: Posnetek zaslona- Zakon o lokalni samoupravi)Neodvisnost, nepristranskost in princip »cooling-off«Zakon o državnem tožilstvu (ZDT) jasno določa, da morajo državni tožilci delovati neodvisno in nepristransko. Neodvisnost pomeni svobodo od kakršnih koli vplivov, nepristranskost pa zahteva odsotnost osebnih ali institucionalnih interesov, ki bi lahko vplivali na odločanje.Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice dodatno poudarja, da mora biti izključen ne samo dejanski konflikt interesov, ampak tudi zaznani konflikt, ki bi lahko spodkopal zaupanje v pravosodni sistem. Ravno zaradi tega je ključen princip »cooling-off« – časovni presek, ki preprečuje, da bi posameznik neposredno prešel iz ene občutljive funkcije v drugo, kjer bi lahko nastal konflikt interesov. Ta mehanizem ni le formalnost, ampak eden od stebrov pravne države, ki ščiti neodvisnost in krepi zaupanje javnosti.Ali je torej smiselno, da kandidat za okrožnega tožilca, ki prihaja iz okolja Urada za preprečevanje pranja denarja in hkrati še vedno opravlja funkcijo nadzornika v občinskem nadzornem odboru, prevzame to ključno pravosodno vlogo?Dodatno zaskrbljujoče je dejstvo, da je kandidat vložil tožbo glede izbora za predsednika nadzornega odbora, kar nakazuje na aktivno politično udejstvovanje. Še bolj problematično je, da funkcijo nadzornika opravlja v občini, ki je neposredno pod jurisdikcijo okrožnega tožilstva, kjer kandidira za mesto okrožnega tožilca.Čeprav so nadzorni odbori občin formalno nadzorne institucije, so njihovi člani imenovani s strani občinskih svetnikov, ki so sami politično izvoljeni . Ta funkcija sicer ni poklicna, vendar nosi močan politični predznak, saj nadzoruje porabo javnih sredstev in vpliva na delovanje občinske uprave.Kandidat je sicer v postopku imenovanja za predsednika nadzornega odbora doživel neuspeh, a je ostal član odbora, kar pomeni, da je še vedno vpet v lokalno politično infrastrukturo in nadzorno funkcijo, ki ima lahko neposredne učinke na razpise, subvencije in druge pomembne odločitve.Foto: Posnetek zaslona-Zakon o lokalni samoupraviKonflikt interesov in tveganje za zaupanje javnostiKot okrožni državni tožilec bi lahko kandidat lahko sprožal postopke proti osebam ali institucijam, ki jih je kot član nadzornega odbora pravzaprav nadziral. Ta dvojna vloga ustvarja realno tveganje za konflikt interesov in lahko resno zniža zaupanje javnosti v nepristranskost tožilstva.Prav tu se kaže, zakaj ni dovolj le formalno izpolnjevanje pogojev, temveč je ključna skladnost z duhom zakona. Zakon o državnem tožilstvu govori o nezdružljivosti določenih funkcij zaradi vpliva na nepristranskost, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije pa zahteva transparentnost in odpravo konfliktov interesov.Zakon o lokalni samoupravi jasno določa, da so organi občine župan, občinski svet in nadzorni odbor . Ker občinski svet imenuje člane nadzornega odbora, je ta funkcija politično določena in ni povsem ločena od političnega okolja.Glede na to, da kandidat še vedno opravlja funkcijo nadzornika občine, ki je v neposredni pristojnosti okrožnega tožilstva, je njegova nepristranskost lahko upravičeno vprašljiva. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice jasno zahteva izključitev tudi samega videza konflikta interesov, saj je zaupanje javnosti v pravosodni sistem prav tako dragoceno kot nepristranskost.Kombinacija politične funkcije nadzornika občine, prehoda iz represivne inšpekcijske vloge in imenovanja na tožilsko mesto, ki nadzira isto občino, odpira veliko pravno in etično dilemo.Pred potrditvijo kandidata bi se morali člani Državnega tožilskega sveta vprašati, ali je kandidat pred začetkom postopka vsaj podal podpisano odstopno izjavo kot član nadzornega odbora. S tem bi izničil morebitno politično "okuženost" svojega novega položaja.A tega ni storil. Zakaj? Zakaj vztraja pri funkciji, ki mu prinaša le simbolično plačilo, a ga hkrati lahko izpostavi političnim vplivom, ki ogrožajo njegovo nepristranskost kot okrožnega tožilca?Tukaj vidite, da je bil petega junija 2025 Marko Masleša predstavljen kot novi okrožni tožilec v Kopru. Foto: Posnetek zaslona- Vrhovno državno tožilstvoPresenečenje! S takšnim življenjepisom je bil za mesto okrožnega tožilca v Kopru izbran Marko Masleša. sin nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše!In zdaj najbolj šokanten del zgodbe. Kandidat, ki je kljub vsemu dobil podporo Državnega tožilskega sveta in bil imenovan za okrožnega tožilca v Kopru, ni kdo drug kot Marko Masleša, sin nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Branka Masleše.Marko Masleša kot višji inšpektor zaposlen na Uradu za preprečevanje pranje denarja. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)Od sredine junija 2023 je bil Masleša zaposlen kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja, hkrati pa opravlja funkcijo člana nadzornega odbora Občine Ankaran, ki spada pod jurisdikcijo tožilstva v Kopru. Leta 2023 je celo vložil tožbo na upravno sodišče v Novi Gorici, ker ni bil zadovoljen z izbiro postopka za predsednika nadzornega odbora Občine Ankaran.Zapis na spletni strani Občine Ankaran, da Marko Masleša še vedno deluje kot član nadzornega odbora občine Ankaran. (Foto: Posnetek zaslona- Občina Ankaran)Postkomunistični vplivi in "zlata deca" nekdanjega režima še vedno držijo pomembne položaje v ključnih institucijah pravne države. Kaj zdaj? Ali si res želimo, da se takšne povezave in konflikti interesov pojavljajo v naših pravosodnih institucijah? Ali bomo pristali na izgovore in nevidne povezave ali bomo zahtevali odgovornost in transparentnost?Zaupanje javnosti v pravosodje ni samoumevno – pravosodni organi morajo biti svetišče nepristranskosti in ne teren političnih vplivov. To je bistvo, ki ga ta primer še enkrat jasno osvetljuje.Branko Masleša, nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in oče Marka Masleše. (Foto: Prava.si)Če želite spremljati takšne zgodbe in podpirati neodvisno novinarstvo, nas podprite: Prava.si | TRR: SI56 0234 0174 2349 707Luka Perš

Wed, 18. Jun 2025 at 21:40

4031 ogledov

OBŠIRNA ANALIZA DOKAZUJE, DA IMA ŽVIŽGAČ PRAV! Ocenite sami, ali je Ribič odgovoren za več milijonsko oškodovanje STELKOMA!!!
V našem mediju Prava smo objavili članek z naslovom [EKSKLUZIVNO]Andrej Ribič slovenske davkoplačevalce oškodoval za 30 MILIJONOV EVROV?? To nam je razkril ŽVIŽGAČ IZ STELKOMA!. V njem smo razkrili insajderske informacije žvižgača iz družbe Stelkom, kako je potekalo sistematično oškodovanje para državnega podjetja zaradi poslov z IRU pogodbami na področju koriščenja kablov za nemoteno delovanje dejavnosti telekomunikacijskih podjetjih. V svoji izpovedi je zelo močno obremenil Andreja Ribiča, ko je še bil predsednik uprave Elektro Ljubljana. Med drugim mu je očital, da je posredno oziroma neposredno soodgovoren za 30 milijonov evrov škode na račun slovenskih davkoplačevalcev. Zato smo se odločili, da se lotimo obširne finančne analize in preiskave s pomočjo letnih finančnih poročil Elektra Ljubljane, Elesa in bilanc družbe Stelkom. Kot smo ugotovili, sodeč po javno dostopnih podatkih je bil Andrej Ribič skoraj desetletje v dvojni funkciji predsednika uprave Elektra Ljubljana in predsednika oziroma člana nadzornega sveta družbe Stelkom. Tako je realno skoraj deset let Ribič imel pred sabo vse ključne poslovne podatke. Kako je prišel žvižgač do ugotovitev, da bi lahko Andrej Ribič nosil vsaj politično, moralno in etično odgovornost, se skriva v množici številk in računovodskih izkazov. Kot boste videli, tudi javno objavljeni finančni podatki nakazujejo, da je prišlo do oškodovanja družbe Stelkom v preteklosti med 15 do 30 milijonov evrov. Sodeč po dokumentaciji, bi morali nemudoma ukrepati na Finančni upravi Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije in Komisija za nadzor javnih financ. Spoštovani državljani, spoštovani strokovnjaki za računovodske finančne izkaze, vabimo vas, da se sami poigrate s številkami. Stavimo simbolni evro, da boste prišli do podobnih zaključkov kot nam jih je zaupal žvižgač in avtor tega članka. Vabimo vas, da si pozorno preberete dvajset sledi zapisanih skozi poglavja, kako smo razkrili sporno dvojno vlogo Andreja Ribiča ob domnevnem oškodovanju slovenskega proračuna v višini med 15 do 30 milijonov evrov!???1. poglavje: Ko se oglasi žvižgačV uredništvo Prava.si smo prejeli dva dokumenta. Prvi je pogodba o uporabi optičnega voda med BTC in WTC iz leta 2005, ki jo je podpisal Elektro Ljubljana s ponudnikom kablov. Drugi je interni izpis vseh kablov po Ljubljani, ki jih uporablja podjetje Stelkom d.o.o. Dokumenta je dostavil žvižgač v Stelkomu. Zatrjeval je, da je javna infrastruktura dolga leta tržena brez povratka koristi državi. Trdil je, da je bil sistem viden, znan in zavestno ignoriran.Foto: Prava.si2. poglavje: Dvojna vloga Andreja RibičaOd 23. februarja 2010 do novembra 2021 je bil Andrej Ribič predsednik uprave Elektro Ljubljana. Istočasno je bil od leta 2012 oziroma 2013 dalje tudi predsednik nadzornega sveta podjetja Stelkom. Elektro Ljubljana je bila večinska ustanoviteljica Stelkoma. To pomeni, da je Ribič nadzoroval podjetje, ki je tržilo infrastrukturo podjetja, ki ga je sam vodil. Sistem brez zavor.Tukaj lahko vidite, kdaj je bil Andrej Ribič predsednik uprave Elektro Ljubljana. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Tukaj se jasno vidi, kdaj je bil Andrej Ribič v nadzornem svetu družbe Stelkom. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)3. poglavje: Prihodki, ki niso nikoli vrnjeniFinančna poročila podjetja Stelkom kažejo, da je med letoma 2011 in 2024 ustvarilo povprečno 7,8 milijona evrov prihodkov letno. V enakem obdobju v bilancah Elektra Ljubljana ni zaslediti nobenih prihodkov, ki bi izhajali iz najema kablov, infrastrukture ali uporabe optičnega omrežja. Kar je Stelkom pridobil, je tam tudi ostalo.Bilance poslovnih izzidov med leti 2011-2014 družbe Stelkom. (Foto: E-bonitete)4. poglavje: Sledi amortizacijeStelkom je v obdobju 2011 do 2024 vsako leto amortiziral osnovna sredstva v vrednosti od 400.000 do 1.000.000 evrov. V vseh bilancah je prikazano več kot 11 milijonov evrov kumulativne amortizacije. Vendar nikjer ni zabeleženo, da bi ta sredstva pridobili z investicijo, leasingom ali odkupi. Kar pomeni, da amortizirajo infrastrukturo, ki je formalno nikoli niso kupili. Lahko sumimo, da je infrastruktura najeta, a brez nadomestila kažejo naši indici v obširni preiskavi.Bilanca stanja družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: E-bonitete)5. poglavje: Prikrivanje skozi zabilančna sredstvaMed letoma 2011 in 2015 so v bilancah Stelkoma navedena zabilančna sredstva. Gre za pogodbe ali pravice, ki niso lastništvo, a imajo uporabno vrednost. Višine se gibljejo med 1,2 milijona in 200.000 evrov. Več finančnih analitikov je potrdilo, da gre skoraj gotovo za dolgoročne pogodbe IRU, ki bi morale imeti tudi protiknjižno postavko – denarno nadomestilo lastniku infrastrukture. Vendar se tega v javno dostopnih finančnih podatkih ne opazi.Izkazi poslovne izzida družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: E-bonitete)6. poglavje: Stroški storitev brez pojasnilaV istem obdobju je podjetje Stelkom izkazovalo med 2,5 in 3,5 milijona evrov stroškov storitev letno. Skupaj več kot 40 milijonov evrov v desetih letih. V poročilih ni navedeno, komu so bile storitve plačane. V nobenem primeru to niso bila podjetja, ki so zgradila kablovod. Sredstva so torej domnevno odtekala iz sistema, ne da bi bilo javnosti znano kam.Računovodski izkazalniki družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)7. poglavje: Denarni tok – denar je bilDenarni tok iz poslovanja je bil med 2020 in 2022 vsako leto pozitiven in je presegal milijon evrov. Podjetje je imelo na voljo realni denar, ki pa ga ni investiralo nazaj v infrastrukturo, ni ga izplačalo kot nadomestilo Elektru Ljubljana, niti ni zmanjševalo dolga. Namesto tega se je stanje denarja zmanjševalo, dolgoročni cilji pa so izginjali.Denarni tok družbe Stelkom. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)8. poglavje: Plačilna disciplina, ki je niV letu 2024 ima Stelkom bonitetno oceno 2 – kar pomeni visoko tveganje, zamude plačil nad 120 dni in potencialne insolvenčne nevarnosti. Iz podjetja, ki je desetletje ustvarjalo milijonske prihodke in je amortiziralo kablovod, je ostala lupina z blokiranimi računi in neporavnanimi obveznostmi.Ocena družbe Stelkom na spletni strani e-bonitete. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)9. poglavje: Zamenjava lastništva – zadnji maneverLeta 2022 je lastništvo Stelkoma prešlo iz lasti Elektra Ljubljana v zasebne roke. Novi lastnik je postal Metrima d.o.o. Po tem datumu se je poslovanje poslabšalo. Dobri denarni tokovi so usahnili. Povezava med kabli in javno infrastrukturo je bila pretrgana. Pred tem pa je sistem deloval skoraj dve desetletji. Vse kaže, da se naši sumi iz napisane trilogije Stelkom uresničujejo. Foto: Prava.si10. poglavje: Vse poti vodijo k odgovornostiAndrej Ribič je imel kot predsednik uprave Elektra Ljubljana (2010–2021) in kot predsednik nadzornega sveta Stelkoma (od 2012/2013 dalje) neposreden in stalen vpogled v pogodbe, bilance in finančne tokove.Ni sklenil tržne pogodbe o oddaji infrastrukture. Ni zahteval nadomestil. Ni ustavil sistema. Namesto tega je vodil in nadzoroval entitete, ki so omogočale prikrito trženje javnih sredstev brez vračila. Tudi mi smo mislili, da žvižgač pretirava z oceno oškodovanja slovenskega proračuna. Vendar smo tudi sami ugotovili, da je lahko skozi dolgoletno delovanje Stelkoma v teh letih zaradi sistematičnega delovanja lastnikov se povzročila domnevna škoda v višini 25 do 30 milijonov evrov.Foto: ChatGPT11. poglavje: Kako so kabli izginili iz bilancKo v bilancah ni investicije, ni nakupa, ni leasinga, ni dolgoročnega najema, a so osnovna sredstva amortizirana, pomeni to le eno: kabli, ki jih Stelkom uporablja, niso nikoli bili njihovi. A vendar so jih računovodsko pripoznali kot del svoje dejavnosti. S tem so ustvarjali prihodke na podlagi infrastrukture, ki je ostala v lasti drugega podjetja. V tem primeru Ribečevi Elektro Ljubljana.IRU pogodba sklenjena s strani Elektra Ljubljana v letu 2005. (Foto: Bralec Prava.si)12. poglavje: Pravni manever, imenovan IRUPogodba iz leta 2005 dokazuje uporabo infrastrukture brez formalnega prenosa lastništva. Takšna pravica uporabe se imenuje IRU. Računovodsko je takšna pravica vedno dvostranska: uporabnik jo mora pripoznati kot dolgoročni dolg, lastnik pa kot dolgoročni prihodek. Stelkom jo je pripoznal. Elektro Ljubljana nikoli. Kar pomeni, da nikoli ni dobil nadomestila.Foto: Bralec Prava.si13. poglavje: Kdo je zares plačeval? Nihče.Med pregledom finančnih poročilih Elektra Ljubljana ni zaznati prihodkov iz najema kablovodov, je edina logična razlaga, da se sistem nikoli ni obravnaval tržno. Ni bilo nadomestil. Ni bilo ocene tržne vrednosti. Ni bilo knjigovodskega vračanja investicije. Država je investicijo pokrila. Izvajal jo je Stelkom. Dobiček je bil njegov.Bilanca stanja družbe Stelkom v letih 2017-2021. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)14. poglavje: Plačila, ki izginejo v storitveVsako leto so iz podjetja Stelkom izginili milijoni evrov pod postavko "stroški storitev". Teh storitev ni moč povezati z investicijami, s kabli, niti z infrastrukturo. Gre za operativne izdatke, ki so najverjetneje služili kot notranji prevzemi vrednosti. Denar je krožil znotraj sistema, lastnik infrastrukture pa ni dobil ničesar.15. poglavje: Finančna analiza – kako do 30 milijonov?Povprečna letna vrednost uporabe infrastrukture bi morala znašati vsaj 1,6 milijona evrov. Toliko znaša 20 % tržna vrednost prihodkov Stelkoma (okrog 8 milijonov letno). V 15 letih to znese najmanj 24 milijonov. Ob dodatnih stroških amortizacije, zabilančnih sredstev in neknjiženih obveznosti se končna ocena ustavi med 25 in 30 milijoni evrov. Po mnenju več neodvisnih davčnih in računovodskih strokovnjakov gre za jasen primer prikritih prihodkov, ki bi morali biti knjigovodsko izkazani in davčno obravnavani. Če podjetje trži nekaj, kar ni v njegovi lasti, in s tem ustvarja dohodek, mora obstajati pogodben odnos in tok denarja nazaj do lastnika. Če tega ni, obstaja resna verjetnost oškodovanja.Računovodski kazalniki družbe Stelkom v letih 2017-2021. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)16. poglavje: Zakaj ni nihče ukrepal?Ker je imel Andrej Ribič funkcijo predsednika uprave Elektra Ljubljana od februarja 2010 do novembra 2021 in od leta 2012/2013 dalje tudi funkcijo predsednika nadzornega sveta Stelkoma, je bila vsakršna notranja opozorila ali zahteva po pogodbeni poravnavi vnaprej izničena. Nihče v sistemu ni imel motivacije, da to popravi. Ribič bi moral sam sprožiti revizijo. Pa je ni.Foto: Prava.si17. poglavje: Časovna linija prikrivanjaOd leta 2005 do 2022 ni bilo nobene pogodbe, ki bi urejala plačila za uporabo kablov. V bilancah Elektra Ljubljana se to nikoli ne odraža. Po letu 2022, ko je Stelkom prešel v zasebne roke, se sistem zlomi. Povezave se pretrgajo. Bonitetne ocene padejo. Denarni tok izgine. A pred tem je sistem tiho deloval skoraj dve desetletji.Foto: Prava.si18. poglavje: Revizorji, ki so molčaliVsako leto so tako Stelkom kot Elektro Ljubljana oddajali letna poročila z mnenji pooblaščenih revizorjev. Nobeden izmed njih ni opozoril na neobstoječe prihodke iz uporabe infrastrukture, na odsotnost nadomestil, na zabilančna sredstva brez ustreznega prihodka. Kar pomeni, da je sistem imel tudi računovodsko tišino.19. poglavje: Številke, ki dokončno potrjujejo naše domnevne sumeNa podlagi javno dostopnih finančnih poročil družbe Stelkom d.o.o. za obdobje od leta 2011 do 2021 je razvidno, da je podjetje ustvarjalo povprečno med 7 in 8 milijonov evrov letnih prihodkov. Istočasno je vsako leto izkazovalo amortizacijo osnovnih sredstev v vrednosti med 580.000 in 850.000 evrov.Ti zneski se neposredno nanašajo na uporabo fizične infrastrukture – kablovodov in optičnih povezav, ki jih podjetje formalno ni nikoli kupilo, pač pa je temeljilo na dolgoročnih pravicah uporabe.V ključnih letih, kot so 2012, 2013 in 2014, se v bilancah pojavljajo tudi zabilančna sredstva v višini med 900.000 in 1.200.000 evrov. Gre za obveznosti, ki niso del aktivnega knjigovodstva, temveč izhajajo iz t. i. pravice do uporabe – pogodbeno razmerje znano kot IRU. To pomeni, da je Stelkom lahko tržil infrastrukturo, ne da bi jo imel v lasti, a bi moral za to lastniku – v tem primeru Elektru Ljubljana – plačevati nadomestilo. Tega v nobenem trenutku ni zaznati v prihodkovnih izkazih Elektra Ljubljana.V letih, ko so ti prihodki iz uporabe kablov najvišji, so v bilancah Elektra Ljubljana ti prihodki enostavno izginili. V bilancah ni zaslediti nobene postavke, ki bi potrjevala, da je za uporabo lastne infrastrukture Elektro Ljubljana prejemal denarno nadomestilo.Izračunano po konzervativnem modelu, bi moral Elektro Ljubljana letno prejeti med 1,5 in 2 milijona evrov. V desetih letih to znaša najmanj 15 do 20 milijonov evrov. Skupaj z amortizacijo, prikritimi terjatvami in izločenimi prihodki se številka povzpne nad 25 milijonov evrov.Pomemben dokaz predstavlja tudi sprememba lastništva v letu 2022, ko je podjetje Stelkom iz rok Elektra Ljubljana prešlo v zasebno last. Po tem trenutku se v poročilih Stelkoma začnejo kazati negativni denarni tokovi, bonitetne ocene podjetja padejo, plačilna sposobnost upade, struktura odhodkov se poruši.Ta prelomnica jasno kaže, da je bil poslovni model dolgoročno nevzdržen in da je lahko deloval le ob institucionalni podpori, ki jo je omogočal nadzorni odnos Elektra Ljubljana kot ustanovitelja in nadzornika.Najpomembnejša ugotovitev pa izhaja iz neposredne časovne povezave med funkcijo Andreja Ribiča kot predsednika uprave Elektra Ljubljana od leta 2010 do 2021 in njegovim istočasnim nadzorom nad Stelkomom, kjer je zasedal mesto predsednika nadzornega sveta od leta 2012/13 dalje.Ribič je torej skoraj desetletje sedel na obeh straneh pogodbenega razmerja: bil je odgovoren za zaščito državne infrastrukture in hkrati za nadzor podjetja, ki jo je tržilo brez kompenzacije.Če bi bil sistem zasnovan po tržnih načelih, bi morala obstajati pogodba, ki določa ceno uporabe, obračun IRU pravic, nadomestilo amortizacije in tok denarja med uporabnikom in lastnikom infrastrukture.Ker vsega tega v bilancah ni, je mogoče govoriti o sistemski finančni vrzeli, katere vrednost presega 25 milijonov evrov. In to ni več zgolj strokovna ocena – to je izračun, podprt z dokumenti, številkami in knjigovodskimi dejstvi.20. poglavje: Dokazano. Sistem je obstajalKo raziskuješ komunikacijske vode, pričakuješ, da bo država imela celovito evidenco, kdo uporablja fizično infrastrukturo, po kakšnih pogodbah in s kakšnim nadomestilom. A takega registra v Sloveniji ni. Ne GURS, ne AKOS, ne SODO, ne ELES ne vodijo javno dostopnega katastra optičnih kablov, kjer bi bilo mogoče pregledno razbrati, katero podjetje ima pravico uporabe določenega voda in ali za to plačuje.Obstajajo delni sloji na geoportalih, kot sta Prostor.si in Geoportal AKOS, kjer je mogoče na zemljevidu vizualizirati dele pasivne infrastrukture. A ti sloji so nepopolni, ne vsebujejo informacij o pogodbah, ne prikazujejo IRU dogovorov in ne omogočajo identifikacije finančnih tokov, ki bi jih moral prejemati lastnik infrastrukture.To pomeni, da uporabniki kablov lahko dejansko poslujejo, tržijo in ustvarjajo prihodke iz državne infrastrukture – brez kakršnekoli centralne evidence, brez javne preglednosti in brez opozorila. Z drugimi besedami: kar ni vpisano, lahko obstaja. Lahko se trži. Lahko ustvarja milijonske prihodke. In lahko izgine – brez sledi.Ta sistemski vakuum je v Sloveniji omogočil, da je podjetje, kot je Stelkom, lahko tržilo državne kable brez dokumentiranega vračila koristi lastniku – ker ni bilo nadzora. Ker ni bilo registra. Ker je obstajal sistem, ki se je zanašal na to, da nihče ne bo vprašal, kdo so pravi lastniki in ali je infrastruktura res prodana – ali pa le brezplačno uporabljena.Po vseh analiziranih dokumentih, bilancah, pogodbah in finančnih tokovih je jasno: obstajal je sistem, ki je skoraj dve desetletji tržil javno infrastrukturo, ne da bi njen lastnik dobil plačano. Andrej Ribič je bil na obeh straneh sistema. Ni ukrepal. Ni zahteval plačila. Ni zavaroval javnega interesa. Država je izgubila desetine milijonov evrov.Na vrsti so ustrezno usposobljeni strokovni neodvisni organi, da na podlagi javno dostopnih podatkov sprožijo ustrezne postopke in ukrepajo skladu s svojimi pristojnostmi zapisano v slovenski zakonodaji.Luka Perš

Tue, 17. Jun 2025 at 18:13

1626 ogledov

Bržan, Mandarič in Ukrajinci: 10-milijonsko dvigalo in 150-milijonski hotel – kdo vodi igro? Starman, Bržan, Mandarič??
Pojavljajo se resni indici in sumi, da gre v resnici za odličen poslovni projekt srbskega-ameriškega poslovneža Milana Mandarića. Ta naj bi skupaj z Bržanom načrtoval gradnjo tako imenovane Bržanove arhitekturne mojstrovine. Poleg dvigala naj bi bil Mandarić že dogovorjen z ukrajinskimi investitorji, ki naj bi zgradili hotel v vrednosti 150 milijonov evrov. V članku pojasnjujemo tudi nekaj tehtnih tehničnih pomislekov glede izvedljivosti in smiselnosti tega projekta. A to je šele začetek – zgodbo bomo pri našem mediju spremljali zelo natančno. Spoštovani župan Kopra Aleš Bržan, če bo kdo razkril morebitne finančne povezave, bomo to zagotovo mi. Zato vam iskreno svetujemo, da še enkrat temeljito premislite, ali je smiselno projekt nadaljevati.V preteklosti je tesno sodelovanje med Bržanom in Mandarićem razkril Boštjan Aver, nekdanji svetovalec srbskega-ameriškega poslovneža. V primeru Bržanovega dvigala bi morali občani Kopra nujno reagirati in zahtevati občinski referendum. Si res želijo dopustiti tako potraten in sporen projekt?V našem članku z naslovom OBALA, ALI IMATE TEŽAVO LEGALNO PRIPELJATI IZ TUJINE 140 MILIJONOV DOLARJEV V SLOVENIJO! TO JE EDINI DENAR, KI JE OSTAL!!! smo zapisali:"Slovenija ni žrtev tako imenovanih levih in desnih političnih polov, temveč konkretnih posameznikov z Obale, na katere smo že večkrat opozorili v naših člankih. Gre za popolno ugrabitev države – obalni dnevni migranti v Ljubljani imajo pod nadzorom vse ključne institucije. Težava je, da jih je Žugelj dobesedno razkrinkal, kar je tudi sam poudaril v izjavi. Spoštovana Obala, ali res imate težavo legalno prenesti 140 milijonov dolarjev v Slovenijo? Si zato želite novo Adrio? Kaj pa zakon o tonaži? Stadina, kaj to pomeni?"Foto: Prava.siKot boste opazili v nadaljevanju članka, naj bi ukrajinski investitorji res nameravali zgraditi hotel za 150 milijonov evrov. 140? 150? Dve številki, ki se pojavljata skoraj simetrično in – kot se pogosto zgodi – bo zgodba najverjetneje zaključena z implozijo.V nadaljevanju članka bomo razkrili tehnične spornosti projekta, vse ključne politične akterje, ki kažejo največji interes za izvedbo, in zakaj bi moral biti projekt nemudoma ustavljen. Gremo lepo po vrsti...Projekt mobilne povezave med Žusterno in Markovcem v Kopru, v katerega je vključeno dvigalo v stebru z razgledno ploščadjo in viaduktom za kolesarje in pešce, od svojega nastanka dalje razburja javnost zaradi dvomov o smiselnosti takšne astronomske investicije.Potem ko je bil aprila 2025 na seji občinskega sveta predlog župana Aleša Bržana zavrnjen zaradi resnih pomislekov glede varnosti, vplivov na okolje in nejasnih stroškov, je bil projekt maja na presenečenje mnogih potrjen.Župan MO Koper in eden ključnih pobudnikov spornega projekta Aleš Bržan. (Foto: Posnetek zaslona- Obrazi slovenskih pokrajin)Vendar ne zaradi spremenjene vsebine, saj je dokumentacija ostala skorajda identična, temveč zaradi političnega obrata dveh svetnikov. Kaj se je torej zgodilo? In čemu služi projekt, ki naj bi premostil nekaj deset metrov višinske razlike, a je vreden skoraj deset milijonov evrov – do konca gradnje pa se bo, tako kot se to redno dogaja, skoraj zagotovo še bistveno podražil?Kot je znano, na dogajanje v koprski občini poleg župana Aleša Bržana vplivata še dva vplivna lokalna politika in podžupana – advokat Janez Starman in Mateja Hrvatin Kozlovič, sicer prijateljica bolj znane Tamare Kozlovič, bivše direktorice občinske uprave. Slednja je bila na listi Gibanja Svoboda leta 2022 izvoljena v Državni zbor, pred tem pa so se pojavljali zapisi o ljubezenski telenoveli med njo in Bržanom; nekateri so celo namigovali, da bi bil zakon Bržana resno ogrožen, če Kozlovičeva ne bi odšla v Ljubljano je poročal naš medij Prava.Foto: Prava.siČeprav so mestni svetniki gradnjo dvigala sprva zavrnili zaradi številnih pomislekov, so ga na zadnji seji maja letos potrdili. A dokument, ki so ga znova prejeli v odločanje, smo natančno pregledali in ugotovili, da ne prinaša bistvenih vsebinskih sprememb. Kaj se je torej spremenilo? Nič.Vmes sta se »zgodila« dva mestna svetnika, ki sta mnenje brez pojasnila spremenila. Je v ozadju politična korupcija????, se mnogi sprašujejo.Vsebina projekta: dvigalo, viadukt in gostinski objektKot je razvidno iz gradiva, investicija obsega viadukt z dvigalom in razgledno ploščadjo, dve nadkriti kolesarnici, gostinski objekt in sanitarije, oporni zid in zunanjo ureditev, urbano opremo (klopi, osvetlitev, koši), priključitev na vodovodno, elektro in telekomunikacijsko omrežje ter pešpoti, kolesarske steze in preureditev parkirišča pri OŠ Antona Ukmarja na Markovcu. Kot piše, bo dvigalo omogočilo »vzpostavitev nove in funkcionalno prijaznejše povezave« med Markovim hribom, Semedelo in obalnim območjem z mestnim središčem, projekt bo prispeval tudi k spodbujanju »pešačenja kot pomembnega potovalnega načina« ter izboljšanju kakovosti zraka in znižanju toplogrednih izpustov.Podžupanja MO Koper Mateja Hrvatin Kozlovič, prijateljica poslanke Gibanje Svoboda Tamare Kozlovič, nekdanje direktorice občinske uprave v prejšnjem mandatu pri sedanjem županu Bržanu. (Foto: Posnetek zaslona- Občina Koper)Prometni in prostorski posegi: manj parkirišč, zožene cesteObmočje gradnje leži v pobočju klifa in na delu obalne izravnave med Semedelo in Žusterno. Zgornja vstopno-izstopna ploščad je predvidena na nivoju zgornje ureditve na Markovcu, nekoliko pod nivojem »Kroga«.V sklopu projekta je predvidena vzpostavitev 300 metrov dolge kolesarske povezave in nove kolesarske površine. Prostor za umestitev kolesarske steze se želi pridobiti na račun preureditve obstoječega parkirišča pri osnovni šoli, tako da se bo del parkirnih mest za avtomobile – kjer zdaj parkirajo predvsem starši, ko oddajo svoje otroke v vrtec in šolo – preprosto ukinil. Dvom mnogih pa vzbuja tudi načrt, da naj bi se na račun nove kolesarske poti zožala obstoječa cesta. »Kolesarski pas se umesti na račun zožitve lokalne ceste s sedem metrov na 5,5 metra, kar še dovoljuje zaris sredinske ločilne črte,« beremo v gradivu. Kaj bo to pomenilo za varnost prometa, ni zapisano.Prah, hrup in gradbišče tik ob šoli in vrtcuV času gradnje se pričakuje »vpliv na zrak, vodo in tla ter obremenitev območja gradnje s hrupom, vibracijami, prašenjem in osvetlitvijo«. Avtorji gradiva sicer navajajo, da se zaradi gradbenih posegov »ne pričakuje porušitve, škode ali deformacij, večjih od dopustne ravni na sosednjih hišah«. Pri tem ne posebej omenjajo, da med »sosednje hiše« sodi tudi osnovna šola, ki je tik ob predvidenem gradbišču.Zapisano je tudi, da lahko zaradi uporabe gradbene mehanizacije pride »do tresljajev oziroma vibracij«, vendar »ni mogoče predvideti ocene vplivov na sosednje objekte oziroma zemljišča, ker so ti odvisni od temeljenja teh objektov, sestave tal, kompaktnosti itd.«To torej pomeni, da investitor – občina – sploh ni predvidela, kako bodo vibracije ob gradnji dvigala v neposredni bližini osnovne šole vplivale na zgradbo, v kateri se dnevno zadržuje 900 otrok?!Hrup »ne bo čezmeren« – a zgolj ob upoštevanju naslednjih pogojev: »gradbeni stroji ne smejo obratovati sočasno«, »tovorna vozila morajo biti v času nakladanja materiala ugasnjena«, »gradbena dela lahko potekajo v dnevnem času med 6. in 18. uro«. Z drugimi besedami: gradbena dela se bodo izvajala točno v času obratovanja šole!????Kot je še mogoče razbrati iz dokumentacije, se zaradi gradbenih del pričakuje tudi povečana onesnaženost zraka, predvsem s prašnimi delci, emisije iz prometa zaradi obratovanja gradbenih strojev in prometa s tovornimi vozili. Prav tako je pričakovati nastajanje gradbenih, komunalnih in drugih odpadkov, kot tudi »manjših količin nevarnih odpadkov«.Ameriški-srbski poslovnež Milan Mandarić pričakuje, da v zameno oddajo svojega zasebnega zemljišča za graditev Bržanovega stolpa dobi vsa dovoljenja, kjer naj bi ukrajinski investitorji zgradili hotel v vrednosti 150 milijonov evrov!?? (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal 24)Nenaden politični preobrat brez vsebinskih spremembZaradi številnih pomislekov je večina svetnikov aprila glasovala proti Bržanovemu dvigalu. To je bil tudi prvi poraz župana v njegovem mandatu. A če je kdo mislil, da je s tem njegovih sanj o dvigalu konec, se je uštel.Sledila je ponovna uvrstitev dvigala na sejo mestnega sveta; o njem so svetniki glasovali 22. maja ter ga potrdili. So jih prepričali novi argumenti? Poglejmo, če je prišlo v novem gradivu do kakšnih sprememb. Dokumenta sta praktično enaka. Kaj se je torej zgodilo?Občinska svetnica italijanske narodnostne skupnosti v MOK Roberta Vincoletto. (Foto: Posnetek zaslona- Cancapodistria.si)Po poročanju nekaterih medijev sta se »zgodila« dva mestna svetnika – oziroma svetnica in svetnik – ki sta nenadoma spremenila mnenje. Pred sejo so zaokrožile govorice o izsiljevanju svetnice italijanske narodne skupnosti Roberte Vincoletto, ki naj bi ji Bržan neposredno pogojeval glas za dvigalo z usodo italijanskega vrtca v Hrvatinih. Če to drži, gre za prvovrstni primer politične korupcije.Za obrat je poskrbel tudi svetnik Levice Alan Medveš, ki je pri prvem glasovanju glasno nasprotoval dvigalu, a si je v drugem poskusu očitno premislil – spremembe svojega stališča na seji mestnega sveta ni pojasnil. Morda bo razloge pokazal čas, ko bo vidno, ali je bila v ozadju tudi pri Medvešu kakšna politična »kupčija« z Bržanom.Občinski svetnik v MO Koper Alan Medveš. (Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv, STA)Iz državnega na zasebno zemljišče – ali kdo je v resnici zmagovalec?Vendar pa tehnične posebnosti Bržanove investicije v dvigalo niso edino, kar razburja javnost. Razprava v mestnem svetu je namreč razkrila, da je bilo dvigalo brez vednosti občinskih svetnikov premeščeno s prvotne lokacije na državnem zemljišču na zasebno parcelo v lasti Milana Mandarića, srbsko-ameriškega poslovneža, ki je bil z Bržanom povezan že v preteklosti.Zakaj se bo dvigalo gradilo na privatnem zemljišču Mandarića in ne na državnem zemljišču, kot je bil planiran t. i. Fuksasov stolp, ki ga je načrtoval bivši župan Boris Popovič leta 2018, ni jasno.Tega tudi občinski svetniki niso izvedeli. Ne ve se niti, kako bo koprska občina pridobila pravico do gradnje na Mandarićevem zemljišču in pod kakšnimi pogoji bo Mandarić občini omogočil stavbno pravico. Kakšni dogovori so v ozadju, v tem trenutku nihče ne ve.Vendar pa se ve, da Mandarić namerava na svojem zemljišču na koprskem klifu graditi hotel. Mandarić naj bi preostanek zemljišča prodajal ukrajinskim investitorjem za tri milijone evrov. Ti naj bi tam zgradili luksuzni hotel s petimi zvezdicami, vreden 150 milijonov evrov.Če se projekt uresniči, bi lahko del občinske plaže postal zasebna hotelska plaža, pridobljena prek koncesije – čeprav je bila ta plaža urejena z javnim denarjem.Koliko bo bližina dvigala z vso infrastrukturo vplivala na povečanje vrednosti njegovega zemljišča, ostaja vprašanje, na katerega si bodo v Kopru prej ali slej morali odgovoriti prav tisti svetniki, ki so glasovali za to – za mnoge zelo sporno – investicijo.Mandarić, luksuzni hotel in stari znanciPrav v času odločanja o dvigalu so se pojavili tudi medijski zapisi, povezani s spremembo občinskega prostorskega načrta (OPPN) parka ob Ferrarski ulici, ki jo je omogočil župan Bržan in njegova večina v mestnem svetu po izvolitvi. Ta sprememba je omogočila gradnjo stanovanjske soseske prav Mandariću.O tem je javno spregovorila tudi priča, ki trdi, da je Mandarić Bržanovo kampanjo financiral z 30.000 evri gotovine – 15.000 evrov naj bi članu Bržanove ekipe izročila prav omenjena priča, bivši Mandarićev svetovalec Boštjan Aver. Tudi teh informacij Bržan na seji ni pojasnil – raje je prst usmeril v bivšega župana Popoviča.Janez Starman, sedanji nepoklicni podžupan mestne občine Koper Janez Starman, pred leti tudi skupni kandidat za župana Kopra strank levega političnega pola. Sedaj pa opravlja funkcijo predsednika Odvetniške zbornice Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona- 24ur)Simbol nepreglednosti, ki kliče po odgovorihV ozadju Bržanove investicije v dvigalo na Markovec so torej ene in iste politično-poslovne povezave. Mandarić je bil z Bržanom povezan že v preteklosti, zdaj pa se ponovno pojavlja v povezavi z enim največjih občinskih gradbenih projektov. Obenem pa anonimka, ki opozarja na sum koruptivnih poslov iz časa Bržanove kampanje, ostaja nepojasnjena. Investicija v 10-milijonsko dvigalo je, še preden se je začela gradnja, obremenjena s sumom koruptivnosti in nepreglednosti, ki kliče po odgovorih – ne le zaradi višine zneska, temveč predvsem zaradi vzorcev političnih spreg, ki se ponavljajo.Ko se isti obrazi pojavljajo v milijonskih projektih, brez jasne razmejitve med javnim interesom in zasebnimi koristmi, postane tudi dvigalo več kot zgolj infrastrukturni projekt – postane metafora politične vzpenjače, ki se napaja iz javnih sredstev in pelje v labirint s sumom korupcije obremenjenih povezav.Luka Perš
Teme
dokumenti DominikaŠvarcPipan IgorŠoltes KlemenŽibert litjska petioktober sašajazbec SebastjanVežnaver uradniki zavrženodejanje

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

DOKUMENTI: Dominika Švarc Pipan LAŽE!PETEGA OKTOBRA 2023 JE SAMA IZRECNO POVEDALA, DA BO KEŠ ZA LITIJSKO ZRIHTALA PRI GOLOBU!