Zdaj je dokončno jasno: v Sloveniji poteka tiha, a vse bolj razvidna poslovno-politična vojna med dvema vplivnima klanoma – enim, ki se zbira okoli predsednika UEFA Aleksandra Čeferina, in drugim, ki ga vodi dolgoletni kadrovski strateg države Borut Jamnik. V ospredju ni le boj za položaje, temveč za nadzor nad ključnimi vzvodi oblasti in kapitala. Zadnji dogodki potrjujejo, da sta se oblikovali dve glavni omrežji, ki vplivata na najpomembnejše gospodarske in politične odločitve v državi.Znaki spopada: državna podjetja, RTV, milijardni razpisiSporna pogodba med RTV Slovenija in odvetniško pisarno Čeferin, zadrževanje odvetniške licence Aleksandra Čeferina s strani Janeza Starmana, dogajanje v podjetjih kot so Petrol, Slovenske železnice, DARS, širitev vpliva SID banke, in gradbeni posli Daria Južna v Ljubljani – vse to niso več nepovezani incidenti, temveč deli večje slike.Na eni strani se vzpostavlja novo omrežje okoli Čeferina, kamor se selijo tudi nekdanji člani izginjajočega omrežja Komandos, povezani z dediščino Janeza Zemljariča in gospodarstvom nekdanje Splošne plovbe. Ob tem je že v preteklosti eden najbolje obveščenih novinarjev v Sloveniji Bojan Požar v članku z naslovom Umaknil se je iz politike in vrgel v biznis: Menda vodi tretji gradbeni kartel, prek bratranca pa naskok na Petrol povedal, da Čeferinovo omrežje ima vpliv na svoj tako imenovani gradbeni imperij, ki ga sestavlja poleg Južne tudi predsednik uprave Darsa Andrej Ribič in lastnik gradbena podjetja GH Holding Blaž Miklavčič. Na drugi strani se utrjuje finančno-poslovni klan Boruta Jamnika, ki izhaja iz obdobja njegovega vpliva v Luki Koper.Posnetek zaslona- Info360Novinar Aleksander Lucu je v članku Zasedba na košarki vznemirila desnico in Boštjančičevo druščino (25. marec 2025, Nedeljski dnevnik) razkril zbiranje pomembnih akterjev Čeferinovega kroga: Zoran Janković, Radenko Mijatović, Tomaž Berločnik, Blaž Brodnjak, Sašo Berger, Damjan Kralj, Izet Rastoder, Goran Barišić. Darko Horvat pa po besedah Lucuja velja za tihega financerja podjetja MSIN, kjer eno osrednjih vlog igra predsednik NZS Mijatović.Aleksander Lucu je v svojem zapisu z dne 25. marca 2025 v Nedeljskem šepetu lepo nakazal, kakšna politična gospodarska vojna čaka našo državo. Jasno je definiral oba klana, ki se spopadata za oblast. (Foto: Posnetek zaslona-Nedeljski dnevnik)Ta »košarkarska zasedba« naj bi sprožila nelagodje ne le na desnici, temveč tudi v krogih okoli finančnega ministra Klemna Boštjančiča in predsednice države, ki podpirata guvernerko Sašo Jazbec. Tu so še Marko Jazbec (Sava Re), Andrej Slapar (Triglav) in seveda Borut Jamnik, ki po novem preko Mateja Narata že širi svoj vpliv na Makedonijo.Aleksander Čeferin – novi »kralj« vzporednega mehanizma globoke države?Čeferin ni več le športni funkcionar. V očeh poznavalcev politično-poslovnega ozadja postaja ključna oseba vzporednega mehanizma globoke države. Njegove močne vezi na Madžarskem (OTP, Planet TV, MOL) ter vpliv na medijsko mrežo družine Odlazek kažejo na strateško širitev moči.Primer Miloša Njegoslava Milovića, katerega intervjuja niso objavili ne v Večeru ne na Planet TV, je jasen primer medijske cenzure in potrjuje, kako daleč sega moč Čeferinove mreže – tudi do utišanja kritičnih glasov.Poleg tega Čeferin ima več kot vidno zaščito osrednjih slovenskih medijev. Tudi, ko se je predsednik UEFE v tujini znašel v škripcih, so njegovo podobo kot brezmadežno predstavljali večinski slovenski mediji. Glede na to, da se Čeferin počuti popolnoma nedotakljivega in "sad se fse mene pita u Sloveniji" ni čudno, da se ga nobena večja afera razkrita v manjših alternativnih medijev sploh ne dotakne. Foto: Posnetek zaslona-DomovinaBorut Jamnik – milijarda evrov in nova struktura vplivaNa drugi strani Borut Jamnik znotraj SID banke gradi svoj vzporedni sistem vpliva. Dva ministra iz vrst Socialnih demokratov, Matjaž Han in Aleksander Jevšek, sta mu omogočila dostop do skoraj milijarde evrov evropskih in državnih sredstev.SID banka je za izvajanje teh politik ustanovila novo hčerinsko družbo – SID Svetovanje, ki bo postavljala pogoje poslovanja med banko in podjetji, ki bodo prejemniki kohezijskih sredstev. Kritiki opozarjajo, da gre za sofisticiran mehanizem nadzora nad kapitalom in ne nujno za razvojno orodje.Tvit Bojana Požarja, ki razkriva, kako se bo 280 milijonov evrov steklo k akterjem posameznikov blizu predsednika SID banke Boruta Jamnika. (Foto: Posnetek zaslona- X Bojan Požar)Svetovalne pogodbe utegnejo postati posreden način odvzema deleža sredstev, pri čemer manjša podjetja, ki nimajo ne znanja ne resursov, ne morejo enakovredno sodelovati.Eden izmed boljših poznavalcev gospodarskih razmer v Sloveniji nam je namignil, da te "upravljanje parkirišč te stane 20 %." V petih letih lahko izgubiš več kot 100 milijonov evrov, če si narobe upravljal preostanek milijarde. In če preplačaš še parkirišče, si brez manevrskega prostora za nadaljnje naložbe.Edino, kar ostane? Državna in evropska sredstva. A ključni problem ostaja: ni jasnega lastnika, torej tudi ni odgovornosti. Upravljavci, ki niso tudi lastniki, dolgoročno niso motivirani za odgovorno ravnanje. To je osrednja težava slovenskega tranzicijskega modela.SID banka Boruta Jamnika bo ena ključnih akterjev pri delitvi 700 milijonov evrov gospodarske pomoči, ki jo namenja resorni minister za gospodarstvo in predsednik stranke SD Matjaž Han. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)voMi – avantgarda brez obrazaPojmi kot "strici iz ozadja", SDV, UDBA, avantgarda – vse to so množinski izrazi za kolektiv brez obraza in odgovornosti. In prav v tej sistemski neodgovornosti tiči srž problema slovenskega lastninjenja.V desetletjih so pod tem kolektivnim imenom zatrli številne razvojne pobude, uničili podjetniško energijo in onemogočili posameznike, ki so želeli delovati neodvisno in pošteno. Zato nas danes prehitevajo države nekdanjega vzhodnega bloka, ker so uspele vzpostaviti bolj pregledne in odgovorne sisteme.Vprašanje za konec ni več, ali obstajajo omrežja, ampak za katero bomo navijali: za tisto okoli Aleksandra Čeferina ali za strukturo, ki jo utrjuje Borut Jamnik?Ali pa je morda napočil trenutek, ko bodo politične sile pomladnega bloka leto dni pred volitvami jasno spregovorile o delovanju teh interesnih skupin in začele graditi alternativo – na vrednotah transparentnosti, zakonitosti in odgovornosti?Gre za javno razviden spopad dveh struktur, ki si prizadevata za nadzor nad ključno infrastrukturo države. A prihodnost bo določila javnost: družba povezav ali družba pravil?Luka Perš

Saj smo vedeli, da bo tudi naš medij slej ko prej vpleten v zgodbo o varovanju tožilke SDT Mateje Gončin v zadevi Kavaški klan. In res – razlog za to je bil članek z naslovom Ali se je "uradnica skupine KOMANDOS" na kraljici vseh postopkov – tožilstvu – Mateja Gončin odrekla varovanju in sledenju?, objavljen 23. marca 2024. Trije dnevi pozneje je na Brdu pri Kranju varnostnik Karel Krečič, med opravljanjem službene dolžnosti, v pogovoru s sodelavci komentiral vsebino omenjenega članka. In pri tem – tožilko označil z besedo »bitch«.Zaradi tega zdaj sedi na tnalu kazenskega pregona. Halo? Se res vračamo v čase verbalnega delikta? Se bomo bali na glas komentirati vsebino člankov in izraziti mnenje? Bo naslednjič kazensko ovaden tudi univerzitetni profesor, ki bo v kavarni izjavil, da je rektor »prasec«, če bo ta izjava povezana s člankom iz katerega od domačih medijev?Dogodek 26. marca 2024 – uradni obisk nemškega kanclerja Olafa Scholza na Brdu – je tožilka Gončin v kazenski ovadbi izpostavila kot ključni trenutek domnevne razžalitve. Po poročanju Požareporta naj bi varnostnik Krečič v družbi več uradnih oseb javno izjavil, da v našem članku pišemo resnico, in tožilko označil kot »bitch«, kar je – pozor – slišalo več navzočih. To naj bi zadoščalo za kazenski postopek?Omenjeni članek, zaradi katerega se je varnostnik CVZ Karlo Krečič znašel v težavah, bomo v tem prispevku objavili tudi v obliki slikovnih prilog. Bralci lahko sami presodite, zakaj je Krečič trdil, da v njem pišemo resnico. Boste po ogledu še vedno verjeli v zgodbo tožilke Mateje Gončin?Prišel je čas, da se preneha z javnim medijskim in pravnim diskreditiranjem profesionalcev, ki že več kot tri desetletja varujejo najvišje politične predstavnike Republike Slovenije. V 33 letih samostojnosti se ne spomnimo niti ene večje afere, ki bi problematizirala delo varnostnikov Centra za varovanje (CVZ). Zdaj pa naj bi bili ravno v primeru Mateje Gončin popolni amaterji ali celo zarotniki?Takšen zasuk je absurd. Kazenska ovadba, ki temelji na tem, da je varnostnik v ožji družbi izjavil, da se z vsebino našega članka strinja in da je tožilka v tej zgodbi – citiramo – »bitch«, bolj kot na resno pravno zadevo spominja na poskus oživljanja preganjanja za t. i. verbalni delikt.Ali bomo ljudi zdaj kazensko preganjali – ali celo zapirali – zgolj zato, ker izrazijo osebno mnenje o članku v medijih? To ni pot, ki bi jo smela ubirati sodobna, demokratična družba. Vse skupaj bolj spominja na ostanke postkomunističnega duha v pravosodju – duha, ki bi moral biti že davno izkoreninjen.Svoboda govora vs. verbalna prepoved?Tožilka Gončin je vložila obsežno kazensko ovadbo proti več zaposlenim na Centru za varovanje (CVZ) in vodstvu GPU – med njimi so Jurij Šubic, Karel Krečič, Tomaž Brezic, Branko Bedič, Robert Kočevar, Dejan Padovec, Ivo Kovačič, Franc Šešerko, Matevž Likar Tratar, Igor Ciperle in Senad Jusić. Vseh devet so bremenili sumi o domnevnih nepravilnostih pri njenem varovanju v času postopka Kavaški klan. A skoraj celotna ovadba je bila zavržena – z izjemo dela, ki zadeva nekdanjega generalnega direktorja Policije Senada Jusića. Odločitev je sprejel samostojni Oddelek za pregon uradnih oseb pod vodstvom tožilke Mojce Gruden.Gončinova se je pred kamerami izpostavila kot »žrtev sistemskih nepravilnosti«, celo nastopila v oddaji Tarča. Toda ovadba ni zdržala pravne presoje. Razlog za to je očiten: ovadba ni temeljila na konkretnih dokazih, temveč na domnevah, osebni prizadetosti in poskusu diskreditacije.Iz prve roke – deset mesecev med varnostniki v času spremljanja sodnega procesa Kavaški klanKot edini medij v Sloveniji smo vsakodnevno spremljali proces Kavaški klan, kar deset mesecev. Od aprila 2023 do januarja 2024. Opazovali smo delo vseh vpletenih varnostnih organov, ki so skrbeli za varnost na procesu. Lahko z gotovostjo trdimo, da je bila varnost na zelo visokem nivoju. Opazovali smo delo varnostnikov CVZ – in lahko z gotovostjo trdimo, da gre za profesionalce, ne za amaterje, kot jih skuša prikazati Gončinova. Njihovo delo je bilo vestno, diskretno in učinkovito. Varnost vseh prisotnih – vključno z nami – nikoli ni bila ogrožena.Zato je še toliko bolj nenavadno, da naj bi se ravno v primeru tožilke Gončin izvajali nezakoniti ukrepi. Zakaj bi ravno njej namenjali sumljive pristope, če so varovali še vrsto drugih visokih uradnikov – brez težav?Resnični motiv za ovadbo?Vsebina ovadbe daje občutek, da je šlo bolj za osebno obračunavanje kot pa za zaščito pravne države. Mnogi opažajo, da je dokument spisan po pravniškem kopitu – taksativno, učbeniško, a brez teže. Nekateri pravni strokovnjaki celo sumijo, da je bila pri tem uporabljena pomoč znane koprske odvetniške družbe. Vsekakor pa struktura ovadbe ne skriva bistva: Gončinova je želela preveriti, ali kateri izmed varnostnikov razpolaga z občutljivimi informacijami o njej – morda celo z videoposnetki, ki bi jo lahko kompromitirali.In če bi se tak posnetek pojavil v javnosti, bi za uradni postopek postal neuporaben, za kariero tožilke pa usoden.Zato je razumljivo, zakaj varnostniki molčijo. Če so se znašli pod pritiskom, ker "vedo preveč", potem je molk najboljša obramba. In če je bil cilj ovadbe prestrašiti, preizkusiti lojalnost in preveriti teren – potem smo priča zelo nevarni zlorabi sistema.Da se naše ime pojavlja v kazenski ovadbi, nas ne preseneča. Gončinova očitno pozorno spremlja naše objave. In očitno ji ni bilo všeč, da so naši članki sprožili diskusijo – tudi med varnostniki, ki jo dobro poznajo. Če pa je že omemba članka in izraženo mnenje o njegovi vsebini razlog za kazensko ovadbo, potem se lahko poslovimo od svobodne javne razprave.Vprašanje zdaj ni več, ali so varnostniki res kaj zakrivili – ampak: ali so bili kaznovani zato, ker si jih je nekdo izbral za tarčo.Vsaka prihodnja vlada bi morala kot eno izmed prednostnih nalog obravnavati reformo kazenskega pregona, ki mora biti osredotočen na dejanske zlorabe – ne pa na obračune z besedami.Luka Perš

Generalna državna tožilka Katarina Bergant bi morala takoj po nastopu funkcije sprožiti postopek pred Državnotožilskim svetom zoper tožilko SDT Matejo Gončin. Povod za to bi morale biti besede sodnika Tomaža Bromšeta, podpredsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani in predsednika senata v zadevi Kavaški klan. V oktobru 2023 je v javnost prišla vsebina zvočnega posnetka, ki razkriva dogajanje z dne 14. maja 2023, ko je "skesanec" Alen Bajc zjutraj prispel v prostore NPU. Iz posnetka je razvidno, da je tožilka Gončin z njim opravila pogovor še pred prihodom zagovornika. Po besedah sodnika Bromšeta naj bi se tožilka celo pogajala z Bajcem glede njegovega priznanja krivde in statusa zaščitene priče – kar bi pomenilo, da je ravnala v nasprotju s 450. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa pogoje za zaslišanje osumljenca brez prisotnosti zagovornika. Zaskrbljujoče je, da kljub resnosti teh navedb – znanih že od oktobra 2023 – ni bil sprožen noben formalni postopek preverjanja teh domnevnih kršitev. Namesto da bi pristojni organi zadevo razčistili, se zdi, da je tako generalna državna tožilka Katarina Bergant kot predsednik Državnotožilskega sveta Harij Furlan padla pod vpliv struktur, ki delujejo kot zaprte pravosodne in odvetniške mreže, pogosto omenjane v povezavi z zakulisnim vplivom t. i. "Bavarskega dvora" in starih pravosodnih krogov z Obale. To odpira resna vprašanja o odgovornosti in zaupanju v delovanje tožilstva kot ključne institucije pravne države.Slovenska javnost že od marca lani spremlja sago o varovanju tožilke SDT Mateje Gončin v primeru Kavaški klan. Zgodba je imela do sedaj vse možne zaplete, ki si jih lahko scenaristi zamislijo. Verjetno smo edini medij v državi, ki v zgodbo o varovanju tožilke Mateje Gončin dvomimo že od začetka. O tem smo pisali v naših člankih z naslovi Dosje: Tožilka Mateja Gončin, Tožilka Mateja Gončin »SOLIRALA« v zadevi Kavaški klan in OČITNO KRŠILA 450.ČLEN ZKP! Kako bodo ukrepali odgovorni?!, Ali se je ??"uradnica skupine KOMANDOS"?? na kraljici vseh postopkov-tožilstvu Mateja Gončin odrekla varovanju in sledenju?, Kaj se ima TOŽILKA Mateje GONČIN vmešavati v INTERNO DELO IN ORGANIZACIJE POLICIJE???! Ali smo šli čez les!!!, Poslednja večerja ??? uradnice omrežja Komandos???? tožilke SDT Mateje Gončin???, Kdaj bo spoštovana tožilka Mateja Gončin razkrila, kaj se skriva za njenim dekliškim priimkom Ljubijankić? in Ali bo policija res padla na igro "Krvavo romantične žrtve" državne uradnice Mateje Gončin?.Sodnik Tomaž Bromše je povedal, da je tožilka Mateja Gončin očitno kršila 450. člen ZKP. To je povedal oktobra 2023. Zakaj generalna državna tožilka Katarina Bergant še zdaj ni sprožila postopka proti Gončinovi pred Državno tožilskim svetom. (Foto: Posnetek zaslona- Pravno informacijski sistem)Tožilka Mateja Gončin, z lastnostmi »Gone girl« s primesjo junakinje francoskega filma Krvave romance, pelje svojo zgodbo o varovanju po točno določenem scenariju. Zakaj mi že od začetka dvomimo, da bi bili fantje iz Centra za varovanje (CVZ) neki kriminalci, ki bi šli izvajat kriminalna dejanja proti tožilki?Že večkrat smo zapisali, da smo v letu 2023 in nekje do januarja 2024 spremljali sodni proces Kavaški klan. Če sem popolnoma iskren – res je, da so akterji policije, NPU, kriminalisti, specialna policijska enota in zaposleni iz CVZ pazili na vsako malenkost. Tudi meni so bili včasih »poln kufer« zaradi varnostnih postopkov znotraj procesa. A sem razumel – gre za enega najbolj odmevnih sodnih procesov tega desetletja, zato mi je bila stopnja varnosti razumljiva.Foto: Prava.siOd začetka primera Kavaški klan opozarjamo na nekaj, kar se v tej zgodbi pogosto pozablja. V naših člankih o sodnem procesu Kavaški klan smo na podlagi dokazov tožilstva in policije večkrat zapisali, da so ti dokazi šibki in da je celotna zgodba zaradi osrednje priče tožilstva, Darka Nevzatovića, na trhlih nogah. Večkrat so akterji, verjetno zunaj tožilstva in policije, s pomočjo osrednjih medijev poskušali načeti vprašanje VARNOSTI v procesu Kavaški klan.Poskušali in poskušali so na vse možne načine, dokler se ni zgodila zgodba o varovanju tožilke Mateje Gončin. Kot smo pričakovali in napovedovali, je bila kazenska ovadba Gončinove zavržena, a bo tožilka Gončin zadevo prevzela sama.Foto: Prava.siPo zaslugi Bojana Požarja smo v njegovem članku z naslovom Dokumenti: če se Klakočarjeva ponižno potuhne, tožilka Gončinova pač ne, zato jo režim želi uničiti. Podobno kot Radonjića?!, objavljenem 10. 4. 2025, izvedeli končno imena vseh akterjev, vpletenih v to zgodbo. Ključni akterji poleg Gončinove so Jurij Šubic, Karel Krečič, Tomaž Brezic, Branko Bedič, Robert Kočevar, Dejan Padovac (vsi varnostniki CVZ), Ivo Kovačič, Igor Ciperle, Franc Šešerko, Matevž Stratar Likar in nekdanji generalni direktor policije Senad Jusić.Tožilka Gončin se je zdaj odločila za še eno predvidljivo potezo. S pomočjo dramaturškega poročanja večine medijev v državi smo izvedeli, da je zaradi »pritiskov« državna uradnica, zaposlena kot tožilka na SDT, na Državnotožilski svet prijavila generalno državno tožilko Katarino Bergant. Kot so sporočili z Državnotožilskega sveta, so prijavo že prejeli in jo tudi obravnavajo.Generalna državna tožilka Katarina Bergant je povsem nenadoma postala vodja kraljice postopkov, ko je odstopil njen »zelo dober prijatelj« Drago Šketa. Tudi sama je "dvoživka", kar smo razkrili v članku z naslovom Bodo leve stranke PODPRLE TOŽILKO-DVOŽIVKO!?, ki predava na zasebnem faksu!"Bergantova in Šketa sta si zelo BLIZU?", objavljenem marca 2024.Foto: Prava.siKaj se je zgodilo marca 2024? V slovenski javnosti je eksplodirala afera z varovanjem tožilke SDT Mateje Gončin. Kakšno naključje! Bergantova se še ni uspela dobro usesti v pisarno Generalnega državnega tožilstva, že jo je pričakala medijska pravosodna mina. Ne glede na to, da smo v preteklosti bili kritični do sedanje generalne tožilke, jo tokrat kot edini medij podpiramo! Vem, da nismo referenca, a smo svoje pomisleke o varovanju tožilke Gončin že pojasnili v zgoraj navedenih člankih. Zakaj Bergantova ni prijavila tožilke SDT Mateje Gončin Državnotožilskemu svetu?Edina težava je, da Bergantova kot vodja tožilstva preprosto nima nadzora nad delom svoje uradnice na SDT. Zelo dvomimo, da bi bila Bergantova v tej zadevi tako zelo neumna, da ne bi zaradi odmevnosti primera sprožila vseh ustreznih postopkov. V luči spoštovanja neodvisnih institucij – predvsem kraljice postopkov, tožilstva – kot vestni državljani iskreno verjamemo izjavam, da je bila kazenska ovadba proti tožilki Gončin skoraj v celoti zavržena iz strokovnih razlogov.Če previdno spremljate razvoj dogodkov v tej aferi, so padali eden za drugim – zaposleni na Centru za varovanje, njihovi nadrejeni, vodstvo centra, vodstvo slovenske policije.Zdaj je na vrsti generalna državna tožilka Bergant. Ne bi nas presenetilo, če bi se kot naslednja medijska žrtev znašla sedanji vodja Državnotožilskega sveta Harij Furlan ali njegov namestnik Zvonko Fišer – eden je bil vodja SDT, drugi je opravljal funkcijo generalnega tožilca. Oba v istem mandatu. Verjetno bodo člani Državnotožilskega sveta prišli do podobnih zaključkov kot njihovi kolegi na tožilstvu. Morda bomo kmalu spremljali dva klana sedanjih in nekdanjih tožilcev, ki se bodo javno opredeljevali, ali ima v tej zgodbi prav Gončinova ali Bergantova.Sedanji predsednik Državno tožilskega sveta Harij Furlan je že leta 2012 bil zelo kritičen do dela tožilke SDT Mateje Gončin in njene dolgoletne stanovske kolegice Blanke Žgajnar Tavš. (Foto: Posnetek zaslona- Delo)Odgovor je preprost: generalna državna tožilka Katarina Bergant bi morala takoj ob nastopu funkcije prijaviti tožilko SDT Matejo Gončin Državnotožilskemu svetu. Po našem mnenju bi jo morala popolnoma umakniti iz zadeve Kavaški klan. Vse kar se do zdaj zgodilo, kaže na domnevno prispodbo, da želi nekdo z dobro režiranim scenarijem, zrežiranim iz Bavarskega dvora in začinjenim s starimi praksami z Ankaranskega in Hrvatinskega hriba, ves čas inkriminirati postopek v zadevi Kavaški klan.Da je tožilka Gončin domnevno lahko inkriminirala postopek v zadevi Kavaški klan, je po našem mnenju povsem nehote razkril sodnik Tomaž Bromše. To smo zapisali v članku z naslovom Tožilka Mateja Gončin "SOLIRALA" v zadevi Kavaški klan in OČITNO KRŠILA 450. ČLEN ZKP!Kako bodo ukrepali odgovorni?! Po našem mnenju bi morala Bergantova celotno zadevo predati Državnotožilskemu svetu v odločanje. Dokler ta ne sprejme odločitve, bi morala biti Gončinova po našem laičnem mnenju umaknjena iz primera Kavaški klan, Božič in Tolimir.Zaradi neukrepanja so se zdaj vsi odgovorni znašli v pat položaju. Kaj je narobe z Gončinovo? Težava je v tem, da Bergantova ni predlagala njene razrešitve Državnotožilskemu svetu. Ne smemo pozabiti, da je leta 2012 Harij Furlan kot vodja SDT dal negativno oceno tako Gončinovi kot njeni dolgoletni kolegici Blanki Žgajnar Tavš.»Po naših informacijah gre v primeru obeh tožilk predvsem za vprašanje njunih značajskih lastnosti, profesionalnega odnosa do tožilskega dela in strokovnih kvalifikacij,« so zapisali v Delu.Tožilka Mateja Gončin se lahko obnaša, kot da v tej aferi deluje popolnoma samostojno, a nas bo težko prepričala, da je vse zraslo na njenem zelniku. Glede na to, da so v zadevo posredno ali neposredno vpletene tuje kriminalne združbe, gre tudi za vprašanje nacionalne varnosti. Zakaj in za koga in kdo to počne, bi moralo biti že vsakomur jasno – tega ne dela zase.Sedanji predsednik Državno tožilskega sveta Harij Furlan. (Foto: Posnetek zaslona- Delo)Sprašujemo se, kaj je pravi razlog, da Bergantova ni ukrepala. Ali gre za interes širše preiskave? Ali pa sta pred neko združbo – verjetno ne Kavaški klan, ampak kakšna odvetniška kriminalna združba? Najmanj verjetna razloga za neukrepanje sta nesposobnost in brezbrižnost. Enake pomisleke imamo tudi glede Državnotožilskega sveta. Morda pa prav v tem tiči razlog, da Bergantova še ni odreagirala.Čudi nas, kaj ena uradnica počne. Bergantova je odgovorna za delo svojih zaposlenih. Če ne more obvladovati svojih ljudi, je za nastalo medijsko situacijo odgovorna izključno sama.Če Gončinova deluje koordinirano in po naročilu – je to RDEČI ALARM za vse institucije v državi! To je NO GO! Več kot očitno je, da tožilstvo potrebuje temeljito reformo in vključitev v sistem policije. Katerakoli prihodnja vlada bo morala resno pristopiti k reformi tožilstva – reformi, ki je nujna zaradi dolgotrajnega postkomunističnega stanja v naši državi. Komunizma sicer ni več, a vladajo različne kriminalne združbe. Najhujše med njimi pa so pravosodne - odvetniške združbe.Luka Perš

Koprski župan Aleš Bržan je s svojo zadnjo novinarsko konferenco nehote podal najboljši možni povzetek lastnega županovanja: obrambno-paranoiden nastop brez vsebine, brez programa, a z obilico insinuacij, projekcij in nesmiselnih gradbenih idej, ki naj bi nadomestile dejanske rezultate.Na novinarski konferenci, ki bi po vsebini prej sodila v politični teater, je Bržan s patosom, značilnim za politike brez programa, napovedal boj za nov županski mandat – a ne proti konkretnim protikandidatom, temveč proti duhovom. Njegov največji politični nasprotnik Boris Popovič, ki sploh ni napovedal kandidature in se politično ne izpostavlja, v tem scenariju kljub temu zavzema vlogo Bržanovega glavnega nasprotnika.V središču njegovega dramatičnega nastopa je bila anonimka o domnevnem nezakonitem in koruptivnem financiranju Bržanove prejšnje predvolilne kampanje. To naj bi – če verjamemo županovi logiki – sestavil kar Popovič, s pomočjo nekdanjega prvega nadzornika Marjetice. Se sliši kot politični triler? Morda. A v resnici gre za provincialno komedijo.Foto: Posnetek zaslona - Preiskovalno.siAbsurd je popoln: župan sredi mandata svojo volilno kampanjo začne s tem, da se bori proti nasprotniku, ki sploh ne obstaja. Ne ponudi programa, ne predstavi razvojne vizije, ne odpre javne razprave. Namesto tega straši z domnevno nevarnostjo, ki jo utelešajo »zarotniški« rojstni dnevi in »zlonamerne sile«, katerih skupna lastnost je, da obstajajo predvsem v njegovi domišljiji.Bržan ne predstavi rezultatov svojega županovanja in ne razvojne vizije koprske občine; raje napove osebni križarski pohod proti domnevnemu protikandidatu, ki ni dal niti bežnega namiga, da bi se znova politično aktiviral v Kopru, ga pa Bržan kljub temu razglasi za glavnega sovražnika.Vrhunec Bržanovega političnega teatra nastopi, ko svoj »program« strne v eno točko: »Dokler bom živ, se bom boril, da zlonamerna oseba ne prevzame občine.« Bržan se torej ne bo boril z boljšim programom ali boljšimi idejami; glavna točka njegovega programa za naslednje štiri leta je očitno boj proti Popoviču. Njegovo sporočilo bi lahko razumeli kot poziv volivcem, naj ga volijo kar »preventivno«.V tej politično-fantazijski predstavi je simbol boja postalo dvigalo na Markovec – projekt brez zagotovljenega financiranja, brez trdne podpore svetnikov in brez jasnega smisla ali racionalne utemeljitve. Načeloma gre za infrastrukturni polizdelek, ki naj bi navpično povezal dve mestni četrti, v resnici pa je to verjetno zadnji Bržanov poskus, da bi pred volitvami za sabo pustil vsaj nekaj konkretnega.Foto: Posnetek zaslona- Preiskovalno.siTo pa nas sploh ne čudi, glede na to, kaj kot osrednja politična figura v Kopru trenutno počne župan Aleš Bržan. V spletnem mediju Preiskovalno smo lahko prebrali dva članka z naslovoma Ekskluzivno: objavljamo načrt za ustanovitev holdinga Marjetica Koper in Marjetica Koper: milijonski dolgovi, detektivska zasledovanja in sumi korupcije.Glede na javno objavljene podatke in razkritja v obeh člankih nas ne preseneča, da se je Bržan verjetno prvič v karieri znašel pod plazom resnih medijskih kritik. Za to se lahko zahvali predvsem tistim osebam na Mestni občini Koper, ki obvladujejo pravne zadeve. Po zadnjih Bržanovih izjavah za to skrbi podžupan in predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman. Ne bi nas presenetilo, če bi prihodnji koprski holding prevzel kdo izmed akterjev znanega obalnega odvetnika.Ob tem pa smo na zadnjem protestu zaposlenih v podjetju Marjetica opazili zelo zanimiv transparent z naslednjimi besedami:»Kar naroči stric iz ozadja M. H., to nemudoma naredim.«Marinko Hrvatin. (Foto: Posnetek zaslona-Youtube)Bržan je javno že večkrat zanikal, da bi na njegovo delo vplivali tako imenovani »strici iz ozadja«. A jih očitno ne potrebuje – saj jih je sam pripeljal na vrh Mestne občine Koper!Ker pa nas radovednost ni popustila, smo med našimi lokalnimi obalnimi viri raziskovali, kdo bi se lahko skrival za inicialkami M. H. Več različnih, nepovezanih virov nam je zatrdilo, da se za temi črkami domnevno skriva Marinko Hrvatin.Spoštovani bralci, zdaj pa se odločite sami – ali sedanji koprski župan Aleš Bržan res nima svojega »strica iz ozadja«, kot to tako rad očita svoji politični konkurenci v Kopru?Luka Perš

Slovenska javnost že nekaj časa spremlja dogajanje okoli projekta "Notar na daljavo", katerega nosilec je Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom dolgoletne vidne članice Socialnih demokratov, dr. Andreje Katič. Katičeva je bila pravosodna ministrica v času Šarčeve vlade, v Cerarjevi pa je vodila obrambno ministrstvo. Po lanskoletnem fiasku z afero Litijska je morala s položaja odstopiti njena nekdanja strankarska kolegica Dominika Švarc Pipan.Pravosodna ministrica dr. Andreja Katič, dolgoletna vplivna članica stranke Socialnih demokratov. (Foto: Posnetek zaslona- Vlada RS)Zdi se, da si Socialni demokrati želijo, da se afere na pravosodnem ministrstvu nadaljujejo – brez sramu, brez odgovornosti. Cilj je očitno le eden: da denar konča v žepih "naših", in nikakor ne "njihovih". Eden najbolj očitnih primerov tovrstnega delovanja je prav projekt "Notar na daljavo". Ob tem se ponovno potrjujejo besede kirurga Erika Breclja o načinu delovanja stranke SD.Projekt "Notar na daljavo" je bil do sedaj razveljavljen že štirikrat! Po informacijah, ki so prispele v naše uredništvo, je pravosodna ministrica celo razveljavila negativen sklep lastnega ministrstva z dne 7. aprila 2025. Projekt pa se mora izvesti najkasneje do konca junija letos, saj so evropska sredstva za ta namen na voljo le do takrat. Naši viri opozarjajo, da bo ministrica dr. Andreja Katič najverjetneje sama določila zmagovalca razpisa – in vse kaže, da se že usmerja k podjetju Žejn d.o.o. Spomnimo: tudi v primeru tega podjetja se ponovno potrjujejo besede Erika Breclja o klientelistični logiki SD.Ali bo večinski lastnik podjetja Žejn d.o.o. Ernest Žejn zmagovalec razpisa Notar na daljavo? Ali mu bodo pri tem pomagali nekateri kadri in operativci blizu stranke Socialnih demokratov? (Foto: Posnetek zaslona- Žejn d.o.o.)Kako torej operativci in kadri Socialnih demokratov skušajo zagotoviti, da razpis za "Notarja na daljavo" dobi podjetje Žejn d.o.o.? Že celoten mandat si kadri SD prizadevajo, da bi projekt dobil njihov "hišni izvajalec". V uredništvu smo prejeli dokument Ministrstva za pravosodje z dne 7. april 2025, v katerem je razvidno, da sta bili obe prejeti ponudbi – podjetij Žejn informacijske storitve d.o.o. in Eius svetovanje, komunikacije in informatika d.o.o. – zavrnjeni in da naročilo ni bilo oddano.Strokovnjaki opozarjajo, da bi moral biti projekt zaključen do konca junija 2025, sicer bo Slovenija izgubila večmilijonska evropska sredstva. A zdi se, da so akterji blizu SD pripravljeni žrtvovati evropska sredstva, samo da v razpisu ne zmaga podjetje, ki ni "njihovo".Foto: Bralec Prava.siVse bolj postaja očitno, da je podjetje Eius d.o.o. žrtev političnih iger aktualnega vodstva ministrstva. Po naših informacijah podjetje Eius d.o.o. razpolaga z vsemi potrebnimi referencami za uspešno izvedbo projekta. Na njihovi spletni strani se predstavljajo kot vodilni ponudnik IT rešitev na področju pravosodja.Foto: Bralec Prava.siV ozadju pa se znova pojavlja podjetje Žejn d.o.o., povezano s številnimi kadri blizu SD. O teh povezavah so že poročali številni mediji: Domovina, Info360, Nova24TV in Finance. Najbolj podrobno jih je razkril novinar Domovine Luka Svetina v članku z naslovom Kako nekdanji fantje iz Mladega foruma SD obvladujejo razpise za digitalizacijo na pravosodnem ministrstvu.Ključni akterji v tej zgodbi so večinski lastnik podjetja Žejn d.o.o. Ernest Žejn, generalna sekretarka ministrstva Saša Renko, njen nekdanji mož Matic Zupan (zaposlen v kabinetu pravosodne ministrice), nekdanji predsednik Mladega foruma SD Andrej Omerzel ter Matic Pipan, soprog nekdanje ministrice Dominike Švarc Pipan.V našem mediju smo Matica Zupana že omenjali v povezavi z afero Litijska v članku z naslovom Eno ključnih vlog v nepremičninski podrtiji je odigral mož Dominike Švarc Pipan – Matic Pipan??? Keš se znašel tudi v Dubaju??. Po dostopnih informacijah naj bi Pipan v kabinetu ministrice Katič odločal o tem, kdo bo izvajal digitalizacijo pravosodja. Skupaj z Omerzelom je tudi ustanovil Inštitut za vladavino prava. Žejna naj bi večkrat videvali v družbi Pipana in Omerzela. Ključno vlogo naj bi zdaj igral prav Matic Zupan, nekdanji vodja kabineta ministra Gorana Klemenčiča in ministra Boštjana Koritnika.Zelo sporno je tudi dejstvo, da je Renko kot generalna sekretarka ministrstva podpisala pogodbo o zaposlitvi z lastnim bivšim soprogom Zupanom, s katerim imata skupno lastništvo nepremičnine. Zakaj se Komisija za preprečevanje korupcije na to ni odzvala, ostaja neodgovorjeno vprašanje.Dolgo ni bilo jasno, kdo ščiti Zupana v njegovem delovanju na ministrstvu. Novinar Luka Svetina je razkril, da je zaposlen v nevladni organizaciji Regional Dialogue, ki ima podružnico v Uzbekistanu in se financira iz sredstev EU. ŠkV tej organizaciji sodelujeta tudi Klemenčič in predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman – slednji naj bi po poročanju tednika Domovina nezakonito zadrževal odvetniško licenco Aleksandra Čeferina. Zdaj pa je tudi uradno to dokazal novinar Domovine Nenad Glücks v članku z naslovom V odvetniški zbornici Aleksandru Čeferinu protizakonito omogočajo izplačilo visokih zneskov od dobička. Gre tudi za kazensko odgovornost. V preteklosti smo tako Čeferina kot Starmana izpostavili kot ključna akterja v zgodbi o prodaji dvorca v Glemu, ki je končal v "pravih rokah".Alexadrino Diogones se je v Sloveniji pojavljal kot direktor brazilske podružnice razvpite Kreter Organica, zdaj pa se v projektu Notar na daljavo pojavlja kot referenca podjetja Žejn s spornim portugalskim podjetjem za predelovanjem pnevmatik Dopneu. (Foto: Posnetek zaslona-Google)Kako je lahko podjetje Žejn prijavilo kot podizvajalca portugalsko podjetje Dopneu, ki se ukvarja s predelavo pnevmatik? Ali podjetje Dopneu, financiran z javnih projektov države Portugalske in iz sredstev Evropske Unije sploh obstaja? Zakaj je sedež podjetja registriran v državni stavbi (ministrstvo za kulturo- oddelek za kulturno dediščino) , če pa na Portugalskem ni možno, da bi se podjetja ustanavljala v stavbah, ki jih upravlja država? Kje sploh imajo obrat za predelavo pnevmatik? Ali gre le za odlično organizirano "čingi mingi" združbo, ki ve, na kak način pridobiti sredstva Evropske Unije? Afera se dodatno zaplete z informacijami o portugalskem podjetju Dopneu, ki ga je Žejn navedel kot podizvajalca pri projektu.Po ugotovitvah podjetja Eius gre za podjetje, ki se ukvarja s predelavo pnevmatik in nima nobene zveze z informatiko, kaj šele pravosodjem.Še več: podjetje Dopneu naj bi imelo sedež na naslovu Rua Eça de Queiroz 41, Baião – v stavbi portugalskega ministrstva za kulturo! Tamkajšnji prebivalci so bili nad to informacijo osupli – nihče izmed njih ni vedel za kakršno koli podjetje, registrirano na tem naslovu. Morebitni poštni nabiralnik je zgolj formalnost.Po dostopnih podatkih je lastnik podjetja Dopneu brazilski državljan Alexandrino Diogenes, ki je leta 2012 nastopil na GZS kot predstavnik mladih podjetnikov iz brazilske zvezne države Ceará. V preteklosti je bil tudi direktor razvpitega podjetja Kater v Braziliji.Na spletni strani podjetja Dopneu je jasno razvidno, da je njihova glavna dejavnost recikliranje pnevmatik, financirano iz skladov EU. Kako je to podjetje lahko postalo ključna referenca za IT-projekt na pravosodnem ministrstvu, ostaja nepojasnjeno.Na spletni strani portugalskega podjetja Dopneu jasno vidite, da se ukvarja s predelavo pnevmatik. Kaj ima predelava pnevmatik skupnega s področjem IT na področju pravosodja, spoštovano vodstvo ministrstvo za pravosodje? (Foto: Posnetek zaslona- Dopneu)Po mnenju naših virov ni cilj SD-ja uspešno izpeljati projekt, temveč ustvariti razmere, v katerih izbrano podjetje razglasijo za zmagovalca, nato pa ugotovijo, da projekta ne morejo izpeljati – del sredstev se vrne, del pa ostane v njihovem omrežju. Po istih principih naj bi SD v preteklosti že preusmeril stotine tisočev evrov v roke svojih poslovnih in političnih zaveznikov.Na spletni strani podjetja Dopneu lahko vidite, da se podjetje financira tako z javnih projektov Portugalske kot iz sredstev Evropske Unije. (Foto: Posnetek zaslona-Dopneu)Zato se sprašujemo: bo ministrica Katič v projektu "Notar na daljavo" raje izbrala strokovno kompetentno podjetje z dejanskimi referencami s področja informatike v pravosodju – ali podjetje, ki v razpisu navaja lažno podjetje iz Portugalske, ki se ukvarja s pnevmatikami? Spoštovana ministrica, odločitev ne bi smela biti težka. Razen če gre spet za zbiranje denarja za stranko SD. Bomo videli.Sedež podjetja Dopneu je v stavbi portugalskega ministrstva za kulturo- oddelek za kulturno dediščino. Kot so nam zaupali naši viri, so bili v stiku tudi z odvetnico, ki domuje v bližini stavbe. Zatrdila je, da v državnih stavbah na Portugalskem ni možno registrirati podjetja. (Foto: Bling maps)In še: spoštovana evropska tožilka Laura Kövesi – ali vas ne čudi, da podjetje za predelavo pnevmatik, ki domuje v stavbi portugalskega ministrstva, postane ključni podizvajalec v projektu informatizacije slovenskega pravosodja, financiranem iz evropskih sredstev? Mar ni čas, da ukrepate in aktivirate tudi slovensko in portugalsko podružnico evropskega tožilstva?Luka Perš

Spadam med tiste državljane, ki bi imeli volitve in referendume skoraj vsak teden. Prepričan sem, da bi morala biti udeležba na parlamentarnih, lokalnih in predsedniških volitvah obvezna. Odkar sem pridobil volilno pravico, sem se udeležil prav vseh volitev in referendumov — celo večkrat sem si uredil glasovanje izven svojega stalnega bivališča, v Ljubljani. Zato sem se z veseljem udeležil tudi nedeljskega referenduma. Priznam, v preteklosti sem včasih oddal tudi neveljavne glasovnice – za šalo, protest ali preprosto iz občutka nemoči.Tokrat smo odločali o zakonu, ki bi omogočil podeljevanje dodatnih pokojninskih pravic nekaterim izbranim umetnikom. V svojo odločitev me je prepričal slikar in Prešernov nagrajenec Henrik Gvardjančič, ki je javno opozoril na problematičnost zakonske rešitve. Podobno je menilo tudi več kot 400.000 volivcev, ki so na referendumu glasovali proti.Dinamika referendumske nedelje je bila izjemno napeta. Ves čas je v zraku viselo vprašanje, ali bo predlagateljici referenduma – največji opozicijski stranki SDS – uspelo doseči zadostno udeležbo za veljavnost rezultata. Po podatkih o udeležbi ob 16. uri (okoli 299.000 glasov) sem sam že začel dvomiti. A v zadnjih treh urah so očitno volivci desnice množično prišli na volišča – dodatnih 120.000 glasov je bilo dovolj, da je bil zakon zavrnjen. To lahko štejemo kot eno pomembnejših političnih zmag Janeza Janše in njegove stranke v času vlade Roberta Goloba.Z vidika politične strategije gre za lekcijo, ki kaže na odločnost in disciplino desnega volilnega telesa. Kljub izrazito negativni medijski naraciji, ki je dominirala v osrednjih slovenskih medijih, so zagovorniki referenduma uspeli prepričati zadostno število ljudi. Medtem ko se je desnica mobilizirala, je levica – kljub temu da gre za vladajočo garnituro – referendum v veliki meri ignorirala. Njena apatija ali celo tihi bojkot sta omogočila poraz zakona, ki ga je sama sprejela. To je simptomatično za širši problem, ki že dolgo pesti slovensko politično levico: nepripravljenost na resen politični boj na terenu, prepričanje, da oblast sama po sebi zadostuje.Predsednik vlade dr. Robert Golob in koordinatorka Levice kulturna ministrica Asta Vrečko sta akterjem tranzicijske levice povzročila glavabol s porazom na referendumu. Bo tranzicijsko levico spet reševal nov obraz na prihajajočih volitvah. (Foto: Posnetek zaslona -Vlada RS)Ali bo desnica na prihajajočih parlamentarnih volitvah presegla mejo pol milijona volilnih glasov?Toda zmaga na referendumu ne sme zakriti večjega problema, s katerim se desnica sooča že vse od osamosvojitve. Vse "majhne poteze", ki se niso zgodile — denimo lustracija, reforma volilnega sistema (uvedba večinskega sistema), uravnoteženje neodvisnih institucij — so bile blokirane ali prezrte s strani politične levice, ki že tri desetletja ohranja ključne vzvode družbene moči. Eden največjih neuspehov desnice ostaja njena nezmožnost, da na parlamentarnih volitvah preseže mejo 420.000 glasov. Kot so pokazale analize časnika Delo, desnica na nobenih volitvah še ni uspela zbrati pol milijona volivcev — kljub vsem zmagam na nekaterih referendumih, kljub močnim kampanjam, kljub konsolidirani bazi.To je alarmanten podatek, ki zahteva resen razmislek in akcijo. Zmaga na referendumu ne bo dovolj. V manj kot enem letu bo morala slovenska desnica pridobiti dodatnih 100.000 volivcev, če želi postati realna alternativa Golobovi vladi ali pa političnemu projektu novega obraza stricev tranzicijske levice in inkasantskega pomočnika. To ne bo preprosto — in recept za uspeh ni enoznačen.Zala Klopčič, Zala Tomašič, Klea Jeretič in Karin Planinšek. (Foto: Posnetek zaslona- Facebook, Demokracija)A v zadnjem času se pojavljajo novi obrazi, ki dajejo upanje. Med njimi je zagotovo Zala Tomašič, ki je na evropskih volitvah zbrala več kot 50.000 glasov. Njen uspeh dokazuje, da imajo mlajši politični akterji potencial, ki ga starejše generacije dolgo časa niso znale v celoti izkoristiti.Morda je končno napočil čas, da se vodstvo desnih strank bolj odločno obrne k mladim in jim ponudi resnične priložnosti za prevzem vodilnih položajev. Mladina ne odbija volilnega telesa – nasprotno, zna komunicirati jasno, neposredno in predvsem razumljivo. Z manj ideološkega balasta in z več občutka za sodobne platforme so sporočila teh novih akterjev bližje vsakodnevnim skrbem povprečnega državljana. mlPot do magične številke pol milijona volilcev bo zahtevala delo, strategijo in predvsem odprtost do novih relevatnih obrazov v sedanjih ali novih desnih političnih strankah in novih idej. A če želi desnica prihodnje leto resno konkurirati za oblast, se mora začeti spreminjati zdaj – leto dni PALOMARJA gor ali dol!Luka Perš