V času, ko pristnost pogosto zasenčijo filtrirani prikazi in zunanja pričakovanja, Jana v novi kampanji z najboljšim svetovnim kolesarjem Tadejem Pogačarjem prinaša močno in globoko človeško sporočilo – Začuti svoj jaz. V središču kampanje je zgodba o človeku, ki je kljub svetovni slavi in športnim rekordom ostal povsem zvest samemu sebi. In to je res redkost, vredna občudovanja.Slovenec Tadej Pogačar ni le najboljši kolesar na svetu, temveč tudi simbol moči, doslednosti in predanosti. S kampanjo Jana poudarja, da največji uspeh ni le tisti na zmagovalnem odru, temveč tisti, ki prihaja od znotraj – kadar veš, kdo si, in živiš skladno s tem.Foto: Voda JanaOglas, med drugim posnet tudi v Pogačarjevi rojstni Komendi in na cesti proti Krvavcu, simbolično sledi poti, ki ni vedno ravna in predvidljiva. V le enem dnevu snemanja so se izmenjali vsi štirje letni časi – od sončnega jutra do zasneženega popoldneva.Spremenljive vremenske razmere so dodatno obogatile produkcijo in spomnile, da prave zgodbe nastanejo ravno takrat, ko nimamo vsega pod nadzorom.Foto: Voda JanaRežiser Rino Barbir in direktor fotografije Damjan Radovanović sta z intimnim in čustvenim pripovednim in vizualnim jezikom prikazala zgodbo dečka, ki v Tadeju vidi vzornika.To je Jaka, devetletni ljubitelj kolesarstva z velikimi sanjami. Njegovo sodelovanje v kampanji ni bilo igrano, temveč res pristno, saj je pred snemanjem treniral s kolesom iz Pogačarjevega kluba. Jaka je bil navdušen, njegova iskrena reakcija pa lepo zaokrožuje sporočilo kampanje – najti navdih v tistih, ki ostajajo zvesti sebi.Foto: Voda JanaFotografije iz zakulisja, ki jih je posnel uradni fotograf Tadeja Pogačarja Alen Milavec, razkrivajo vzdušje, ki ga ni mogoče režirati: sinergijo ekipe, močno sporočilo in prisotnost iskrenih čustev.Produkcijo podpisuje zagrebška produkcijska hiša Komakino, s producentkama Tino Fras in Katarino Bobić, ki sta uspešno usklajevali zahtevno snemanje sredi Pogačarjeve tekmovalne sezone.Začuti svoj jaz ni le slogan, temveč poziv k notranjemu poslušanju, povezovanju s svojim bistvom in življenju, ki je skladno z osebnimi vrednotami. Jana s kampanjo Začuti svoj jaz dokazuje, da blagovna znamka lahko komunicira več kot le izdelek – lahko izraža vrednote, stališča in pogled na svet. Namesto da vsiljuje sporočila, nas opominja na poglavitno – pomembno je ostati zvest sebi.Foto: Voda JanaZ več kot 7000 let starim izvirom Jana ostaja dosledna svoji naravni čistosti – kot voda in kot blagovna znamka. Nova kampanja vabi k trenutku upočasnitve in vrnitvi k preprostosti, da bi se spet lahko povezali sami s seboj. V svetu, ki od nas pogosto zahteva, da smo nekaj drugega, nas Jana in kolesar Tadej Pogačar opominjata, da je največja zmaga prav to – ostati zvest sebi.Celotni kratki filmček si lahko ogledate TUKAJ.Luka Perš

Slovenija vstopa v odločilno obdobje pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami . Čeprav se je doslej večina tako imenovanih "novih obrazov" na levici zvrstila kot politične enodnevnice, trenutna koalicija pod vodstvom Roberta Goloba kaže znake, da bi lahko preživela celoten mandat. Tudi zato, ker mora uresničiti enega svojih neizrečenih, a jasno zaznanih ciljev akterjev tranzicijske levice – zagotoviti si dolgoročni vpliv na Ustavno sodišče, s čimer bi obvladala pravne mehanizme odločanja v državi.Spomnimo se izjave Jasne Murgelj, nekdanje poslanke SMC in danes predsednice mariborskega okrožnega sodišča, ki je že leta 2017 javno omenila potrebo po »prevzemu Ustavnega sodišča«. V tej luči ni presenetljivo, da premier Golob samozavestno napoveduje, da bo "še najmanj pet let predsednik vlade", hkrati pa vztraja, da "tega filma ne bo nihče videl", češ da bi sam odstopil.Foto: Posnetek zaslona- PravaToda v ozadju delovanja te vlade in celotnega političnega prostora se bije veliko pomembnejša bitka — tiha vojna za nadzor nad ključnimi gospodarskimi in pravosodnimi institucijami, v kateri imata osrednjo vlogo dve neformalni omrežji, ki ju poosebljata Aleksander Čeferin in Borut Jamnik.Aleksander Čeferin, dolgoletni odvetnik in od leta 2016 predsednik UEFA, je vse bolj izpostavljen kot figurativni vodja novega vplivnega omrežja, ki prepleta šport, pravo, gradbeništvo in medije. Njegove povezave z odvetnikom Janezom Starmanom, predsednikom Odvetniške zbornice Slovenije, niso skrivnost. Prav tako niso zanemarljive informacije, da naj bi Čeferin prek odvetniške pisarne še vedno prejemal visoke prihodke, čeprav formalno ne opravlja dejavnosti — kar je tema sodbe Sodišča EU in poročanja novinarja Domovine, Nenad Glücksa. Trilogija o zadevi Glem, ki jo je objavil naš medij, razkriva domnevno sporno ozadje nakupa stolpa v Glemu. Naslovi člankov, kot so "Ali je bila kupnina za stolp v Glemu Čeferinovega omrežja CENA, da mu Janez Starman ne ODZVAME ODVETNIŠKE LICENCE?" ter "Kdo so ključni akterji globalistične mreže Fair Wage?", kažejo na preplet obalnih interesov in globalnih kapitalskih tokov opehanega omrežja Komandos ali s drugimi besedami akterje okrog podjetja Splošna plovba Portorož.Foto: Prava.siDodaten vpogled ponuja Bojan Požar, ki je Čeferina označil kot neformalnega vodjo tretjega gradbenega kartela v Sloveniji. Požar in novinar Mirko Mayer sta oba opozorila na povezave med Čeferinom, poslovnežem Darijem Južno ter Andrejem Ribičem, predsednikom uprave DARS, ki je kljub večmilijonskim podražitvam nove osrednje stavbe Darsa in očitkom glede poslov z Južno ostal nedotaknjen.Na drugi strani politično-gospodarske fronte je Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke in dolgoletni kadrovski strateg državnih podjetij. Njegovo ime se pogosto omenja kot simbol "starega sistema", povezanega z omrežji iz obdobja LDS in kontinuitete. V članku Slovenskih novic z naslovom "Grobar ali kralj slovenskega gospodarstva?" so povzete obtožbe, da naj bi Jamnik z vodenjem Modre zavarovalnice in s svojimi nastavljenimi kadri v koprskem Cimosu povzročil domnevno več milijonsko škodo.Foto: Prava.siTudi Večer je že leta 2013 razkrival njegove domnevne povezave z Bruno Koreličem, nekdanjim direktorjem Luke Koper. Mi pa smo o tem pisali v članku z naslovom Borut Jamnik na eleganten način končal kariero Roberta Goloba v GEN-I, sedaj mu pa navidezno tlakuje pot v politiko?Po besedah Mirana Videtiča, gosta oddaje Ura resnice, je trenutno močnejši “Jamnikov klan”, oziroma kot ga je poimenoval — “tabor bankirjev”. Njegov vpliv naj bi se kazal tudi skozi povezave s sindikati in vlogo pri nekaterih lastniških premikih znotraj Delavske hranilnice. V preteklosti pa se je večkrat omenjala povezava med vplivnim sindikalistom in nekdanjim zetom Milana Kučana Branimirom Štrukljem, saj je le ta dolgoletni nadzornik v Modri zavarovalnici. O tem smo tudi pisali v naših člankih z naslovom DOSJE MODRA ZAVAROLNICA I. DEL: Razkrivamo besedilo, da MODRA ZAVAROVALNICA FINANČNO OŠKODUJE svojih 300 tisoč ZAVAROVANCEV?? in DOSJE MODRA ZAVAROLNICA II. DEL : BRUTALNO! Zakaj vas imajo Jamnik in sindikati za BEDAKE, ko vplačujete v Modro zavarolnico!. Foto: Prava.siZnotraj vladne koalicije pod Golobovim vodstvom ni malo trenj, a interes po ohranitvi oblasti in prevladi nad Ustavnim sodiščem je dovolj močan, da koalicijo drži skupaj. Ključno vprašanje ostajajo ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v primerih:• Korigor – primer Golobovega dopustovanja v Subotičevi vili,• Bobnar–Lindav – razkritja o notranjih sporih in političnih pritiskih na MNZ.Novinar Dejan Steinbuch je napovedal, da utegne biti Golob celo prvi premier, ki ga bodo "v lisicah odpeljali z Gregorčičeve". Dodatno negotovost prinašajo govorice o domnevni nemški obtožnici zaradi energetskih poslov družbe GEN-I na Balkanu, ki naj bi jo že obravnavali tamkajšnji organi pregona.Foto: Prava.siKo ekonomija neformalnih omrežij vlada državiOb vsem tem postaja jasno, da realna moč v Sloveniji ni več (če je sploh kdaj bila) v rokah izvoljenih politikov, temveč v rokah ekonomsko-pravosodnih omrežij, ki si prizadevajo za dolgotrajni nadzor ključnih sektorjev: bančništva, energetike, gradbeništva in medijev.Politična ideologija je v tem boju drugotna — dejanski spopad se bije za vire in institucije, kar še posebej potrjuje aktualna bitka za nadzor nad Petrolom, ki naj bi predstavljal križišče interesov obeh klanov.Slovenija je pred volitvami 2026 na razpotju: bo politika še vedno fasada za kapitalske igre, ali pa se bodo volivci uprli in razkrili globlje mehanizme oblasti?Vprašanje za volivce ni več zgolj ideološko – gre za odločitev, kateri klan bo nadzoroval pravosodje, energijo, gradbeništvo in medije v naslednjem desetletju.Luka Perš

V Sloveniji smo skozi desetletja zgradili razvejano mrežo društev, ki so ključna za razvoj kulture, športa, prostovoljstva in socialne povezanosti. Kljub temu pa pravna ureditev in praksa tem društvom – predvsem na podeželju – pogosto ne zagotavljata enakih pogojev za delovanje. Ena od perečih težav je pravica do točenja alkohola na društvenih prireditvah, ki je pogosto odvisna od povsem nesorazmernih kriterijev, predvsem od gradbene povezanosti prostorov s šolo.Kot je v Sloveniji običajno, hitro in pogosto politično odzivanje na take dogodke sproži burne reakcije. Primer je otvoritev novega vrtca, kjer je bilo na prireditvi v bližnji športni dvorani videti steklenico vina in nekaj kozarcev z alkoholom. Ta prizor je povzročil ostro reakcijo desnega političnega pola, ki ni pozabil na primer iz vasi Leskovec v občini Črnomelj. Tam je poslanka Tamara Vonta zastavila vprašanje, ali je dovoljeno točiti alkohol na dogodkih lokalnih društev v šolski telovadnici, ki je prostorsko povezana s šolo. Odgovor je bil jasen – ne.Osnovna šola Leskovec.Rezultat je nerazumljiva praksa, ki v nekaterih krajih (Puconci, Ljutomer) dovoljuje točenje alkohola v športnih dvoranah, drugod na podeželju (Leskovec in številna druga mesta) pa ne. Marsikatero društvo se zaradi tega odloči tveganje, saj se ne želi odpovedati ponudbi alkohola za svojih 20 do 50 obiskovalcev. Posledica so pogoste prijave inšpekciji s strani posameznikov, kar lahko pomeni konec manjših društev, ki si ne morejo privoščiti plačila kazni. V nadaljevanju želimo opozoriti na to, da trenutna zakonodaja društvom povzroča dejansko finančno škodo in jih postavlja v neenakopraven položaj glede na tiste, ki imajo privilegij točenja alkohola.Zakon o omejevanju porabe alkohola prepoveduje strežbo alkohola v šolskih prostorih. Vendar pa je pravica do točenja odvisna zgolj od fizične povezanosti prostorov s šolo – ne glede na vsebino, čas ali namen dogodka. Takšna ureditev odpira pomembna ustavnopravna vprašanja.Zaradi dejstva, da se puconska telovadnica ne dotika s šolskim poslopjem in je v občinski lasti je v njenih prostorih dovoljeno toči alkohol. Kaj pa vsa ostala društva v Sloveniji, ki nimajo takšnih pogojev? (Foto : Posnetek zaslona- OŠ Puconci, Facebook profil Darko Kranjc)POGLOBLJENA USTAVNOPRAVNA ANALIZA – ŠTIRJE ČLENI USTAVE, KI SO LAHKO KRŠENI:• 14. člen Ustave (načelo enakosti pred zakonom):Ta člen zahteva enako obravnavo vseh subjektov, ki opravljajo enako dejavnost. Trenutna zakonodaja in praksa pa društva z enako dejavnostjo obravnavata različno – pravica do točenja alkohola je odvisna od naključnega kriterija, kot je gradbena povezanost prostora s šolo. Takšna arbitrarna razlika ni utemeljena na vsebini ali ciljih zakona in zato predstavlja kršitev načela enakosti.• 42. člen (svoboda zbiranja in združevanja):Društva, ki ne morejo organizirati dogodkov pod enakimi pogoji, so posredno prikrajšana pri svojem osnovnem pravnem in družbenem poslanstvu. Omejevanje teh pravic posega v jedro njihovega ustavnega položaja kot prostovoljnih organizacij, ki si s prireditvami zagotavljajo obstoj in financiranje.• 43. člen (svoboda gospodarske pobude):Čeprav društva niso podjetja, opravljajo gospodarsko pomembne dejavnosti, kot je prodaja pijače na dogodkih za financiranje svojega delovanja. Če je enemu društvu to dovoljeno zaradi fizične ločenosti objekta, drugemu pa ne – kljub enakemu namenu in vsebini – gre za nesorazmeren in neupravičen poseg v svobodo gospodarske pobude.• 44. člen (pravna in socialna država):Zakon mora biti jasen, predvidljiv in sorazmeren glede na svoj cilj, denimo zaščito otrok pred alkoholom. Trenutna ureditev, ki ne upošteva okoliščin dogodka – kot so starost obiskovalcev, čas ali narava prireditve – in ne omogoča tehtanja izjem, predstavlja kršitev načela sorazmernosti. To je temelj pravne države, ki zahteva, da so posegi v pravice omejeni na nujni minimum.V tem primeru bi ob teh dejstvih in trenutni zakonodaji zelo verjetno strokovnjaki za ustavno pravo soglašali, da trenutna praksa glede omejitev točenja alkohola v društvenih prostorih krši več temeljnih načel Ustave. Vsaka neenakopravna obravnava brez tehtnih razlogov je nesprejemljiva in v nasprotju z ustavnimi pravicami državljanov.Načelo enakosti ni zgolj formalnost, temveč temelj pravne države. Različna obravnava društev glede na fizično povezanost prostorov s šolo je diskriminacija, ki jo mora država odpraviti. Prav tako svoboda zbiranja (42. člen) in svoboda gospodarske pobude (43. člen) zahtevata, da so omejitve jasno utemeljene in sorazmerne, kar sedanja praksa ni.Ustava v 2. členu določa, da je Slovenija pravna in socialna država, zato morajo biti zakoni jasni, predvidljivi in sorazmerni. Trenutna ureditev tega ne zagotavlja, kar ustvarja negotovost in neenakopravno prakso.Obstoječi razlogi so dovolj močni za vložitev pobude za ustavno presojo zakonske ureditve ali njene prakse. Pobudo lahko vložijo posamezniki, društva, Varuh človekovih pravic, poslanci ali državne institucije. Utemeljitev bi temeljila na arbitrarni neenakosti, nesorazmernem posegu v pravice in neupoštevanju okoliščin dogodkov.Društva so hrbtenica lokalnih skupnosti in morajo imeti enakopravne, sorazmerne in ustavno skladne pogoje za delovanje, ne glede na fizično povezanost prostorov s šolo. Pravo mora temeljiti na tehtnih in stvarnih kriterijih, ne pa na naključjih.Čas je, da se društva, pravniki in občine združijo za ustavno presojo nesorazmerne prakse in prenovo zakonodaje. Pomembno je najti ravnotežje med zaščito otrok in svobodo delovanja civilne družbe. Prav tako ni izključena možnost odškodninskega varstva, če se ugotovi sistematična kršitev pravic.Primeri telovadnic, kjer se lahko toči alkohol:Telovadnica v bližini OŠ PuconciTelovadnica v občini Vojnik. Je v občinski lasti in se ne dotika s šolskim poslopjem. (Foto: Posnetek zaslona- Občina Vojnik)ŠIC Ljutomer. Dvorana v občinski lasti in se ne dotika s šolskim poslopjem. (Foto: Posnetek zaslona- ŠIC Ljutomer)Primeri telovadnic, ki lokalnim društvom in ostalim zaradi slovenske zakonodaje ni dovoljeno točiti alkohol in so se po mnenju uredništva Prava.si znašli v DISKRIMITARNEM odnosu pri pripravi prireditev:Osnovna šola Leskovec.Osnovna šola Bogojina. (Foto: Posnetek zaslona- OŠ Bogojina)Osnovna šola 1 v Murski Soboti ima eno najmodernejših telovadnih dvoran v Pomurju. Ampak, ker se telovadnica stika skupaj s šolskim poslopjem je prepovedano točiti alkohol. (Foto: Posnetek zaslona- Osnovna šola I v Murski Soboti)Luka Perš

Obstajajo zgodbe, kjer začetki razkrijejo več kot le vrh ledene gore. Zgodba o nastanku imperija MSIN je ena takih. Če želimo razumeti, zakaj danes vsak državljan Republike Slovenije plačuje v sistem, ki ne deluje zanj, ampak ga izkorišča, moramo pogledati globlje v leto 2007 – v pozabljeni članek Financ z naslovom »Spregledani slovenski milijonarji«.Foto: Posnetek zaslona- FinanceTam je bilo prvič javno zapisano, kako sta Matjaž Satler in Marko Mohar, danes ključna lastnika skupine MSIN, prišla do nesluteno velikega premoženja prek Darka Horvata, enega najvplivnejših akterjev vzporednega mehanizma iz časov zgodnjega postsocializma.Horvat, ki je tedaj vodil skupino Aktiva, je skozi kompleksno mrežo povezanih podjetij (Certius, KIG, EGP ...) omogočil prelivanje kapitala med njimi, pogosto z uporabo slabih terjatev, notranjih preprodaj znotraj zaprtega kroga in izkoriščanjem institucionalnih lukenj pri upravljanju državnega premoženja.Foto: Prava.siŽe takrat so kritični viri opozarjali, da gre za mrežno strukturo, ki je omogočala privatizacijo javnega denarja brez realnega trga.Prav prek teh poti sta Satler in Mohar pridobila dostop do kapitala, ki je postal temelj poznejših prevzemov v skupini MSIN. Številni gospodarski pravniki še danes opozarjajo, da bi bilo treba to obdobje podvrči retroaktivni presoji upravičenosti do premoženja, saj so bili nekateri prenosi v nasprotju s temeljnimi načeli integritete javnih sredstev.Toda od tam naprej postane zgodba še bolj zaskrbljujoča.Danes MSIN ni le podjetje. Je sistem. Sistem, ki ne deluje brez sodelovanja vseh njegovih členov – tudi tistih, ki jih nihče ne vpraša. Državljani. MSIN jih ne potrebuje kot partnerje, temveč kot obvezne uporabnike.Zgodba o policijski hišici v vrednosti 96.500 evrov je simbol tega stroja. Ne gre za napako, ampak za pravilo. To je dokaz, da so pogodbe, razpisi in funkcije znotraj sistema že dolgo odvezane od zdrave pameti – povezane s poslovnimi omrežji, ki segajo do vrha države.S pomočjo podatkov iz sistema ERAR smo ugotovili, da so podjetja iz skupine MSIN v času vlade Roberta Goloba prejela več javnih sredstev kot v vseh letih od leta 2003 skupaj.Zato danes MSIN neposredno ali prek svojih hčerinskih podjetij obvladuje tisk osebnih dokumentov (CETIS), javni prevoz (AP Murska Sobota), tisk uradnih publikacij (Cetis-Graf), tisk glasovnic, šolskih gradiv in drugih državnih tiskovin. Državljan pa nima izbire.Ko poteče vozniško dovoljenje, mora k njim. Ko rabi vozovnico za subvencioniran prevoz, mora k njim. Ko gre na volitve, drži v roki dokument, ki je prišel iz njihovega tiskarskega stroja. V sistemu, kjer ni alternative, ni trga – je le monopol, prekrit s tančico zakonitosti.Foto: Prava.siZ vidika evropskega prava je to še posebej problematično. Člen 102 Pogodbe o delovanju EU namreč prepoveduje zlorabo prevladujočega položaja, kadar ta vpliva na trgovino med državami članicami.Če podjetje sistematično omejuje konkurenco in onemogoča enakovreden dostop do trga, gre za kršitev konkurenčne zakonodaje. Če država to početje podpira ali ne preprečuje, lahko nastane tudi odgovornost države članice.Zato vprašanje, ali MSIN s svojo prakso, političnim vplivom in institucionalno podporo že prestopa to mejo, ni več le teoretično. Poleg tega evropsko pravo javnega naročanja (Direktiva 2014/24/EU) zahteva načela preglednosti, enake obravnave in konkurence.Praksa pa kaže, da se pri mnogih MSIN-ovih poslih pojavljajo elementi izigravanja teh načel: pogajalski postopki brez konkurence, razpisi s preferenčnimi pogoji, prevzemi z izločanjem konkurence.Na ravni EU bi to lahko vzbudilo zanimanje organov, kot sta Evropska komisija ali OLAF – še posebej, ker so vpletena podjetja s statusom invalidskega podjetja, kar vključuje tudi evropske subvencije.Za povprečnega državljana so ti pravni izrazi daleč. On vidi le, da sistem vsak dan deluje brez njega – a z njegovim denarjem. Plačuje storitve, za katere nikoli ni glasoval.Uporablja produkte podjetij, ki niso na prostem trgu, ampak so del zaprtega kroga. Ve, da se mora ukloniti, saj brez osebne izkaznice ni ne računa, ne zaposlitve, ne zdravstvene oskrbe. Brez vozovnice ni prevoza v šolo. Brez uradnih obrazcev ni dostopa do javnih storitev.Tisto, kar v poslovnem svetu imenujejo "zagotovljen tok prihodkov", v resnici pomeni človeka, ki nima izbire. Ki mora plačati, ne glede na kakovost storitve. V sistemu, kjer so državljani prikrajšani za pravico do izbire in kjer monopol ustvarja umetno odvisnost. Tiho prenaša nepravičnost, saj ve, da brez sodelovanja izgubi dostop do temeljnih življenjskih storitev in osnovne družbene integracije.Ki nima mehanizmov za pritožbo, saj je vsak korak sistemsko določen. Ki je tiho, ker je tišina edini preostali pogoj za preživetje v sistemu, kjer vprašanja nimajo naslovnika.In vse to omogoča sistem, kjer se zasebni dobički krepijo iz državnih žepov – brez tveganja, brez konkurence, brez nadzora.Zato ta zgodba ni zgolj o MSIN-u. Je zgodba o tem, kaj se zgodi, ko država odneha opravljati svojo vlogo varuha javnega interesa. Ko regulatorji molčijo, ko nadzor odpove, ko državljan postane obvezni naročnik, medtem ko dobički rastejo na račun njegove nemoči.To je tehnokratska kolonizacija – podprta z legalnimi dokumenti, razpisi in uradnimi žigi. In zaenkrat še z molkom institucij.Ob tem ne smemo pozabiti na Darka Horvata. Ni bil le poslovni mentor – bil je arhitekt paraekonomije in po razpadu Jugoslavije postal osrednji igralec privatizacijskega zakulisja. S pomočjo skupine Aktiva je postavil temelje za finančne tokove, ki so omogočili nastanek celih omrežij. Njegova podjetja so bila vozlišče zank, v katerih so se vrtela državna sredstva, slabe terjatve, zavarovanja in premoženje državnih skladov.Ključno vlogo je imel pri vzpostavljanju struktur, kjer so se kapitali prenašali mimo konkurence – pogosto s pomočjo slabih posojil, dokapitalizacij ali »sistemskih rešitev«.Satler in Mohar sta bila del tega sistema. Čeprav je Horvat danes medijsko umaknjen, je za mnoge notranje poznavalce tihi zaščitnik hobotnice, ki jo državljani morda nevede financirajo vsak dan.Luka PeršFoto: Stavbe Cetisa v Celju. (Posnetek zaslona)

Radenko Mijatovič je ena ključnih oseb v poslovni strukturi skupine MSIN, ki je v zadnjem obdobju izpostavljena zaradi izrazitega povečanja javnih sredstev, dodeljenih podjetjem iz te skupine. Po javno dostopnih podatkih, kot je e-bonitete, Mijatovič zaseda več pomembnih funkcij v podjetjih MSIN, HIFI COLORSTUDIO, EGP in Cetis, kar mu omogoča neposreden vpliv na poslovanje teh družb.Foto: Prava.siZaradi podatka, da je bil Radenko Mijatovič po naših informacijah tudi plačnik povolilne zabave največje vladne stranke Gibanje Svoboda aprila 2022 — kar smo razkrili v našem članku z naslovom „Fešta Svobode, posel za Mijatoviča: 465.000 € za 5 policijskih hišic velikih 2 m²!? Indikatorji korupcije vse glasnejši!?“ — smo postali pozorni na proračunska sredstva, ki jih je podjetje MSIN skupaj z njegovimi hčerinskimi družbami prejelo od nastopa aktualne Golobove vlade.Podjetja iz skupine MSIN so po nastopu vlade Roberta Goloba prejela več deset milijonov evrov državnih sredstev. Samo družba MSIN je od leta 2022 prejela več kot milijon evrov, medtem ko so povezane družbe, kot so Cetis, KIG in EGP, skupaj prejele znatna finančna sredstva.Foto: Prava.siAli se Mijatovič kot domnevni plačnik povolilne zabave Gibanje Svoboda odpira zaradi povezanosti njegovega položaja s povečanjem javnih sredstev v skupini MSIN sum nepravilnosti, klientalizma in nepotizma??????Zaradi teh vzorcev so nujni takojšnji inšpekcijski postopki ter neodvisna preiskava pristojnih institucij, kot sta Komisija za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče.Podjetja v lasti skupine MSIN so v zadnjih letih prejela milijonska javna sredstva iz državnega proračuna, predvsem po nastopu vlade Roberta Goloba. Po podatkih sistema ERAR je samo družba MSIN od leta 2022 prejela preko milijon evrov, medtem ko so povezane družbe, kot so Cetis, KIG, EGP in druge, skupaj prejele več deset milijonov evrov državnih sredstev. Na primer, Cetis je prejel preko 41 milijonov evrov, EGP skoraj 3 milijone, KIG več kot 1,5 milijona v času aktualne vlade.Radenko Mijatovič v funkcijah direktorja, predsednika uprave v družbi MSIN in njenih hčerinskih podjetjih. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Poleg izvršnih funkcij ima Mijatovič pomembno vlogo tudi v nadzornih svetih več podjetij, kjer nadzira poslovanje in vpliva na ključne odločitve. Trenutno je član nadzornega sveta družb Linija in Cetis, bil pa je tudi dolgoletni član nadzornega sveta Varnost Vič, nadzornik v Zarja Elektroniki ter namestnik predsednika nadzornega sveta v istem podjetju.Povezava med njegovimi funkcijami in povečanim financiranjem skupine MSIN odpira številna vprašanja glede morebitnih nepravilnosti pri razdeljevanju javnih sredstev, predvsem zaradi pomanjkanja transparentnosti in nenavadnih vzorcev porabe. Tako hitro rast prejetih sredstev in koncentracija teh znotraj povezanih subjektov kažejo na tveganja klientelizma, nepotizma in korupcije, ki zahtevajo temeljito preiskavo. Zato je nujno, da pristojne institucije, kot sta Komisija za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče, nemudoma preučijo vse okoliščine in preverijo zakonitost postopkov.Jasno je, da vodenje in nadzor ključnih oseb, kot je Radenko Mijatovič, igrajo ključno vlogo pri usmerjanju finančnih tokov znotraj skupine MSIN, kar je neposredno povezano z alarmantnim povečanjem javnih sredstev. Zato je za zagotavljanje transparentnosti, zakonitosti in pravičnosti v razdeljevanju državnih sredstev nujno, da se takšne povezave podrobno raziščejo in po potrebi sankcionirajo, da se preprečijo nadaljnje zlorabe in okrepijo institucionalni mehanizmi nadzora.Funkcije Radenka Mijatoviča v opravljanju vloge nadzornika. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Poleg pravnih vprašanj je treba poudariti tudi širše družbene posledice takšnih praks. Ko javna sredstva nenadzorovano in netransparentno končajo v rokah ozko povezanih poslovnih skupin, to ogroža zaupanje javnosti v državni sistem in pravno državo.Izkrivljanje konkurenčnih pogojev na trgu pa lahko vodi tudi do ekonomskih učinkov, ki zavirajo razvoj in inovacije v širši gospodarstvu. Posledično je za ohranitev demokratičnih vrednot in zdravega poslovnega okolja ključno, da se podobni primeri obravnavajo z največjo resnostjo in strokovnostjo.V tem članku bomo podrobno analizirali podatke vseh podjetij, kjer je skupina MSIN večinski lastnik ali ima večinski vpliv prek svojih strateških hčerinskih družb. Osredotočamo se na javna sredstva, ki jih ta podjetja prejemajo iz državnega proračuna, in prepoznavamo resne indikacije nepravilnosti ter možnih korupcijskih praks. Bralci lahko vse grafične prikaze podatkov in metodologijo najdejo na koncu članka.Spoštovani državljani, kliknite ERAR in se prepričajte na lasnte oči! Sredstva podjetjam v lasti družbe MSIN in njenih hčerinskih družb so se v času Golobove vlade drastično povečala!Po podatkih informacijskega sistema ERAR, ki ga upravlja Komisija za preprečevanje korupcije in omogoča javni vpogled v porabo državnega denarja, so se prihodki družbe MSIN iz državnega proračuna skoraj podvojili po začetku mandata aktualne vlade. V obdobju od leta 2016 do sredine 2022 je MSIN prejel 669.128,98 evra, medtem ko je v zadnjih treh letih pod Golobovo vlado ta znesek zrasel na 1.077.510,91 evra.Podobna dinamika je zaznana pri podjetju KIG, ki je od leta 2003 do danes prejelo 3.771.796,62 evra. Od tega je v zadnjih treh letih prejelo kar 1.537.758,81 evra, kar pomeni občuten porast financiranja v aktualnem obdobju.Še izrazitejši primer predstavlja Cetis, ki je v istem obdobju prejel 41.557.070,10 evra javnih sredstev, kar pomeni skoraj 38 % vseh sredstev, ki jih je podjetje prejelo od leta 2003. Podjetje Donit Tesnit pa je javna sredstva začelo prejemati šele po nastopu aktualne vlade, kar nakazuje nenaden preobrat v politiki dodeljevanja državnih sredstev.Tudi hčerinske družbe KIG kažejo znatne premike. Podjetje KIG KGA d.o.o. je od leta 2003 prejelo skupno 158.141,72 evra, pri čemer je kar 76.174,25 evra prejelo v zadnjih treh letih. Meblo Signalizacija je v celotnem obdobju beleženja prejela 8.973.586,03 evra, pri čemer 3.798.731,86 evra odpade na obdobje aktualne vlade.Podjetje Linija je leta 2021 prejelo 1.899,90 evra iz proračuna, medtem ko je njegov podrejeni subjekt AP MS (Avtobusni promet Murska Sobota d.d.) od leta 2003 prejel kar 68.147.068,95 evra. Od tega je v zadnjih treh letih prišlo 30.450.779,63 evra, čeprav je podjetje v letu 2023 ob devetih milijonih evrov prometa izkazalo 1,3 milijona evrov izgube.Zarja Elektronika je prejela skupno 12.224.931,84 evra, od tega 4.461.160,66 evra v času aktualne vlade. Podobno velja za podjetje Varnost Vič, ki je od leta 2003 prejelo 13.516.170,61 evra, pri čemer je kar 4.430.031,97 evra bilo dodeljenih po letu 2022.HIT Nova Gorica, kjer ima MSIN prek hčerinske družbe Cetis skoraj 20-odstotni delež, je prejel 22.279.083,24 evra, od tega skoraj polovico – 9.649.302,38 evra – v času vlade Roberta Goloba. Omeniti velja, da je v tej družbi zaposlena tudi nekdanja soproga predsednika vlade, kar dodatno izpostavlja vprašanje možnih konfliktov interesov.Med manjšimi podjetji je Hifi Color Studio od nastopa aktualne vlade prejel 22.236,20 evra, medtem ko Donep, GT Naložbe in Papilio v tem obdobju niso beležili prejemkov iz državnega proračuna.CETIS-GRAF je v zadnjih treh letih prejel 297.918,33 evra, skupno pa 560.928,01 evra. Hčerinsko podjetje CETIS FLEX je od junija 2022 prejelo 881.689,64 evra, skupno pa 1.189.073,37 evra. EGP d.o.o. je od leta 2003 prejel 2.831.559,31 evra, pri čemer je 42 % vseh sredstev prejel v obdobju zadnjih treh let.Za bolj poglobljen vpogled si lahko bralci ogledajo tudi priložene grafe iz ERARA na koncu prispevka.Foto: Posnetek zaslona- Reporter, Primož Lovre. Ali povečana prekomerna nakazana finančna sredstva družbam v lasti MSIN lahko pomeni kršitev nekaterih zakon in kršitev členov zakona slovenske zakonodaje?Analiza razkritij sistema ERAR kaže na izrazit in vztrajno naraščajoč trend dodeljevanja javnih sredstev podjetjem, povezanih s skupino MSIN. Ta pojav ni naključen. Gre za sistemski premik v smeri povečane koncentracije proračunskih sredstev v korist ozkega kroga gospodarskih subjektov, pri čemer obstajajo elementi, ki kažejo na resno tveganje koruptivnih praks.Marko Mohar. (Foto: Posnetek zaslona- Finance)Kritični časovni okvir, ki sovpada z začetkom mandata aktualne vlade, ter pojav osebnih in političnih povezav med prejemniki sredstev in javnimi funkcionarji dodatno utrjujeta sum, da dodeljevanje sredstev ni povsem neodvisno ali utemeljeno izključno na ekonomskih ali strokovnih kriterijih.V tem kontekstu so posebej pomembna določila Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki javne funkcionarje in uradnike zavezujejo k ravnanju v skladu z najvišjimi standardi integritete in preglednosti. Vsaka odločitev o razdelitvi javnih sredstev mora temeljiti na objektivnih in transparentnih merilih, še posebej v okoliščinah, kjer obstaja možnost konflikta interesov.Foto: Posnetek zaslona- Necenzurirano, SiolHkrati Zakon o javnih financah (ZJF) predpisuje namensko in učinkovito rabo sredstev, pri čemer mora biti vsak proračunski odliv utemeljen, sledljiv in podvržen nadzoru. Ob pregledu zbranih podatkov postane jasno, da obstaja več primerov, kjer je razmerje med dodeljenimi sredstvi in doseženimi rezultati vprašljivo – na primer v primeru AP MS, ki ob visokem dotoku sredstev izkazuje znatno poslovno izgubo.Matjaž Satler, eden izmed lastnikov podjetniške hobotnice MSIN. (Foto: Posnetek zaslona-Mediaspeed)Institucije, kot sta Komisija za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče RS, imajo v tem primeru jasno odgovornost: sprožiti morajo neodvisne in celovite preiskave. Cilj mora biti ne le ugotovitev morebitnih nepravilnosti za nazaj, temveč tudi vzpostavitev učinkovitejšega nadzora nad prihodnjim razporejanjem sredstev.Pomembno je tudi opozoriti na širše posledice za delovanje trga. Netransparentno in preferenčno dodeljevanje državnih sredstev izkrivlja konkurenco in onemogoča enake pogoje za vse gospodarske subjekte. Takšna praksa ni le domače pravne narave, temveč je lahko tudi predmet preiskav v okviru evropskih pravil o državnih pomočeh.Na podlagi celotne analize ocenjujemo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum sistemskega izkoriščanja javnofinančnega mehanizma, kar predstavlja resno grožnjo za integriteto upravljanja državnih sredstev. Prava.si zato poziva k takojšnjemu ukrepanju nadzornih institucij, saj je pregledna poraba javnega denarja temelj zaupanja v demokracijo in pravno državo.Že večkrat so mediji omenili, da se je začetni kapital skupine MSIN nabral v poslovni hobotnici razvpitega tajkuna Darka Horvata. (Foto: Prava.si)V grafih sistema ERAR si lahko ogledate, koliko sredstev so posamezna podjetja iz skupine MSIN in njihove strateške hčerinske družbe prejela od začetka mandata sedanje vlade dr. Roberta Goloba, ki je začela svoj mandat 1. junija 2022 :MSINFoto: Posnetek zaslona- ErarKIG podjetje za proizvodnjo in upravljanje družb d.dFoto: Posnetek zaslona-ErarKIG KGA proizvodnja, trgovina, inženiring d.o.o.Foto: Posnetek zaslona- ErarMEBLO SIGNALIZACIJA, prometna signalizacija d.o.oFoto: Posnetek zaslona- ErarDonit TesnitFoto: Posnetek zaslona-ErarCetisCetis FlexFoto: Posnetek zaslona-ErarCetis grafFoto: Posnetek zaslona-ErarEGP, Embalažno grafično podjetje d.o.o.Foto: Posnetek zaslona- ErarHI FI COLOUR STUDIOFoto: Posnetek zaslona- ErarLinijaFoto: Posnetek zaslona- ErarAvtobusni promet Murska Sobota d.d.Foto: Posnetek zaslona-ErarZarja ElektronikaFoto: Posnetek zaslona-ErarVarnost VičFoto: Posnetek zaslona- ErarHit hoteli, igralnice, turizem d.d.Foto: Posnetek zaslona-ErarLuka Perš

V Sloveniji smo že vajeni, da se v ozadju na videz banalnih dogodkov skrivajo politično-gospodarske naveze, ki sistem izkoriščajo za zasebne koristi. Tako tudi najnovejša zgodba o »puščajočih policijskih hišicah« pri Državnem zboru odpira resna vprašanja o korupciji, klientelizmu in netransparentnem delovanju oblasti.Foto: Posnetek zaslona- SiolV medijih Siol in N1 je bila objavljena novica o tehničnih težavah z varnostnimi hišicami, ki so jih postavili za potrebe policije.A pravi problem se skriva drugje – v tem, kdo jih je dobavil, koliko so stale in pod kakšnimi pogoji je bil posel izpeljan. Ne pozabite, velike so le DVA KVADRATNA METRA!Foto: Posnetek zaslona- Preiskovalno.siČudna kronologija in še bolj čudni zmagovalciKot je razkril spletni medij Preiskovalno v članku z naslovom Razkrivamo: Minister podražil policijske hišice za skoraj 100.000 evrov se zgodba začne že leta 2018, ko je takratni notranji minister Boštjan Poklukar želel izpeljati javni razpis za nakup stražarskih hišic. Posel takrat ni uspel, saj izbrani ponudnik ni imel ustreznih referenc. V času Janševe vlade so poskus ponovili, a ga je Ministrstvo zaradi previsokih cen zavrnilo. Ocenjena vrednost nakupa se je iz 270.000 evrov v letu 2021 zvišala na 365.000 evrov v letu 2022. Kljub temu je ponudba podjetja KIG, vredna 420.000 evrov, ponovno padla – predraga. In potem se zgodi klasični slovenski obrat.Le nekaj dni pred odhodom ministrice Tatjane Bobnar izpeljejo nov razpis, ki ga nato dokončno potrdi Boštjan Poklukar – zdaj ponovno kot notranji minister. V tem razpisu se zgodi ključen premik: ocenjena vrednost projekta se nenadoma dvigne za dodatnih 100.000 evrov – kar brez tehtne utemeljitve. Zdaj je celoten posel, ki obsega pet hišic, vsaka velika dva kvadratna metra, ocenjen na 465.000 evrov.To pomeni 93.000 evrov za eno majhno kovinsko hišico z vso operemo v velikosti DVEH KVADRATNIH METROV! Po naših informacijah, bi se primerne hiške z vso opremo za policiste na mednarodnih trgih dalo dobiti od 25 do 40 tisoč evrov. Kar vam lahko potrdi tudi vsak strokovnjak na področju policije.Ob tem je treba opozoriti, da so to objekti brez trajne namembnosti, brez priključkov in z omejeno uporabnostjo. Gre za modularne konstrukcije, ki jih podjetja običajno tržijo po desetkrat nižji ceni.Javnosti zato dolgujemo jasne odgovore: kdo je predlagal dvig cene, kdo je določil pogoje razpisa in zakaj se je v končni fazi vse odvilo tako, da je ustrezalo le enemu ponudniku?Na razpisu zmaga podjetje KIG iz Iga, poznano po izdelavi registrskih tablic in prometne signalizacije. A kar zbudi dodatno pozornost, je lastniška struktura. KIG je v lasti podjetja MSIN, katerega direktor je Radenko Mijatović, sicer tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije in eden najtesnejših sodelavcev Aleksandra Čeferina, predsednika UEFA.Poleg tega, da je predsednik NZS Radenko Mijatovič direktor družbe MSIN, je tudi dolgoletni predsednik uprave Cetis. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv) Fešta, ki je prinesla posel? Mijatovićevo financiranje Svobode in izbira KIG v večinski lasti družbe MSIN za drage policijske hišice vzbujata sum korupcije!??Podjetje KIG nima referenc za izdelavo policijskih objektov je razkril spletni medij Preiskovalno. Kljub temu dobi posel. Zakaj?Več virov nam je zaupalo, da je Radenko Mijatović plačnik povolilne zabave sedanje največje parlamentarne in vladne stranke Gibanje Svoboda. Je bila nagrada dobljeni posel hčerinskega podjetja iz družbe MSIN, podjetje KiG? (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24, Anže Petkovšek)Morda odgovor ponuja dogodek iz aprila 2022. Aprila 2022 je Gibanje Svoboda slavilo svojo volilno zmago v ljubljanski Cvetličarni. Po poročanju medija Nova24TV naj bi povolilno zabavo financiral prav Radenko Mijatović. Če to drži, potem govorimo o neprijavljeni donaciji politični stranki, kar slovenska zakonodaja prepoveduje. Manj kot leto in pol po tem dogodku pa podjetje, ki ga lastniško obvladuje družba MSIN, v kateri je Mijatović direktor družbe, dobi posel, ki ga podeli vlada iste politične opcije. Ali pa bolj opcije vzporednega mehanizma.Foto: Prava.siGre torej za domnevno povratno korist – darilo (zabava), nato pa posel. Model »quid pro quo«, ki smo ga videli že prevečkrat. Vse to bi bilo zgolj sumljivo, če ne bi obstajali tudi konkretni pravni razlogi za dvom v zakonitost posla.297. člen Kazenskega zakonika (KZ-1) prepoveduje sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje. Prav tako 262. člen govori o dajanju podkupnin političnim strankam ali uradnim osebam z namenom vplivanja na odločitve v postopkih javnega naročanja.Foto: Posnetek zaslona- Uradni list Republike SlovenijeZakon o integriteti in preprečevanju korupcije še dodatno razširi pojem korupcije kot vsako kršenje dolžnega ravnanja za zasebni interes – tudi v obliki daril, gostoljubnosti ali sponzorstev.Če je torej Mijatović organiziral ali financiral zabavo za Gibanje Svoboda in če ta ni bila prijavljena kot donacija, hkrati pa hčerinsko podjetje družbe, v kateri je direktor pridobi državni posel, imamo opravka z vsemi indikatorji tveganja za korupcijo.Na tej točki je že presežen prag, kjer bi morali reagirati Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in državno tožilstvo. Kronologija dogodkov, dvig sredstev tik pred izvedbo razpisa in izjemno visoka cena (93.000 evrov za dve kvadratna metra površine) kažejo, da bi lahko bil razpis prilagojen izbranemu podjetju.Če zasebnik financira politično stranko in nato pridobi državni posel, to pomeni močan konflikt interesov, kršitev zakona o integriteti, morda celo kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali podkupovanja. Če organi ne bodo ukrepali, bo to jasen signal, da je sistem neodziven ali celo ujet v mrežo političnih povezav.Radenko MIjatovič je direktor družbe MSIN. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Ali bo primer policijskih hišic dokazal, da je Slovenija še vedno moralna in pravna država?Primer stražarskih hišic ni samo pravno vprašanje. Je preizkus za slovensko pravno državo, za politično odgovornost, za delovanje medijev in za civilno družbo. Je tudi ogledalo delovanja vlade Roberta Goloba – in še bolj – ogledalo političnega odnosa do spoštovanja pravil igre, ki naj bi vladala v demokraciji. Če bo ta primer ostal brez epiloga, bo to še ena potrditev, da za »naše« veljajo drugačna pravila kot za »vaše«.Ključni lastnik podjetja KIG je MSIN in z njim povezane družbe. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Je bila plačana zabava v Cvetličarni domnevno s strani direktorja družbe MSIN Radenka Mijatoviča naključje? Je bilo zvišanje ocenjene vrednosti javnega naročila na 465.000 evrov res nujno? Je podjetje KIG res najboljši izvajalec? In končno: zakaj dve kvadratna metra z vso opremo Kprostora stanejo skoraj 100.000 evrov?Slovenija si zasluži odgovore. Če jih ne dobimo, bo še ena »hišica« – tokrat pravna in moralna – spet zgrmela pod težo domnevne politične korupcije.Luka Perš