Sedanja vlada dr. Roberta Goloba se rada pohvali, da je eden izmed največjih dosežkov njenega mandata sprejetje Zakona o zaščiti živali. Fotografija premierja z njegovo partnerko Tino Gaber in poslanko SD Meiro Hot je ob tem postala skoraj simbolna slika te politike – politika, ki se rada ogrne v plašč “napredka” in “sočutja”, v resnici pa ruši temelje slovenskega podeželja.
Ta vlada svojo moč črpa iz ideologije prebujenstva (woke), ki jo mnogi povezujejo z vplivom globalnih finančnih centrov in špekulativnega kapitala. Ti akterji imajo en sam cilj – prevzeti nadzor nad hrano, zemljo in energijo. Hrana je strateško orožje prihodnosti. Kdor nadzira hrano, nadzira ljudi.
Poslanka Socialnih demokratov Meira Hot, Tina Gaber in predsednik vlade dr. Robert Golob so proslavili sprejetja Zakona o živalih. (Foto: Posnetek zaslona-Dnevnik)
Globalistični načrt: uničiti kmeta, zavladati zemlji
V zadnjih letih lahko spremljamo, kako globalni kapital usmerja milijarde v projekte umetnega mesa, sintetične hrane in laboratorijskih rastlin. Globalni igralci, kot so Bill Gates, BlackRock in Vanguard, nimajo le finančne moči, temveč tudi praktičen nadzor nad pomembnimi deli svetovnega kmetijstva.
Bill Gates je postal eden največjih zasebnih lastnikov kmetijskih zemljišč v ZDA, kar mu daje neposreden vpliv na pridelavo hrane na tisočih hektarjih. BlackRock in Vanguard kot ogromna investicijska podjetja posedujejo deleže v stotinah agribiznis podjetij po Ameriki, Evropi in drugih regijah, kar jim omogoča vpliv na odločitve o tehnologijah, distribuciji in poslovnih strategijah.
Poleg tega Fundacija Gates financira raziskave in projekte na področju gensko spremenjenih organizmov, trajnostnega kmetijstva in globalne varnosti hrane, s čimer oblikuje politike in smernice, ki jih sprejemajo države in mednarodne organizacije.
Ti akterji so tako prisotni v ključnih fazah prehranske verige: od semena, gnojil in tehnologije do pridelave, predelave in distribucije hrane. Posledica je, da kljub temu, da formalno “ne posedujejo sveta”, njihovo lastništvo in vpliv omogočata nadzor nad ogromnim delom globalnega prehranskega sistema, kar jim daje nesorazmerno moč nad tem, kaj, kje in kako se hrana proizvaja in razporeja po svetu.
Bill Gates, eden ključnih globalističnih igralcev, ki s pomočjo nevladnih organizacij, naklonjenih prebujenskih vlad uspeva pridobivati vpliv nad proizvodnjo hrane na svetu. (Foto: Posnetek zaslona-Facebook)
Na videz se ti projekti predstavljajo kot “vizionarske rešitve za prihodnost”, kot odgovor na podnebne spremembe in domnevno neetično ravnanje kmetov. A za lepo fasado se skriva preprost načrt: lokalno kmetijstvo je treba uničiti, ker je edina resna ovira na poti popolnega prevzema prehranske verige.
Lastništvo sklada BlackRock, ki upravlja s premoženjem v višini 6,3 BILIJONOV ameriških dolarjev. (Foto: Posnetek zaslona-Facebook)
Dokler obstajajo tradicionalni kmetje, dokler obstaja hrana s polj in hlevov, globalisti s svojimi umetnimi nadomestki nimajo prostora na trgu. Ne smemo pozabiti, da je ameriški sklad Blackrock terjal poplačilo ogromnih finančnih sredstev tudi sedanjemu vodstvu ukrajinske države. To nas sploh ne čudi, če se zelo dobro ve, da je Ukrajina žitarica Evrope!
Foto: Posnetek zaslona- 24ur in Investigate Europe)
Primer Nizozemske je učbeniški. Vlada Marka Rutteja je pod pretvezo zmanjšanja emisij govedoreje začela z drastičnimi omejitvami, ki so pomenile dobesedno smrt tisočev kmetij.
Ljudje so protestirali, kmetje so zapirali ceste, a pritisk je bil neusmiljen. Ko je Ruttejeva vlada padla, je sam hitro dobil novo prestižno funkcijo – generalni sekretar Nata. Lep dokaz, kako globalna elita nagrajuje svoje zveste izvajalce.
Protest nizozemskih kmetov. (Foto: Posnetek zaslona-Epa, Nova24tv)
Slovenski scenarij: napadi na kmete pod pretvezo “dobrobiti živali”
Enak vzorec se zdaj uresničuje v Sloveniji. Nevladne organizacije, pogosto financirane iz miselnih akterjev blizu igralcem špekulativnih globalnih skladov, so s pomočjo večinskih medijev dobile platformo za neprestane napade na kmete.
Videli smo primer odvzema govedi kmetiji Možgan, napade na rejo kokoši Kaučič, manipulativno peticijo Tine Gaber o nutrijah ter spore glede odstrela medvedov. Zakon o zaščiti živali je vrhunec te politike. Navidezno gre za zakon, ki varuje živali. A v resnici uvaja instrumente, ki so za kmete nevzdržni. Najbolj sporni so t. i. “kvalificirani prijavitelji”. Po nekajdnevnem tečaju dobijo aktivisti pooblastila, da nadzirajo izkušene rejce in veterinarje. To je norčevanje iz stroke in posmeh generacijam ljudi, ki so svoje življenje posvetili skrbi za živali.
Podobno nerealna je popolna prepoved privezovanja psov. Na podeželju pes ni hišni ljubljenček iz stanovanja, temveč varuh dvorišča in črede. Privez je pogosto nuja zaradi varnosti ljudi in živali. Zakon tega ne razume, ker ga pišejo ljudje, ki podeželja sploh ne poznajo.
Primer kmetije Možgan, ki so jo skuhale nekateri predstavniki nevladnih organizacij za zaščito živali. (Foto: E-posavje)
Uvedba kamer v klavnicah je še en ukrep, ki bo zlomil male rejce. Namesto da bi sredstva vlagali v izboljšanje delovnih pogojev in infrastrukture, zakon uvaja nove stroške in birokracijo. Velike korporacije bodo to zlahka prenesle, mali kmet pa bo spet na kolenih.
Dobesedna smrt slovenske govedoreje je lepo opisana v članku z naslovom Država je rejce pustila na cedilu, gre za sistematično gonjo proti kmetom? napisan v Domovini.
Toda težave slovenskega kmeta se ne končajo pri tem zakonu. Nedavno smo bili priča, kako je država rejce pri bolezni modrikastega jezika pustila povsem na cedilu. Brez cepiv, brez jasnih smernic in brez finančne pomoči so kmetje sami nosili stroške in tveganja. To je bil jasen signal: država vas ne bo zaščitila kar je razkril članek z naslovom Po poljih se širi bolezen, na udaru predvsem sladkorna pesa novinarke Domovine Tine Sare Bertoncelj.
Podobno se dogaja na poljih. Po Sloveniji se širi fitoplazemska bolezen SBR, ki najbolj prizadene sladkorno peso, a tudi ječmen, krompir in čebulo. Vzroki so kombinacija podnebnih sprememb, preozkega kolobarja in – kar je najpomembneje – prepovedi učinkovitih pesticidov, ki jih je Bruselj črtal iz uporabe. Kmet tako ostaja brez orodij, da bi zaščitil svoj pridelek, država pa se obnaša, kot da problem ne obstaja.
Foto: Posnetek zaslona-Domovina
Zaključek: kolonizacija pod masko sočutja
Zakon o zaščiti živali ni zakon o napredku, temveč zakon o razkroju tradicionalnega slovenskega kmetijstva. Z lepimi besedami o dobrobiti živali skriva resni namen: pripraviti prostor globalnim igralcem, ki si želijo nadzora nad hrano in nad zemljo.
Kmetje že opozarjajo, da Slovenija vsak dan izgubi več kmetij. To ni le ekonomska škoda, temveč udarec kulturi, tradiciji in identiteti podeželja. Brez kmeta ni slovenskih polj, ni slovenske hrane, ni slovenskih vasi.
Če bomo kot družba sprejeli logiko globalnih elit, bomo ostali brez lastne hrane in lastne zemlje. Uvažali bomo sintetične produkte, pridelane v laboratorijih Billa Gatesa in njegovih partnerjev, medtem ko bo slovenska zemlja postala last investicijskih skladov. To ni napredek, to je nova kolonizacija – tokrat pod masko sočutja do živali.
Slovenec, zbudi se. Brez kmeta ni prihodnosti.
Luka Perš