ALI BO PROTI BREJČEVI PETICIJI UKREPALA INFORMACIJSKA POOBLAŠČENKA DR. JELENA VIRANT BURNIK? ZLORABA OSEBNIH PODATKOV????

Že dober teden se naši večinski mediji ukvarjajo s peticijo, s katero naj bi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Zoran Stevanović zapustil svoj položaj. Kljub temu, da je peticija »Stevo go home«, ki jo je zasnoval Miha Brejc, v zelo kratkem času zbrala več kot 65 tisoč podpisov, pa se je verjetno izkazalo, da je bila peticija, po domače povedano, narejena precej amatersko. Zato nas sploh ni čudilo, da se je po vseh pomanjkljivostih, ki so se pojavile pri postavljeni peticiji na spletni strani, nenadoma pojavil še Izrael. Klasika – umik peticije.

Stran sumljivo sporne peticije Stevo go home. (Foto: Posnetek zaslona-Obalaplus)

Toda ob vseh vprašanjih se postavlja še eno bistveno vprašanje: KAJ SPET POČNEJO »NAŠE NEODVISNE« INSTITUCIJE? Kje si, spoštovana informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik?

Glede na vse dvome, ki so se pojavili ob tej peticiji, je še posebej pomembno vprašanje VAROVANJA OSEBNIH PODATKOV. To pa ni več politično vprašanje. To je temeljno vprašanje zakonitosti obdelave osebnih podatkov in eno izmed ključnih področij, za katero je pristojen Informacijski pooblaščenec.

Samo spomnite se, kakšen cirkus sta iz tega vprašanja v preteklosti počeli nekdanji informacijski pooblaščenki, aktualna predsednica republike Nataša Pirc Musar in sedanja direktorica STA Mojca Prelesnik. Ampak tokrat zadeva sploh ni nedolžna.

Tukaj gre za zelo resno vprašanje. V tej peticiji je bilo tudi veliko ljudi, ki so svoj glas oddali iskreno in v dobri veri. Kasneje pa so se v sistemu začele pojavljati osebe, kot so James Bond, Jezus Kristus, Ron Jeremy in druga imena, kar je samo še dodatno odprlo vprašanja o verodostojnosti in načinu preverjanja podpisov.

In tukaj pridemo do bistva. Če je spletna stran zbirala podatke posameznikov, ki so želeli podpisati peticijo, potem ni mogoče več govoriti zgolj o politični ali tehnični napaki. Govorimo o OBDELAVI OSEBNIH PODATKOV.

Splošna uredba o varstvu podatkov zahteva, da je takšna obdelava zakonita, poštena in pregledna, da se podatki zbirajo za določen in legitimen namen, da so omejeni na tisto, kar je potrebno, ter da so ustrezno zavarovani. Za vsako obdelavo mora obstajati ustrezna pravna podlaga.

Zato je ključno vprašanje: KDO je bil upravljavec teh podatkov? KATERE osebne podatke je spletna stran zbirala? NA KAKŠNI pravni podlagi? KAKO so bili podatki preverjani? KJE so bili shranjeni? KDO je imel do njih dostop? KOLIKO ČASA bodo oziroma so bili shranjeni? In predvsem – KAJ se bo zgodilo s temi podatki po umiku peticije?

To niso več nepomembna tehnična vprašanja. To so vprašanja, na katera mora obstajati jasen odgovor.

Če je bilo res zbranih več kot 65 oziroma približno 66 tisoč veljavnih vnosov, potem je obseg obdelave ogromen. Vendar pa moramo biti pri tem strokovno natančni: iz samega števila podpisov še ni mogoče zaključiti, da je bilo kršenih 66 tisoč osebnih podatkov ali da je šlo za »zlorabo« v pravnem smislu. To mora ugotoviti pristojni nadzorni organ.

Ampak prav zato bi moral ukrepati INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC.

Informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik. (Foto: Posnetek zaslona- Urad Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije)

Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, pristojen tudi za nadzor nad zakonitostjo in preglednostjo obdelave osebnih podatkov ter nad ustreznostjo ukrepov njihovega varovanja. Njegov inšpekcijski postopek se vodi po uradni dolžnosti.

To pomeni, da za začetek vprašanja sploh ni treba politizirati. Ni treba biti ne za Brejca ne za Stevanovića. Ni treba biti ne za levico ne za desnico. Gre za nekaj popolnoma drugega: ali je bil pri zbiranju podpisov za politično peticijo vzpostavljen sistem, ki je bil skladen s pravili varstva osebnih podatkov?

Če je odgovor DA, naj to Informacijski pooblaščenec jasno pove. Če je odgovor NE, naj pove, kaj je bilo narobe in kdo je odgovoren.

Še posebej pomembno je vprašanje varnosti. GDPR zahteva ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zaščito osebnih podatkov pred nepooblaščenim ali nezakonitim dostopom, izgubo, uničenjem ali drugo kršitvijo varnosti.

In zdaj se vprašajmo: če so se na strani dejansko pojavljali množični lažni vnosi, če je bilo mogoče oddajati podpise brez zanesljivega preverjanja identitete in če je bila stran nato umaknjena zaradi domnevnih napadov, ali je bil sistem zaščite osebnih podatkov sploh ustrezno zasnovan?

Tega ne moremo ugotoviti iz medijskih objav. To lahko ugotovi samo strokovni nadzor. In prav zato je vprašanje za Informacijskega pooblaščenca tako pomembno.

Še več. ZVOP-2 določa, da je rok hrambe osebnih podatkov omejen na najkrajše možno obdobje in da se po izpolnitvi namena obdelave podatki praviloma izbrišejo, uničijo ali anonimizirajo oziroma se izvede drug postopek, ki onemogoča identifikacijo posameznika.

Miha Brejc, pobudnik in prvi obraz zelo sporne peticije Stevo go home. (Foto: Posnetek zaslona- Primož Lovre, Reporter)

Če je 66 tisoč ljudi oziroma približno toliko posameznikov v okviru peticije posredovalo svoje osebne podatke, potem imamo opravka z eno največjih spletnih obdelav osebnih podatkov v okviru aktualne politične kampanje. Zato je povsem legitimno vprašanje, ali bo Informacijski pooblaščenec primer preveril po uradni dolžnosti. Pa če tudi jih je bilo na nad deset tisoč računov tudi FAKE. Veliko ljudi je ta glas na peticiji oddal iskreno. Zdaj jim ima nekdo zelo verjetno nepooblaščeno ima v svoji lasti.

Kajti osebni podatki niso politični plen. Niso last organizatorjev peticije. Niso last političnih strank. In niso nekaj, s čimer lahko kdorkoli počne, kar želi. Zato resnično pričakujemo, da se bo neodvisna institucija Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije lotila tega vprašanja.

Glede na množičnost obdelave, javno izpostavljene tehnične pomanjkljivosti, vprašanja verodostojnosti podpisov in kasnejši umik spletnega obrazca bi bilo najmanj pričakovati, da pristojni organ preveri, ali so bili izpolnjeni vsi pogoji za zakonito obdelavo in varovanje osebnih podatkov.

Bomo videli, če se bo informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik lotila tega primera tako odločno, kot so se njene znane predhodnice lotevale vprašanj varovanja osebnih podatkov.

Luka Perš