BANČNI ŠKANDAL NLB!!! Švicarski NLB INTERFINANZ na HRVAŠKEM deloval 20 let NEZAKONITO in OPEHARIL HRVAŠKE VARČEVALCE!
Razkrivamo vsebino tožbe hrvaške agencije za zavarovanje vlog (HAOD) v višini 850 milijonov kun ( 112.581.511,45 EUR) proti hčerinski družbi Nove Ljubljanske banke,…
Razkrivamo vsebino tožbe hrvaške agencije za zavarovanje vlog (HAOD) v višini 850 milijonov kun ( 112.581.511,45 EUR) proti hčerinski družbi Nove Ljubljanske banke, švicarska NLB Interfinanz. Dokumenti hrvaškega medija Nacional razkrivajo, da je NLB Interfinanc poslovala v preteklih dvajsetih letih nemoralno in delovala popolnoma nezakoniti. To si dovoli banka države, ki je že od leta 2004 članica Evropske Unije!
V preteklih letih so v slovensko javnost prišli veredostojni dokumenti, da je bila sedanja Nova Ljubljanska banka (nekdaj Ljubljanska banka) ena osrednjih akterjev na področju bančnega vzporednega mehanizma v Sloveniji in v državah nekdanje Jugoslavije. Najbolj razvpiti hčerinski banki NLB sta bili nemški LHB Frankfurt in švicarski NLB Interfinanz.
Hrvaški medij Nacional je v članku z naslovom SPOR OD 850 MIL. KUNA: HAOD tuži švicarsku banku NLB InterFinanz zbog malverzacija u stečaju Glumina banke objavljen dne 25.4.2022 razkriva poslovno nemoralno in nezakonito poslovanje švicarske podružnice NLB na Hrvaškem.
V hrvaškem mediju ekskluzivno razkrivajo tožbo hrvaške agencije za zavarovanje vlog (HAOD) pod vodstvom Marije Hrebac. Gre za novoustanovljeno državno agencijo, ki je nadomestila nekdanjo državno agencijo za zavarovanje vlog in sanacijo bank (DAB).
Na gospodarskem sodišču (Trgovački sud) v Zagrebu je bila lani marca vložena tožba HAOD proti švicarski podružnici NLB- NLB Interfinanz zaradi suma, da je na območju Hrvaške v zadnjih dvajsetih letih poslovala nemoralno in celo nezakonito. Naša južna soseda želi, da bi v vloženi tožbi iz NLB Interfinanz izterjali za 850 milijonov kun (112.581.511,45 EUR) za poplačilo škode Hrvaški ob njenem izplačilu in kritju vlog hrvaških varčevalcev v NLB.
Glavno vlogo je odigrala Glumina banka, tesno povezana z balkanskim bančnim vzporednim mehanizmom. Njeno vlogo je razkril najboljši raziskovalni novinar na Balkanu Domagoj Margetić. Med razkrivanjem dokumentov o pokojnem srbskem odvetniku Vladimiru Cvijanu se je razkril dokument o fizičnem transferju gotovine iz beograjske Astre banke preko Madžarske v Zagreb v trezor Glumine banke, od tam pa na Dubrovačko banko in naprej v celovško Hypo banko. Vse to se je dogajalo v času najhujših vojnih operacij v domovinski vojni.
Spor med HAOD (nekdanji DAB) in NLB Interfinanz traja že 19 let. Pravo poslovanje švicarske podružnice NLB banke kaže dejstvo, da so si jo hrvaški varčevalci zapomnili kot banka, ki hrvaškim državljanom ni izplačala za več kot milijardo kun prihrankov, na Hrvaškem že 20 let deluje ilegalno!
Naslovnica hrvaškega medija Nacional, ki razkriva še eno umazano bančno prevaro hčerinske družbe NLB, švicarske banke NLB Interfinanz. (Foto: Posnetek zaslona- Nacional)
NASLOV STEČAJNI UPRAVITELJ GLUMINE BANKE
Glumina banka je končala v stečaju leta 1999. Vendar se je v času stečaja spet odkril umazani balkanski bančni vzporedni mehanizem, ki na območju držav nekdanje Jugoslavije vlada že od leta 1951.
V besedilu tožbe med drugim piše, da je navedena tožena stranka (NLB Interfanz) stečajni upnik v postopku Glumine banke zlorabil svoje pravice in izpodbijal terjatev tožeče stranke v višini 1.353.000.000 HRK.
V tožbi piše, da so zaradi očitne, tako rekoč razvpite zlorabe pravic tožene stranke (enostavna izjava o sporu brez smiselne obrazložitve) je bil tožnik v stečajnem postopku odvzeti pravici do odvzema pravice, to pomeni, da mu je status stečajnega upnika začasno odvzel z vsemi pravicami, ki izhajajo iz tega statusa, z poseben poudarek, da je bil tožnik največji posamični upnik z terjatvijo v višini 1.353.000.000,00 HRK in s prednostno izterjavo, ki bi lahko bistveno vplivala na potek stečajnega postopka za izterjavo njegove terjatve.
Stečaj Glumine banke traja že od leta 1999 in se še ni končal, Nacionalovi viri pa trdijo, da je denar NLB hrvaškim državljanom na ime posojila dejansko izviral iz zadržanih hranilnih vlog hrvaških komitentov.
Aprila 2002 je Gospodarsko sodišče izdalo sodbo, s katero je ugotovilo utemeljenost tožbe DAB. Na sodbo se je pritožilo več upnikov, med njimi tudi NLB InterFinanz, ki je bila zavrnjena.
Glumina banka. (Foto: Posnetek zaslona- Večernji list)
NASLOV
Kaj je in kdo je NLB Interfinanz AG, hčerinska družba Ljubljanske banke, najbolje kažejo podatki o poslovanju banke na Hrvaškem, ki je že leta nezakonito.
Slovenija je namreč julija 1994 sprejela ustavni zakon o ustanovitvi Nove ljubljanske banke (NLB), na katero je bilo preneseno poslovanje nekdanje Ljubljanske banke. Ljubljanska banka je v letih pred domovinsko vojno poslovala na Hrvaškem in v tej banki je imelo na desettisoče hrvaških varčevalcev svoje vloge in prihranke, ki jim po ločitvi obeh držav niso bili nikoli vrnjeni.
NLB je bila po ustavnem zakonu ustanovljena s premoženjem Ljubljanske banke, na podlagi tega zakona pa so se vse obveznosti Ljubljanske banke za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah za varčevalce iz drugih republik, vključno z varčevalci iz Hrvaška, ostajajo obveznosti Ljubljanske banke, je teh obveznosti oproščena. Čeprav so si prizadevali preprečiti, da bi NLB obravnavali kot naslednico Ljubljanske banke, je NLB prevzela sredstva, ne pa tudi obveznosti Ljubljanske banke.
Hkrati je Slovenija s tem zakonom preprečila neslovenskim varčevalcem vodenje kakršnih koli sodnih sporov v Sloveniji za izterjavo terjatev do Ljubljanske banke in NLB.
Po podatkih, ki so jih Nacionalu potrdili, so hrvaški državljani na podlagi neprekazanega prihranka v zagrebški podružnici Ljubljanske banke neposredno terjali okoli 312 milijonov DEM glavnice z dodanimi obrestmi, hrvaška država pa skoraj dvakrat več za izplačano preneseno varčevanje, kar samo glavnice znaša okoli 1 milijardo DEM.-a oziroma okoli 500 milijonov evrov, vse skupaj povečano za zakonske zamudne obresti.
Hrvaška narodna banka je zaradi neizpolnjenih obveznosti do hrvaških varčevalcev v 90. letih prejšnjega stoletja NLB prepovedala poslovanje na Hrvaškem.
Da bi se izognili predpisom, ki zahtevajo soglasje HNB za poslovanje bank na Hrvaškem, je NLB v Švici ustanovila hčerinsko družbo NLB Interfinanz AG. Ker HNB NLB ni dovolila opravljanja bančnih storitev na Hrvaškem, po tej odločbi njena švicarska podružnica ni smela opravljati bančnih storitev ali dajati posojil na Hrvaškem.
To stališče, da niti NLB niti njene povezane družbe ne smejo poslovati na Hrvaškem, je HNB pojasnila leta 2006, ko je v izjavi belgijski banki KBC, ki je lastnica NLB, jasno povedala, da ne more vstopiti na Hrvaško.
Enako stališče so zavzeli HANFA in upravna sodišča v Republiki Hrvaški. HNB je Nacionalu tudi izrecno navedla, da švicarski podružnici ni dala soglasja za poslovanje na Hrvaškem: »NLB Interfinanz AG v likvidaciji, Zürich, Švica, je kreditna institucija v likvidaciji s sedežem v tretji državi ali državi zunaj EU. V skladu z Zakonom o kreditnih institucijah lahko kreditna institucija iz tretje države na območju Republike Hrvaške opravlja bančne in/ali finančne storitve samo prek podružnice. Prav tako v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah tuja družba ne sme stalno opravljati dejavnosti na območju Republike Hrvaške, dokler ne ustanovi podružnice.
Glede na to, da HNB ni odobrila ustanovitve podružnice NLB Interfinanz AG Switzerland, navedena institucija ne more opravljati bančnih in/ali finančnih storitev na območju Republike Hrvaške. Poudariti je treba, da zakonodajni okvir v Republiki Hrvaški državljanom Republike Hrvaške ne prepoveduje sklepanja kreditnih pogodb s tujimi kreditnimi institucijami na območju, kjer imajo te institucije sedež.«
Sedež švicarske podružnice NLB v Švici, NLB Interfinanz. Le ta je sedaj v fazi likvidacije piše na uradni spletni strani NLB. (Foto: Posnetek zaslona- Google maps)
Kljub prepovedi pa je NLB Interfinanz AG na Hrvaškem naredil prav to, kar je zakonodajalec želel preprečiti – na Hrvaškem je opravljal bančne storitve s kreditiranjem hrvaških državljanov, kot jamstvo za vračilo posojila pa je iskal zavarovanje nepremičnin, pri čemer je uporabil določbo po na kar je navedla HNB, "zakonodajni okvir v Republiki Hrvaški ne prepoveduje državljanom Republike Hrvaške sklepanja kreditnih pogodb s tujimi kreditnimi institucijami na območju, kjer so te institucije ustanovljene."
NLB Interfinanz se je skušal "pretvoriti", da so pogovori o posojilu potekali v Švici ali Sloveniji, a so Nacionalu potrdili, da so vsa pogajanja v resnici potekala na Hrvaškem prek posrednikov NLB, ki so delali na črno na Hrvaškem, način delovanja pa je bil skrbno zasnovan in oblikovan tako, da vse skrivnost.
Po trenutnih podatkih iz zemljiške knjige za leto 2022, od katerih so nekatere v lasti Nacionala, ima NLB trenutno več kot sto aktivnih hipotek na nepremičninah hrvaških državljanov, zastavne pravice pa so na ime NLB Interfinanz AG. Vendar HNB še vedno trdi, da v tem primeru ni pristojna je razkril hrvaški medij Nacional.
Luka Perš




