Berilo preroka Milana apostolom Kučanovega klana, Foruma 21 in levičarsko udbaškemu tranzicijskemu omrežju

Z rahlim sarkazmom sem tokratni zapis poimenoval "Berilo preroka Milana apostolom Kučanovega klana, Foruma 21 in levičarsko udbaškemu tranzicijskemu omrežju." K temu so me spodbudili zadnji javni nastopi poslednjega predsednika slovenskih komunistov in upokojenega predsednika RS Milana Kučana. Da mu samostojna in demokratična Slovenija ni intimna opcija, Kučan ni nikoli zanikal vse do današnjih dni. Skozi njegove izjave in poteze v več kot 30 letnem obdobju pa lahko sklepamo, da je imel še kot predsednik CKZKS v predalo shranjen "plan B" v primeru, če se ne uresniči njegova intimna opcija, ohranitev socialistične družbene ureditve v Sloveniji v bolj ali manj ohlapni jugoslovanski federaciji.

Na proslavi ob 30 letnici osamosvojitve Slovenije Milan Kučan izzivalno sporoča, da se še danes intimno ni sprijaznil, da živimo v samostojni in demokratični Sloveniji.

Slovenski javnosti so njegove izjave skozi leta zletele mimo ušes, sam pa sem si jih shranil v sive celice, ker v tistem trenutku zanje nisem našel pravega odgovora. Na primer njegov stavek, izrečen 26. junija 1991 na slovesnosti ob razglasitvi samostojne Republike Slovenije: "Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan!" Le kaj je s tem mislil, se mi je skozi leta to vprašanje porodilo vsaj tisočkrat. Danes mi je povsem jasno, da gre za enega ključnih stavkov "berila preroka Milana," ki je napovedoval, da bodo komunisti z njim na čelu tudi po osamosvojitvi še naprej vladali Sloveniji s pomočjo formalnih, še bolj pa neformalnih vzvodov oblasti.

Nanizal bom nekaj fragmentov, njegovih "odmevnih" izjav, ki same po sebi potrjujejo mojo tezo o tem, da je imel vrh slovenskih komunistov pripravljen načrt B vsaj dve leti pred osamosvojitvijo. Poleg Kučanovega klana je bil s planom B seznanjen tudi vrh SDV/Udbe in Milice. Bilo je 15. aprila 1988, ko je na tajnem sestanku vrha slovenske Udbe in milice v Tacnu Milan Kučan obsodil osamosvojitvene težnje, češ da v njih ni zaslediti socializma in jugoslovanske ideje, znanilce družbenih sprememb pa označil kot nasilneže s fašistoidnimi namerami. Brez težav sprejmem tudi trditev, da je ta tajni sestanek v Tacnu vplival na aretacije Janše, Tasiča, Boštnerja in Zavrla konec maja 1988, kar je še bolj okrepilo "pomladni veter" v Sloveniji.

Tudi danes Milan Kučan, ki je že 20 let upokojenec s privilegirano pokojnino, aktualni legalno in legitimno izvoljeni vladi pripisuje nedemokratičnost in fašistoidnost.

Kučan obsodil osamosvojitvene težnje in pravi, da nimamo politične kulture.
Posnetek iz mojega arhiva> pic.twitter.com/FqvHy3mmI0

— Marijan Turjan (@MTurjan) December 16, 2018

Še "včeraj" prvi komunist Slovenije je na prvih predsedniških volitvah 1990 kot "neodvisni" kandidat, ki je zamrznil svojo partijsko izkaznico in hkrati postal pripadnik evangeličanske cerkve, s pomočjo svojega omrežja in intenzivne medijsko podpore, njen zapitek je poravnal Studio marketing Dela Francija Perčiča, postal predsednik predsedstva SRS, na oblasti pa se zadržal vse do leta 2002.

                             So to obrazi Kučanovega klana, vodstva tajne organizacije znotraj ZKS, nekakšna nadoblast nad oblastjo?

Kučanov klan, kakor ga je v svoji knjigi opisal Danilo Slivnik le potrjuje moje razmišljanju o obstoju tajne organizacije: »Najbolj varovana skrivnost je bil ves čas podatek, da znotraj partije obstaja Organizacija oziroma nekakšna oblast nad oblastjo. (…) Milan Kučan je lahko začel upati, da bo nekoč šef partijskega imperija, šele potem, ko se je konec osemdesetih let prerinil v Organizacijo. (…) Obstajajo priče, ki zatrjujejo, da je najožji krog Organizacije leta 1989 sprejel sklep o nujnih ukrepih za preživetje njenih potomcev in da je bilo izrecno rečeno, da sprememba režima nikakor ne sme prizadeti ali socialno ogroziti njihovih otrok.«

Danilo Slivnik v svoji Knjigi Kučanov klan:»S krščanskimi demokrati pa tako in tako ni bilo težav, ker jih je nekdanja levica povsem priklenila nase in iz njih za majhen denar naredila poslušno orodje koalicije.«

Zanimivo, kdo vse in kako je vpet v delovanje Kučanovega klana, o tem Danilo Slivnik: »Klan ima namreč dve strukturi: osnovno jedro, ki ga sestavljajo najtesnejši Kučanovi sodelavci, prijatelji in zaupniki, in širši krog članov (…), ki so za klan sicer zelo pomembni in zanj veliko naredijo, vendar največkrat ne vedo natanko, za kaj gre. (…) Ali povedano drugače: vsi s klanom nimajo zavestno zvez; nekateri so z njim, a ne vedo, da so, drugi mislijo, da so, pa v resnici niso.« 

                                Ivan Kramberger, dobri človek z Negove, žrtev Kučanovega omrežja

Vse te strukture oseb so bil bolj ali manj seznanjene z vsebino berila preroka Milana, ki se ni ustavil niti pred verbalnimi grožnjami tistim, ki ga skušajo ustaviti na poti k absolutni oblasti, socialistični guberniji Milana Kučana. Zato so dovoljena vsa sredstva, od diskreditacij do likvidacij, se je zareklo Milanu v Novi Gorici. V praksi smo to lahko videli pri Depali vasi, rušenju takratnega obrambnega ministra Janeza Janše in ob poskusu državnega udara, ko so Milanu Kučanu in njegovim SDVjevcem stopili na prste v trgovini z orožjem (mariborsko letališče). 

Njegova neformalna vladavina je preko njegovega klana trajala vse do 2004. leta. "Šlo je za tranzicijsko simbiozo Kučanove kapitalske, politične, družbene in medijske elite na eni strani ter vladajočega političnega dvojca LDS in SD na drugi. Delovanje Kučanovega klana je temeljilo na močni lastniški vlogi države v gospodarstvu, zaprtosti pred tujim kapitalom, zakulisni moči vplivnih posameznikov in vladavini razvpitega nacionalnega interesa," je v svoji kolumni v Financah 11.01.2012 zapisal ekonomist Stanislav Kovač.

Kučanovo omrežje

Kučanu, ki je imel sicer z ustavo zelo omejena formalna pooblastila vladanja, je uspelo zrušiti Saacsov načrt privatizacije,  Drnovšku pa je bil vsiljen Mencingerjev koncept privatizacije, ki je prinesel pravo opustošenje v slovenskem gospodarstvu, preko PID-ov in družb pooblaščenk se je z množičnimi nakupi certifikatov pričela divja privatizacija, na transakcijske račune skladov in slamnatih družb v davčnih oazah je poniknilo na desetine milijard evrov. 

O tem Stanislav Kovač: "Kučan se je kot pravoverni marksist vseskozi zavedal, da sta oblast nad kapitalom in privatizacija nekdanjega državnega in družbenega kapitala odločilen vzvod za ohranitev političnega, ekonomskega in medijskega vpliva v državi."

Zato mu je bil predsednik vlade Janez Drnovšek več kot boleč trn v peti, ko je 2001 ob pivovarski vojni med Pivovarno Laško in Interbrewom sprejel za Kučana povsem nesprejemljivo odločitev o programu prodaje dveh ključnih državnih bank NLB in NKBM in največjih državnih gospodarskih družb tujemu kapitalu. Na slovesnosti ob 10 letnici "družinske" Probanke je Kučan ostro zavrnil Drnovškovo privatizacijsko pobudo in večji odprtosti Slovenije do tujega kapitala. Sam je nacionalni interes o ohranitvi "državne družinske srebrnine" v gospodarstvu videl v oblikovanju lastniško prepletenega omrežja nacionalnih šampionov. To je še en fragment iz Berila preroka Milana, ki je s tem svojemu omrežju signaliziral, da se je pričel drugi privatizacijski lovopust, veliko bolj brutalen kot je bila Mencingerjeva privatizacija. Janez Drnovšek, sicer prizadet zaradi Kučanove zmage, je odstopil s položaja predsednika vlade, zamenjal ga je Tone Rop. Drnovšku pa so volivci namenili petletni mandat predsednika RS.

                               Zoran Janković, Kučanov ideološki posinovljenec

Kazalo je, da bo po odhodu v pokoj 2002 Milan užival blagodeti dobro situiranega upokojenca, vendar iz svoje kože ni mogel. Javno je skupaj s svojim ideološkim posinovljencem in direktorjem Mercatorja Zoranom Jankovićem leta 2004 pred parlamentarnimi volitvami podprl Toneta Ropa LDS in vse karte stavil na koalicijo LDS, SD in Desusom. Prepričan v zmago je Kučan pred volitvami javno razkril obraze svojega omrežja na ustanovnem shodu Foruma 21, ki sta ga 21. aprila 2004 v Mercatorjevemu hotelu M zrežirala Milan Kučan in takratni prvi mercatorjevec Zoran Janković, Med obrazi se je pojavil tudi Tone Rop kot premier in kot predsednik takrat največje stranke. Da je bil prisiljen priti na sestanek, sicer bi mu Kučan in Janković uničila stranko, naj bi povedal Tone Rop. 

Ogrodje Foruma 21 so sestavljali direktorji najvplivnejših korporacij: 

Mercator, Pivovarna Laško, BTC, Krka, Sava, Luka Koper, Kolektor, Perutnina Ptuj, Autocommerce (zdaj ACH), Petrol, Merkur, Helios, NKBM, 

Probanka in drugi

Udeležba na ustanovnem sestanku Foruma 21 pa Ropu ni kdo ve kaj pomagala, saj je doživel popoln volilni fijasko, pričel se je propad LDS. Prav predstavljam si, kako je volilno zmago Janeza Janše in njegove SDS dočakal Milan Kučan. Zavedel se je, da je z Janševo vlado propadel njegov scenarij, po katerem bi vplivneži njegovega Foruma 21 v mirnem sožitju s politiko končal tranzicijski proces privatizacije in koncentracije družbene (državne) lastnine. Pravo travmo je doživel Kučan, ko sta jeseni 2005 Kad in Sod prodala Jankovićev Mercator Bavčarjevemu Istrabenzu in Šrotovi Pivovarni Laško. 

V štirih letih vlade Janeza Janše se je Kučanu nabralo toliko zamer, da je s pomočjo svojega omrežja, zlasti nekdanjih priopadnikov SDV skuhal afero "velikega poka iz Finske," s katero je onemogočil Janševo vnovično zmago, na oblast pa je prišel partijski maneken Borut Pahor SD. Za Kučana je bil Pahor drugoraazredna oseba, pomembno je bilo, da je zmagala njegova SD. Pahor pod pritiski Kučana ni dolgo zdržal, sestopil je z oblasti, ljudstvo pa ga je izvolilo za predsednika RS.

S predčasnimi volitvami je imel nekdanji šef CK ZKS prav posebne načrte. Svojemu ideološkemu posinovljencu Zoranu Jankoviću je želel omogočiti pohod na oblast. Na njegovem zeljniku je zrasla pobuda o ustanovitvi Jankovićeve Pozitivne Slovenije. S procesijo najbolj vidnih obrazov Kučanovega klana oziroma Foruma 21 se je pojavil na Magistratu in Slovencem oznanil, da je Zoran Janković tisti, ki bo Sloveniji prinesel gospodarski in družbeni razcvet.

Procesija Milana Kučana in njegovega Foruma 21 je na Magistratu podprla Zorana Jankovića, da s svojo Pozitivno Slovenijo nastopi na volitvah in prevzame oblast

Janković je sicer zmagal na volitvah, vendar mu ni uspelo sestaviti levosredinske koalicije. To pa je uspelo Janezu Janši, vendar le za dve leti, hrbet so mu pokazali v Desusu, SLS in Virantova Državljanska lista. Jankovićeva Pozitivna Slovenija pa je doživela puč, z nastankom SAB se je Alenka Bratušek  osamosvojila in s seboj potegnila kar nekaj obrazov Pozitivne Slovenije. Seveda to ni bilo po godu Milanu Kučanu, čeprav je v času vladavine Alenke Bratušek, Mira Cerarja in Marjana Šarca, njegovo omrežje  znova dobilo krila in preko formalnih, še bolj pa neformalnih zvodov upravljalo in nadzorovalo denarne tokove in lastniške prevzeme še vedno neprivatiziranih državnih bank NLB in NKBM ter velikih korporativnih sistemov (Telekom...). V bančnih luknjah so izginjale milijarde evrov, danes parkirane v različnih skladih, po slamnatih družbah v davčnih oazah, slovenski davkoplačevalci pa smo bili prisiljeni poravnati zapitek Kučanovega omrežja, ki je svoje lastniške barabije preprosto preneslo na slabo banko. 

Kot velik sovražnik RKC se je potrudil, da je njegovo omrežje medijsko moralno diskreditiralo RKC in materialno uničilo njene gospodarske družbe. Padec Zvonov 1 in 2 je bil naklepno zrežiran, udejanili pa so ga obrazi njegovega omrežja v državnih bankah NLB in NKBM.

Rado Pezdir je v svoji knjigi Vzporedni mehanizem globoke države predstavil epopejo nastanka in transformacijo vzporednega sistema komunistične partije in Udbe, od povojne ustanovitve Safti, preko shem vzporednega bančništva v Ljubljanski banki, izvoza in ponovne vrnitve kapitala v tranzicijo, pa vse do druge sanacije slovenskega bančnega sistema in afere iranske milijarde. Z dokumenti je prikazal vso brutalnost Kučanovega omrežja v procesu tranzicije in pri tem izpostavil ključne obraze vzporedne države, Janeza Zemljariča, Draga Isajlovića in drugih oligarhov iz vrst Udbe, kako sta Miloš Kovačič in Stanislav Škrabec poslovala v Sovjetski zvezi in kako je Milan Kučan odločilno vplival na potek tranzicije.

Z enakimi izsledki je postregla tudi parlamentarna preiskovalna komisija Anžeta Logarja, ki je preiskovala zlorabe v slovenskem bančnem sistemu. Na 1040 straneh je dokazala politično, kazensko in odškodninsko odgovornost obrazov tranzicijskega omrežja, "skupaj z imeni, priimki, izpiski posameznih delov zaslišanj, ki so relevantni za dokazovanje izpostavljenih slabih bančnih praks, skupaj z izjavami skritih prič, z dokumenti, elektronskimi sporočili in ostalo elektronsko korespondenco, ki smo jo zasegli med dokumenti, skladno z izreki in sklepi sodišč," je med drugim ob predstavitvi poročila dejal dr. Anže Logar. Organi pregona, tožilstvo in sodišča so dobili na krožniku servirane ugotovitve o kriminalni raboti pripadnikov Kučanovega omrežja, vendar se ni zgoddilo nič

Prerok Milan se v teh letih javno ni opredeljeval ne o bančni luknji, ne o pranju iranskih milijard preko NLB, ne o katastrofalnih privatizacijskih epilogih članov njegovega Foruma 21.

Dražgoše, 9.1.2022, Nekdanji vodja Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan

Oglaša pa se danes, ko je skoraj dve leti na oblasti desnosredinska koalicija Janeza Janše, SDS, NSi, Konkretno, ki ji je v nemogočih razmerah pandemije covid 19 uspelo državo obdržati pri življenju. Še več, vsi negativni trendi, ki jih je dobila z dediščino "pobeglega" Marjana Šarca, so dobili pozitivni predznak. Slovenija se po vseh primerljivih parametrih lahko kosa z najbolj razvitimi. In s to popotnico bo Janševa SDS aprila stopila pred volivce.

Prerok Milan že vse od marca 2020 znotraj svojega omrežja išče obraz, ki bi lahko prepričal volivce, da mu zaupajo vodenje vlade. Janša ne sme na oblast, je dejal na letošnji udbopartijski procesiji na Dražgošah, ker je po njegovem mnenju z aktualno vlado povezanih vse več znamenj oživljanja fašizma. "Odgovor, ali smo na to pripravljeni, bomo dali na prihajajočih volitvah. Te so edino demokratično sredstvo za zamenjavo oblasti. Zato se je volitev treba udeležiti in premisliti, komu zaupati svoj glas."  Podobnih izjav se je v teh dneh Milan znebil še kar nekaj in to v njemu naklonjenih dominantnih medijih, na čelu z nacionalno RTV, pa tudi na razbijaških shodih NVO in ekstremne levice na Trgu republike.

Za konec misel iz kolumne Stanislava Kovača: "Kot pravoverni marksist je Kučan v celotnem obdobju tranzicije sledil temeljnim načelom Marxovega Kapitala: kdor ima v rokah kapital, nadzoruje tudi gospodarstvo, ta obvladuje državo, in kdor obvladuje državo, ima politično in ekonomsko moč ter vlada celotni družbi."

Ta modus operandi je bistvo Berila preroka Milana apostolom Foruma 21 in levičarskemu tranzicijskemu omrežju. Na volitvah zagotoviti oblast obrazu, ki bo sledil njegovim preroškim besedam.

Boris Cipot