Bilo je pred 30 leti, 24.10.1991: Poslanci Zbora združenega dela (rdeči direktorji) blokirali lastninsko zakonodajo

Pozornost slovenske javnosti je bila štiriindvajsetega oktobra uprta v Koper in vojašnice nekdanje jugoslovanske armade, saj so se približevali zadnji dnevi njenega umika iz slovenskega ozemlja. Politika se je aktivno ukvarjala z lastninsko zakonodajo in mednarodnimi odnosi: predsednik vlade Lojze Peterle je skušal prebiti blokado Zbora združenega dela, slovensko predsedstvo pa je zavrnilo novo verzijo predloga lorda Carringtona za mirovno konferenco o Jugoslaviji. Za Slovenijo je bila sprejemljiva polovica predloga o priznanju in sodelovanju, carinska unija in skupni trg z državami nekdanje države pa sta že pretirano posegala v vprašanje slovenske suverenosti.

Predsedstvo RS

Spor med Zborom združenega dela in premierjem

Zaradi spora, ki se je nastal zaradi blokade lastninske zakonodaje, je poslance Zbora združenega dela (ZZD) obiskal predsednik vlade Peterle. Do spora je prišlo zaradi dejstva, da ZZD že več kot mesec dni predloga zakona ni želel uvrstiti niti na dnevni red, s čimer je blokiral vse poskuse vlade, da bi uredila omenjeno področje. Po pisanju časopisov je moral Peterle predvsem opozicijskim poslancem obrazložiti izjave o legalnosti izvolitve zbora in oznake, da je ta zbor anahronizem (pojav, ki ni v skladu s časom, v katerih nastopa. op. a.). Izraz je premier uporabil zato, ker je šlo v primeru ZZD za ostanek ureditve Skupščine v obliki treh zborov, kar se je spremenilo šele konec leta 1992. Poslanci Demosa so predsedniku zbora Jožetu Zupančiču očitali, da se raje poslužuje proceduralnih zapletov, kot dopušča diskusijo o vsebini zakona, opozicijski poslanci pa so dejanja utemeljevali s tem, da predstavlja zbor zavoro nevarnostim enoumja, saj da je bil edini del tedanje skupščine, v katerem Demos ni imel večine. Obisk ni pomagal, saj je vsaka stran ostala trdno pri svojih stališčih.

Zaradi spora, ki se je nastal zaradi blokade lastninske zakonodaje, je poslance Zbora združenega dela (ZZD) obiskal predsednik vlade Peterle. Do spora je prišlo zaradi dejstva, da ZZD že več kot mesec dni predloga zakona ni želel uvrstiti niti na dnevni red, s čimer je blokiral vse poskuse vlade, da bi uredila omenjeno področje

Zaradi zastoja lastninske zakonodaje, je vlada sprejela uredbo o vpisu podjetij in drugih pravnih oseb v gospodarstvu v sodni register. Z uredbo je želela preprečiti družbeno škodo, ki je že nastajala pri lastninjenju po t. i. Markovičevem zakonu v času, ko lastninska zakonodaja še ni bila sprejeta. Po uredbi se družbena podjetja namreč niso mogla več preoblikovati brez soglasja pristojne agencije. Minister za pravosodje dr. Rajko Pirnat je ob predstavitvi uredbe po pisanju Večera dejal, da so bila mnoga dosedanja lastninjenja na meji dopustnega, zato je bila vlada primorana ukrepati. Povedal je še, da vlada prav tako ni bila naklonjena uvedbi moratorija na lastninjenje, saj bi s tem pred sprejemom temeljnega zakona povzročili dodatno zmedo.

Zadnji obisk ladje Galeb v koprskem pristanišču

Na ladjo Galeb se je v koprskem pristanišču vkrcala še zadnja skupina vojakov agresorske JA

Šolska ladja jugoslovanske mornarice Galeb je opravila zadnji prevoz vojakov za potrebe umika jugoslovanske armade. Galeb je izplul s 1220 vojaki bivšega 31. in 14. korpusa armade iz Maribora in Ljubljane. Med potniki je bil tudi mariborski general Mićo Delić, javnost poznan iz pekrskih dogodkov. Umik je potekal mirno, razen incidenta, ki ga je zakrivil član posadke vlačilca, zaradi česar je kapitan Galeba odklonil pomoč vlačilcev pri izplutju. Naslednji dan je sledilo še izplutje trajekta Sveti Štefan, s čimer se je formalno končala operacija umika jugoslovanske armade z ozemlja Slovenije.

Avtor: Marko Balažic

Vir: gov.si