Bilo je pred 30 leti, 5.10.1991: Jugoslavija po razpadu, politično, vojaško, gospodarsko in kulturno pogorišče

Po razpadu Jugoslavije se je pred očmi javnosti razgalila vsa beda komunističnega režima, ki je za seboj pustil nedelujoče politične institucije, uničene armadne objekte in nestabilne sosedske odnose. Italijanska javnost se je upirala armadnemu prečkanju italijanskega ozemlja, v Prlekiji pa je dr. Andrej Capuder izrazil skrb pred barbarskim dogajanjem ob naši južni meji.

Ministra Ocvirk in Šešok

Razočaranje nad zveznimi institucijami, mednarodno skupnostjo in Haagom

V Ljubljani sta se tega dne srečala predsednik Predsedstva SFRJ dr. Stipe Mesić in član predsedstva dr. Janez Drnovšek, ki sta prišla do ugotovitve, da »predsedstvo« več ne deluje, saj so si ga nelegalno in neustavno prisvojili srbski in črnogorski predstavniki. Izrazila sta obžalovanje nad nedelovanjem zveznih institucij, od katerih je Evropa zmotno pričakovala rešitev, ter neučinkovitostjo konference v Haagu. Po njunih besedah bi bila najbolj produktivna poteza mednarodne skupnosti priznanje samostojnosti vsem jugoslovanskim republikam, ki to želijo. Mesić je napovedal, da se bo vojna iz Hrvaške gotovo preselila v BIH, končala pa se bo s političnim kaosom v Srbiji, kamor je ravno tega dne pripotoval princ Aleksander Karađorđević, pretendent za srbski prestol.

Po kateri poti naj gre domov poražena armada?

Naposled, Luka Koper izhodna točka za vojsko JA

V soboto je v italijanski politiki in medijih završalo zaradi dan stare izjave predsednika republike Francesca Cossige, ki je med obiskom v Trstu napovedal, da se bo jugoslovanska armada (JA) iz Slovenije umaknila prek Trsta. Prišlo je do številnih protestov in zborovanj, na katerih so politiki, novinarji in del civilne družbe izražali nezadovoljstvo zaradi italijanskega vpletanja v oboroženi konflikt pri sosedih, ki ga je povzročila JA. Kasneje se je izkazalo, da so pogovori o umiku vojske iz Slovenije potekali tudi na ravni Beograd – Bruselj, Italijani pa so ponudili rešitev, za katero je slovenski obrambni minister Janez Janša komentiral, da »diši po nekakšni trgovini«.

Neizkoriščeni potencial

Vojna Hrvaškem se vse bolj razplamteva

Jugoslovanska armada (JA) je po porazu, ki ga je doživela v Sloveniji, preusmerila vojaške aktivnosti na Hrvaško. Pred dokončnim odhodom z ozemlja Republike Slovenije je skušala odpeljati čimveč orožja in opreme ali pa uničiti tisto, česar se ni dalo odpeljati. Svetla izjema je bil Tehnični remontni zavod Bregana (po letu 1992 Slovenska vas), ki ga je, po poročanju medijev, teritorialna obramba prevzela v odličnem stanju. »Kar 38.000 kvadratnih metrov proizvednih in skladiščnih prostorov se razprostira na površini 32 hektarov, v mnogih, zlasti servisnih, pa je mogoče takoj začeti delo.« V neposredni bližini objektov pa so se začela gradbena dela za izgradnjo mejnega prehoda Obrežje.

V naslednjih letih je gospodarski potencial tehničnega remontnega zavoda ostal neizkoriščen, minister za obrambo Roman Jakič pa je po predaji objekta brežiški občini izjavil, da je bil objekt za ministrstvo neperspektiven.

Barbarska soseščina

Minister Andrej Capuder je izrazil skrb pred barbarskim dogajanjem ob naši južni meji. | Avtor Nace Bizilj, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Po osamosvojitvi Slovenije se je krepilo zanimanje za pomembne osebnosti preteklih stoletij; tega dne je v Ljutomeru potekala spominska slovesnost v spomin na stoletnico smrti največjega slovenskega jezikoslovca 19. stoletja Franca Miklošiča. V središču Prlekije se je poleg domačinov zbralo veliko pomembnih znanstvenikov in politikov. Slavnostni govornik dr. Andrej Capuder je med drugim osvetlil pomen prleške zemlje in izrazil upanje, »da val barbarstva, ki divja le nekaj kilometrov stran, ne bo pljusknil v Slovenijo. Kljub temu upanju pa moramo biti pripravljeni tudi na to«.

Avtor: mag. Jurij P. Emeršič

Vir: gov.si