Čas je, da odgovorni odgovorijo na "luknje" o ustrezni izobrazbi vrhovnega sodnika Branka Masleše. Kje imajo svojo vest?!

Novinarka Nova24tv Sara Bertoncelj je že nekajkrat napisala bistvo zgodbe o iskanju odgovorov glede ustrezne strokovne izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše. Kako je možno, da je Masleša potencialno prvi dan po morebitni opravljeni diplomi (31.3.1975) šel takoj služit vojaški rok v Zadar (po takratni zakonodaji mu je zadostovalo opraviti leto dni služenje vojaškega roka),  se poleg urjenja za vojaka naučil več kot 2500 strani priročne literature, v mesecu maju igral še šah v Zadru, 10. junija leta 1976 uspešno opravil pravosodni izpit in se takoj oz. nekaj mesecev kasneje že zaposlil kot pomočnik tožilca v Sarajevu? V primeru, da vse to drži, si zasluži Branko Masleša naziv pravosodni Mozart.

Vendar se je v zgodbi pojavilo preveč lukenj, da bi dejansko Masleševa strokovna izobrazba za opravljanje funkcije vrhovnega sodnika bila po vseh "reklcih".

Zakaj se prve luknje o ustreznosti opravljenega pravosodnega izpita "sodnega vojaka" Branka pojavijo že v zakonodaji Socialistične republike BiH?

Prva težava se že pojavi pri bosanskem Zakonu o opravljanju pravosodnega izpita iz letih 1971 in 19773. V letu 1971 piše, da je pogoj za opravljanje pravosodnega izpita dve leti pripravništva. V zakonu iz leta 1973 pa piše, da leto dni pripravništva morajo opravljati tisti, ki so jo opravljali na sodišču, tožilstvu, odvetniških pisarnah ali javnem pravobranilstvu. Vsi ostali so morali opraviti dve leti. Enako pade že po slovenski zakonodaji iz leta 1972 in 1980 glede priznavanja pravosodnih izpitov iz nekdanjih republik nekdanje Jugoslavije. Enako že po takratni slovenski zakonodaji je moral diplomirani pripravnik prava pred pristopom k opravljanju pravosodnega izpita opraviti dve leti pripravništva.

Zakaj je suverena in neodvisna država Hrvaška dokaz, da v Sloveniji po sprejetem pravnem redu bosanski pravosodni izpit Branka Masleše ne zadošča za opravljanje funkcije vrhovnega sodnika Republike Slovenije? 

Še eno pomembno malenkost je ugotovila v svojih člankih novinarka Nova24tv. Ali so vse republike nekdanje Jugoslavije priznale pravosodne izpite iz nekdanjih republik SFRJ? 

Kot so  v Nova24tv že omenili, Hrvaška tak člen v svoji zakonodaji na primer ima in pravi, da se pravosodni izpiti, ki so bili opravljeni pred novembrom 1991 v nekdanji SFRJ, priznajo kot pravosodni izpiti opravljeni na Hrvaškem. Tako je hrvaška ureditev še dodaten argument, da bi morala obstajati posebna določba, ki izenačuje pravosodne izpite – če je ni, izpiti niso izenačeni.

Slovenija in Hrvaška sta suvereni državi, kar se tiče ureditve pravosodja, bili sta suvereni tudi kot socialistični republiki znotraj SFRJ – dejstvo, da se je zdelo Hrvatom potrebno to izenačitev posebej navesti v zakonu, pomeni, da če tega ne bi navedli, bi bil položaj enak, kot je pri nas in pravosodni izpit opravljen v BiH ne bi bil izenačen s slovenskim.

Kar je konec koncev nekajkrat odločilo tudi vrhovno sodišče je zapisano v člankih nekdanje avtorjeve novinarske sodelavke. Tukaj si lahko jasno pogledate razliko med Slovenijo in Hrvaško :

 

Hrvaška zakonodaja o priznavanju pravosodnih izpitov v nekdanjih republikah SFRJ. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)

Uradni odgovor Ministrtva za pravosodje v letu 2019. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)

Tukaj se še odlično izpostavi nekaj dejstev, ki ga v članku z naslovom Sodni svet pričakuje pojasnila Masleše glede veljavnosti potrdil, glede presoje pa so si pilatovsko umili roke  na Nova24tv poudari dolgoletni vrhovni sodnik in nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. 

Ob tem, ko je sodni svet zapisal, da “ni pristojen za preverjanje izpolnjevanja formalnih pogojev kandidatov za sodniško mesto, ko gre za izbirne postopke, ki so pravnomočno že zaključeni”, so pozabili na to, da izvolitev sodnika v državnem zboru ni pravnomočno končan postopek in da nezakonitosti v postopku imenovanja vselej privedejo do nezakonitega sodnika in nezakonitega sodišča, je poudaril vrhovni sodnik Jan Zobec pove za Nova24tv.

Zobec je že večkrat javno povedal, da je svoja dokazila o ustrezni izobrazbi pripravljen javnosti pokazati takoj. Zakaj? Ker vse to ima v svoji personalni mapi na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.

V našem mediju smo tudi predstavili zgodbo nekdanje okrajnega sodnika, ki je moral zaradi ugotovljene pomanjkljive izobrazbe moral iti delat ponovno pravosodni izpit v Sloveniji. Vse to imamo v zapisano v Zakonu o sodniški službi in Zakonu o pravniškem državnem izpitu (ZPDI). 

Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv

Zakaj odgovorni v slovenskem sodstvu ne prevzamejo odgovornosti in slovenski javnosti odgovorijo na preprosta pravna vprašanja? Ali jim je res tako vseeno, da slovensko sodstvo zaradi primera Masleša izgublja ugled, integriteto in zaupanje? Kje imajo vest?

Tako se pojavi še ena luknja o potrditvi pravilno zakonite ustrezne strokovne izobrazbe nekdanjega predsednika VS RS Branka Masleše. Nastalo zagato bi z lahkoto rešili Sodni svet Republike Slovenije, predsednik Vrhovnega sodnika Damijana Florjančiča, spoštovani Masleševi koprski sodni kolegi ali sam Branko Masleša. Nekdo izmed njih bi moral takoj predstaviti pravno močno argumentirano po členih slovenske sedanje in pretekle zakonodaje, da pravosodni izpit Masleše strokovno ustrezno po slovenski Ustavi veljaven in zakonit.

Enostavno zgoraj našteti bi se morali zavedati, da so vzgled za delovanje na stotinam mladim slovenskih študentom prava, ki se izobražujejo po slovenskih in tujih pravnih fakultetah. Ali lahko zgoraj našteti pred študenti vzbujajo zaupanje spoštovanih in cenjenih pravnih avtoritet v Sloveniji? 

Pa še nekaj, spoštovani slovenski državljani. Večina med vami je morala predložiti ustrezna dokazila ob svoji zaposlitvi. V primeru, da bi vas kdorkoli o tem zaprosil, bi najverjetneje to pokazali, da bi takoj odpravili dvome. S tem pa bi tudi dokazali, da je vaša vest čista.

Ali lahko imajo čisto vest vsi vpleteni v to sodno farsično telenovelo o posredovanju odgovorov ustrezne izobrazbe nekdanjega predsednika VS RS Branka Masleše?

Ali Vrhovno sodišče Republike Slovenije že ve, da se v njihovih vrstah skriva še kak vprašljivi "Masleša" glede ustrezne strokovne izobrazbe med sodniškimi vrstami? 

V našem mediju smo tudi pisali o zahtevi po ZDIJZ , da naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije posreduje zainterisiranosti slovenske javnosti podatke o ustrezni strokovni izobraženosti vseh sodnikov o Sloveniji. Upajmo le, da bo VS RS upošteval javne zahteve dela slovenske javnosti. Levi nevladniški politični pol je v času epidemije velikokrat obrnilo na Ustavno sodišče, da se z vladnimi odloki krši Ustava.

Vprašajte se, ali se tudi vam ne kršijo vsaj pravice do javnega vedenja o izobrazbi dolgoletnega državnega uradnika? Zakaj je to pomembno?

Ker vi slovenski davkoplačevalci vsakodnevno poskrbite, da imajo vsi v državnih podjetij in institucijah vsak mesec na točen dan v mesecu zagotovljeno svojo plačo.

Vrednota sodnika je, da je moralen s čistjo vestjo, integriteto in ugledom,  kot so v javnosti omenili pravne avtoritete dr. Ernest Petrič, dr. Peter Jambrek in dr. Matej Avbelj.

Poudariti pa je tudi treba oddajo Razkrito, v kateri so nastopili Peter Jambrek, Jan Zobec, Ernest Petriča in Zvjezdan Radonjić. Sodeč po njihovih besedah v oddaji bodo morali vodilni v slovenskem sodstvu opraviti veliko dela, da bodo povrnili spoštovanje in ugled institucijam, ki jih predstavljajo.

Ja, lahko pa že na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije vedo, da se bo med preostalimi slovenskimi sodniki še našlo "Osumljenih pet."  Kdo je tokrat Keyser Soze?

Luka Perš

p.s.: Pa še to. Ne pozabite na besede Anastazije Martinčiča, da so za 20 milijonov evrov podkupili odgovorne v postopkih, da bo proces Balkanski bojevnik padel. Jp, Martinčićeve besede so se uresničile konec novembra 2021.

Foto: Posnetek zaslona-Dnevnik in Nova24tv