Direktor FURS-a mag. Ivan Simič razkril, da so Odlazkovi mediji popolni amaterji in lažnivci na področju davkov!

Mediji v lasti družinskih članov in sorodnikov Martina Odlazka bruhajo ogenj na sedanjo vlado vsak dan s takšnimi ali drugačnimi pravljicami. Kot sta včeraj v oddaji Slovenija izbira razkrila direktor in voditelj oddaje Kdo vam laže Boris Tomašič in odgovorni urednik Nova24tv Aleksander Rant, bi lahko v prihodnje sledilo več davčnih postopkov proti medijskemu imperiju v lasti Odlazkovih. Med drugim sta tudi razkrila, da bi ves propadajoči medijski imperij prenesli na novo ustanovljeno podjetje Stična, je razkril Rant. Še več, ključna družba v medijskem svetu Odlazkovih, Salamon, je že več let na Družbi za upravljanje slabih terjatev (DUTB), zato se bojijo, da bo delež podjetja sedanja vlada prodala. Razkrilo se je tudi, da so osredji novinarji Odlazkovega medijskega imperija Primož Cirman, Vesna Vuković in Tomaž Modic najverjetneje prikrajšali državo za skoraj 300 tisoč evrov (290.493,00 EUR) plačila davka. Prav v zadnjih dneh je najbolj krute in podle medijske napade s strani Odlazkove novinarske trojke bil deležen mag. Ivan Simič, aktualni direktor FURSA. Sam se je še enkrat odzval na svojem profilu na Facebooku in še enkrat podrobno razložil zadevo, kjer ga je trojka obtožila, da je svojim strankam kot direktor FURS-a podelil 40-milijonski popust pri plačilu davka. A se je vse to izkazalo za laž in dobesedno blatenje in medijsko uničevanje Ivana Simiča, večkrat nagrajenega najboljšega davčnega strokovjaka v Sloveniji.

V nadaljevanju si lahko preberete celotni zapis mag. Ivana Simiča:

Spoštovani prijatelji!
Predvidevam, da ste včeraj na spletni strani www.necenzurirano.si in danes v tiskani verziji časopisa Svet24 zasledili zanimiv članek novinarjev Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica z naslovom »40-milijonsko darilo Fursa za posebne izbrance. Koliko je Simičevih strank?«. Najprej se vam opravičujem, ker nisem uspel prej odgovoriti, toda prednost sem dal mojim obveznostim na Fursu. Sedaj sem pripravil odgovor, katerega si lahko prebereta v nadaljevanju.

Mnogi me sprašujejo, kako lahko to vse prenašam. Moj odgovor je enostaven. Vse jemljem kot igro in dokler občutim to igro, slišim ptičke žvrgolet, sem vesel, saj sem živ. Vesel sem za vsak dan življenja. Hudo pa bo, ko te igre ne bom več občutil, saj bo to pomenilo, da me ni več. Zato tudi vam priporočam, da uživate v vsakem dnevu, ki vam je dan, da poskušate biti do drugih čim bolj prijazni, da življenje jemljete z veliko žlico in da na družabnih omrežij ne zapisujete negativnih komentarjev, sploh pa ne, dokler ne spoznate resnico.

Članek z naslovom »40-milijonsko darilo Fursa za posebne izbrance. Koliko je Simičevih strank?« vsebuje številne prirejene podatke oziroma neresnice, vključno z zneskom 40 milijonov evrov, ki ga ni moč najti v nobeni evidenci Furs. Dejstvo je, da če v prejšnjih letih ne bi bilo nezakonitih in neustavnih davčnih postopkov, tako imenovanih osebnih davčnih pregledov in nezakonitih obdavčitev, potem tudi ne bi bilo teh ponovnih davčnih postopkov, o katerih novinarji pišejo v članku.

Že leta 2014 (šest let pred odločitvijo Ustavnega sodišča) sem javno opozarjal na nezakonitost in neustavnost delovanja Fursa (Revija Denar, oktober 2014), to pomeni na zastaranje določenega obdobja. Furs je moja opozorila ignoriral in je izdajal nezakonite in neustavne odločbe. Tako je Ustavno sodišče Republike Slovenije septembra 2020 potrdilo moje stališče, ki je bilo tudi stališče mnogih drugih davčnih svetovalcev in odvetnikov.

Poleg obdobja zastaranja je Ustavno sodišče odločilo, da je odmera davka po stopnji 70 % previsoka in je odločilo, da se davek mora odmerjati v skladu z dohodninsko lestvico. Tako se je davčna stopnja dohodnine v ponovnih davčnih postopkih znižala na okoli 35 %. To pomeni, da so bile odmere davka v ponovnih postopkih, že brez ugotavljanja zastaranja za določena leta, za polovico nižje kot v prvotnih postopkih. V primeru, ko je davčni zavezanec plačal davek v prvotnem davčnem postopku, so mu pripadale še zamudne obresti, ki so za čas sedmih let znašale okoli 63 %. Za lažjo predstavo bom to predstavil na primer.

Primer:
Davčnemu zavezancu je bil maja 2014 ugotovljen znesek neprijavljenih dohodkov v letih 2009 – 2013 in to v znesku 200.000,00 evrov. 70 % davek od tega zneska je znašal 140.000,00 evrov. Davčni zavezanec se ni strinjal z odločbo in je vložil pritožbo.

Maja 2021 je bil opravljen ponovni davčni postopek, davčni organ v vsebinskem delu ni ugotovil nepravilnosti, prav tako pa ni bilo težav z zastaranjem. Glede na to, da se je v ponovnem postopku uporabila nižja davčna stopnja, ki je po preračunu znašala 32,16 %, je davek znašal 64.320,00 evrov.

Glede na to, da je davčni zavezanec davek v znesku 140.000,00 evrov plačal že maja 2014, mu pripada vračilo v znesku 75.680,00 evrov ter pripadajoče zamudne obresti od tega zneska in to za 7 let, kar znese 47.817,00 evrov. Davčni zavezanec je tako prejel vračilo v skupnem znesku 123.497,00 evrov.

Če bi k temu dodali še vsebinske napake, ki so bile ugotovljene v nekaterih ponovnih davčnih postopkih, na primer, ker davčni organ ni priznal pologov na transakcijski račun kot vir sredstev ali na primer prejeta posojila kot vir sredstev, je davčna osnova znašala tudi 0,00 evrov in v tem primeru bi davčni zavezanec v zgoraj opisanem primeru prejel vrnjenih vseh 140.000,00 evrov ter pripadajoče zamudne obresti v znesku 88.456,00 evrov. To pomeni, da bi skupno vračilo znašalo 228.456,00 evrov.

Kot lahko vidimo, je nižja davčna stopnja v ponovnih davčnih postopkih imela velik vpliv na znesek odmerjenega davka oziroma na znesek vračila. Navedeno pomeni, da leta zastaranja v bistvu niso imela pomembnega učinka na znesek vračila. Poleg tega je potrebno vedeti, da se vsako leto zastaranja nanaša tako na dohodke kot na odhodke, kar pomeni, da je v teh primerih šlo za nevtralni vpliv na davčno osnovo. Zaradi tega je trditev novinarjev v njihovem članku o vplivu zastaranja, na znesek vračila davka napačna, saj to dokazuje predhodni izračun.

Glede zastaranja še naslednje. Na Furs se je takoj po odločitvi Ustavnega sodišče (konec septembra 2020) začelo z odpravljanjem dotedanje nezakonite prakse. Najprej je bilo treba rešiti vprašanje zastaranja, ki ga Ustavno sodišče ni eksplicitno določilo. Sprva je Furs pridobil mnenja nekaterih nekdanjih ustavnih sodnikov in predstavnikov strokovne javnosti in tako je nastalo pojasnilo iz februarja 2021.

Konec maja 2021 je bila objavljena sodba Vrhovnega sodišča, ki je glede zastaranja zavzelo drugačno stališče, kateremu pa ni najti podlage v nobenem zakonu. Zato se je Furs julija 2021 za mnenje obrnil na Ministrstvo za finance.

Tako je Furs čakal na odgovor Ministrstva za finance in ker ga do jeseni ni prejel, je Furs sam začel proučevati različna stališča, sploh ob dejstvu, da je potrebno vse davčne zavezance obravnavati na enak način in da je potrebno upoštevati tudi načelo sorazmernosti (6. člen ZDavP-2), ki določa:

»(1) Davčni organ pri izvrševanju svojih pooblastil in izrekanju ukrepov v razmerju do zavezanca za davek in drugih udeležencev postopka ne sme preseči tistega, kar je nujno potrebno za izpolnitev ciljev tega zakona in drugih aktov, na podlagi katerih davčni organ odloča o pobiranju davkov.

(2) Pri izbiri več možnih pooblastil in ukrepov davčni organ izbere tiste, ki so za zavezanca za davek ugodnejši, če se s tem doseže namen zakona. V dvomu odloči v korist zavezanca za davek.«

Po preučitvi vseh prejetih stališč je Furs v začetku decembra 2021 pripravil novo navodilo, ki je bilo posredovano inšpektorjem.

Še statistika. Vseh davčnih postopkov iz naslova obdavčitve tako imenovanih nenapovedanih dohodkov je bilo od leta 2008 do 2020 okoli 500 in v teh postopkih je bilo odmerjenega približno 124 milijonov evrov davka. Plačanega je bilo zelo malo. Ponovnih postopkov je bilo 125. V teh 125-ih postopkih je bilo v prvotnih davčnih postopkih odmerjeno približno 69 milijonov evrov davka in od tega je bilo plačanih le okoli 16 milijonov evrov davka, saj davčni zavezanci enostavno niso imeli sredstev za plačilo davka.

Do sedaj je bilo v ponovnih davčnih postopkih vrnjenih okoli 13 milijonov evrov davka in to skupaj z zamudnimi obrestmi, kar pa je daleč od zneska 40 milijonov evrov, ki je objavljen v omenjenem članku. Če k temu še pojasnimo, da je samo enemu davčnemu zavezancu bilo vrnjenih skoraj 4.000.000,00 evrov davka s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ugotovimo, da je bilo v preostalih 124-ih ponovnih davčnih postopki davčnim zavezancem vrnjeno cca 9.000.000,00 evrov, kar pomeni 72.580,00 evrov na enega davčnega zavezanca.

Če še poenostavimo. Glede na to, da je bilo v prvotnih davčnih postopkih plačanih 16 milijonov evrov, je bilo samo zaradi nižje davčne stopnje, ki se je prepolovila, vrnjenih več kot 8.000.000,00 evrov. To pomeni, da je bilo v preostalih 124-ih ponovnih davčnih postopkih davčnim zavezancem, zaradi upoštevanja zastaranja, vrnjenih le cca 1.000.000,00 evrov davka, kar pomeni 8.065,00 evrov na davčnega zavezanca.

Na podlagi navedenega je nesporno jasno, da navedbe novinarjev nikakor ne držijo, saj zastaranje ni imelo bistvenega vpliva na zneske vrnjenega davka in je prikazani morebitni 1.000.000,00 evrov davka, ki je bil vrnjen zaradi zastaranja, dosti manj od zneska 40 milijonov evrov davka, na katerega se novinarji sklicujejo v spornem članku. Ob tem je potrebno še upoštevati dejstvo, da se je največji znesek vrnjenega davka zaradi zastaranja nanašal na leto 2008, kot je odločilo Ustavno sodišče.

mag. Ivan Simič, uredil Luka Perš