Kaj pravijo pri zvestih naslednikih Komunistične partije Slovenije o razsodbi ESČP. A vas je kaj sram na Ustavnem sodišču?!

Danes je iz Strasbourga prišla novica, ki bo znala "segreti" slovenski politični prostor do vrelišča. Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč odločilo, da imajo države pravico razpustiti ali zavrniti registracijo strank, ki se ne distancirajo od nekdanjih komunističnih strank. Razpustitev le teh namreč razumejo kot nujno za demokratično družbo. Kot je znano, se stranke tranzicijske levice še vedno niso sposobne ograditi od enega izmed totalitarizmov – komunizma. Mednje v Sloveniji lahko zapišemo najmanj dve, stranko Levica in Socialne demokrate, pa še nekaj obskurnih levičarskih strančic, kot sta KP Slovenije in Socialistična stranka Slovenije.

Bo danes to @MarkoKoprivc pokomentiral. Čakamo. Pravne analize s strani Bavcona sicer ne bo, a bodo zagotovo našli neke revolucionarne "pravne" kontra argumente. Čakamo tudi na to. https://t.co/d0NuHO66lV

— Dejan Kaloh (@DKaloh) December 22, 2021

Strasbourški sodniki ESČP so sklep sprejeli v odziv na tožbo Komunistične partije Romunije (RCP), ki je 2015 tožila romunsko državo, ker je zavrnila registracijo organizacije na seznamu političnih strank v državi. Stranka je v svoji zahtevi zatrdila, da je Romunija s tem kršila klavzulo o svobodi izražanja ter svobodi zbiranja in združevanja iz Konvencije o varstvu človekovih pravic.

Senat sodnikov Evropskega sodišča za človekove pravice je zahtevo Komunistične partije Romunije zavrnil in odločil v prid romunskim oblastem, ki so registracijo  zavrnile z utemeljitvijo, da je njena platforma “v nasprotju z zakonom o političnih strankah”. Romunska država je tudi trdila, “da obstaja resnična nevarnost, da Komunistična partija Romunije spodkopa demokratične vrednote”, saj se nikakor ni hotela distancirati od nekdanje romunske komunistične stranke. Zlasti v obdobju gospodarske nestabilnosti, v katerem so prevladovali politični konflikti pred predsedniškimi volitvami in po nedavni spremembi zakonodaje, ki je namenjena vračanju nacionaliziranih stavb, bi lahko to povzročilo konflikte v družbi. Prav tako je sodišče tudi ugotovilo, da so statutarni dokumenti, ki so v nasprotju z domačo zakonodajo, rezultat volje vodij strank.

Politična stranka se v tem primeru ni razlikovala od stare strukture, saj je prevzela skoraj identičen simbol, imela isto vrsto organizacije in isto politično ideologijo. Poleg tega sta v tem primeru program in statut vsebovala nejasne, zelo splošne pogoje za določitev temeljnih načel stranke, kar je potrdilo željo ustanoviteljev po ponovni vzpostavitvi iste politične ideologije nekdanje komunistične stranke, ki je bila že opuščena. Končno, po mnenju romunskih sodnikov je nova politična struktura ignorirala demokratične vrednote in se ni sklicevala na dogodke, ki so zaznamovali državno politiko, kot je pristop k Evropski uniji, ali pogodbe, ki ščitijo temeljne pravice državljank in državljanov.

ESČP je razsodilo, da države lahko razpustijo politične stranke, ki se ne distancirajo dovolj odločno od komunistov, ker je to nujno(!!) za demokratično družbo! V Sloveniji so SD, Levica, LMŠ, SAB... v DZ zavrnile podporo Resoluciji o Evropski zavesti in totalitarizmu! pic.twitter.com/vsDKwep8Hc

— Branko Grims (@BrankoGrims1) December 22, 2021

ESČP ugotavlja, da so bili razlogi nacionalnega sodišča pojasnjeni dovolj izčrpno
Evropsko sodišče za človekove pravice je podprlo odločitev Romunije, ki je zatrdila, da je bila tovrstna odločitev potrebna za “zaščito nacionalne varnosti ter pravic in svoboščin drugih”, saj je odločitev Komunistične partije Romunije, da se ne loči od nekdanje komunistične stranke, predstavljala možnost resnih zlorab v prihodnosti. Po mnenju Sodišča je Romunija ukrepala z namenom, da bi naslovila pereče družbene zadeve, zavrnitev registracijo stranke tako razumejo kot nujno potrebno v demokratični družbi. Sodišče je tako ugotovilo, da je domače sodišče dovolj izčrpno pojasnilo razloge, zaradi katerih so odločili, da vloga za registracijo ni izpolnjevala pogojev.

Ponosni nasledniki revolucionarnih komunističnih zločincev

Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice bi lahko imela posledice po vsej Vzhodni Evropi. V Albaniji denimo albanska komunistična partija redno obeležuje rojstni dan Enverja Hoxhe, razvpitega diktatorja v državi. Poleg tega se Socialistična stranka, neposredna potomka komunistične partije, nikoli ni uradno opravičila za zločine, storjene v času režima. Nedavno je socialistični poslanec Bujar Çela praznoval dan narodne neodvisnosti s Hoxhino fotografijo. Medtem je lani v parlamentu premier Edi Rama dejal, da je bil njegov oče komunist na pravi strani zgodovine.

Sklep ESČP zna krepko dvigniti politični pritisk v Sloveniji med strankami levega političnega bloka, ki se še vedno hodijo klanjat pred spomenike komunističnim zločincem. Upam, da je ob tem sklepu ESČP rdečica sramu zalila obraze omizja ustavnega sodišča, ki je sicer leta 2011 "ustavilo" željo ljubljanskega župana Zorana Jankovića o poimenovanju novonačrtovane cestne vpadnice mimo kompleksa Stožice po Josipu Brozu Titu, kar je sprožilo nasprotovanje in ogorčenje dela slovenske javnost. V letu 2020 in 2021 pa ta isto Ustavno sodišče s svojimi sklepi onemogoča županu Radencev Romanu Leljaku, da Titovo cesto preimenuje v Cesto slovenske osamosvojitve. Res vas je lahko sram, ustavni sodniki! Tudi za vas velja sklep ESČP!

Boris Cipot

vir: nova24tv