Kazenski pregon zaradi besede »bitch«? Gončin napadla varnostnika Krečiča – svoboda govora na zatožno klop!? Verbalni del...?

Saj smo vedeli, da bo tudi naš medij slej ko prej vpleten v zgodbo o varovanju tožilke SDT Mateje Gončin v zadevi Kavaški klan. In res – razlog za to je bil članek z naslovom Ali se je "uradnica skupine KOMANDOS" na kraljici vseh postopkov – tožilstvu – Mateja Gončin odrekla varovanju in sledenju?, objavljen 23. marca 2024. Trije dnevi pozneje je na Brdu pri Kranju varnostnik Karel Krečič, med opravljanjem službene dolžnosti, v pogovoru s sodelavci komentiral vsebino omenjenega članka. In pri tem – tožilko označil z besedo »bitch«.

Zaradi tega zdaj sedi na tnalu kazenskega pregona. Halo? Se res vračamo v čase verbalnega delikta? Se bomo bali na glas komentirati vsebino člankov in izraziti mnenje? Bo naslednjič kazensko ovaden tudi univerzitetni profesor, ki bo v kavarni izjavil, da je rektor »prasec«, če bo ta izjava povezana s člankom iz katerega od domačih medijev?

Dogodek 26. marca 2024 – uradni obisk nemškega kanclerja Olafa Scholza na Brdu – je tožilka Gončin v kazenski ovadbi izpostavila kot ključni trenutek domnevne razžalitve. Po poročanju Požareporta naj bi varnostnik Krečič v družbi več uradnih oseb javno izjavil, da v našem članku pišemo resnico, in tožilko označil kot »bitch«, kar je – pozor – slišalo več navzočih. To naj bi zadoščalo za kazenski postopek?

Omenjeni članek, zaradi katerega se je varnostnik CVZ Karlo Krečič znašel v težavah, bomo v tem prispevku objavili tudi v obliki slikovnih prilog. Bralci lahko sami presodite, zakaj je Krečič trdil, da v njem pišemo resnico. Boste po ogledu še vedno verjeli v zgodbo tožilke Mateje Gončin?

Prišel je čas, da se preneha z javnim medijskim in pravnim diskreditiranjem profesionalcev, ki že več kot tri desetletja varujejo najvišje politične predstavnike Republike Slovenije. V 33 letih samostojnosti se ne spomnimo niti ene večje afere, ki bi problematizirala delo varnostnikov Centra za varovanje (CVZ). Zdaj pa naj bi bili ravno v primeru Mateje Gončin popolni amaterji ali celo zarotniki?

Takšen zasuk je absurd. Kazenska ovadba, ki temelji na tem, da je varnostnik v ožji družbi izjavil, da se z vsebino našega članka strinja in da je tožilka v tej zgodbi – citiramo – »bitch«, bolj kot na resno pravno zadevo spominja na poskus oživljanja preganjanja za t. i. verbalni delikt.

Ali bomo ljudi zdaj kazensko preganjali – ali celo zapirali – zgolj zato, ker izrazijo osebno mnenje o članku v medijih? To ni pot, ki bi jo smela ubirati sodobna, demokratična družba. Vse skupaj bolj spominja na ostanke postkomunističnega duha v pravosodju – duha, ki bi moral biti že davno izkoreninjen.

Svoboda govora vs. verbalna prepoved?

Tožilka Gončin je vložila obsežno kazensko ovadbo proti več zaposlenim na Centru za varovanje (CVZ) in vodstvu GPU – med njimi so Jurij Šubic, Karel Krečič, Tomaž Brezic, Branko Bedič, Robert Kočevar, Dejan Padovec, Ivo Kovačič, Franc Šešerko, Matevž Likar Tratar, Igor Ciperle in Senad Jusić. Vseh devet so bremenili sumi o domnevnih nepravilnostih pri njenem varovanju v času postopka Kavaški klan.

A skoraj celotna ovadba je bila zavržena – z izjemo dela, ki zadeva nekdanjega generalnega direktorja Policije Senada Jusića. Odločitev je sprejel samostojni Oddelek za pregon uradnih oseb pod vodstvom tožilke Mojce Gruden.

Gončinova se je pred kamerami izpostavila kot »žrtev sistemskih nepravilnosti«, celo nastopila v oddaji Tarča.

Toda ovadba ni zdržala pravne presoje. Razlog za to je očiten: ovadba ni temeljila na konkretnih dokazih, temveč na domnevah, osebni prizadetosti in poskusu diskreditacije.

Iz prve roke – deset mesecev med varnostniki v času spremljanja sodnega procesa Kavaški klan

Kot edini medij v Sloveniji smo vsakodnevno spremljali proces Kavaški klan, kar deset mesecev. Od aprila 2023 do januarja 2024. Opazovali smo delo vseh vpletenih varnostnih organov, ki so skrbeli za varnost na procesu. Lahko z gotovostjo trdimo, da je bila varnost na zelo visokem nivoju.

Opazovali smo delo varnostnikov CVZ – in lahko z gotovostjo trdimo, da gre za profesionalce, ne za amaterje, kot jih skuša prikazati Gončinova. Njihovo delo je bilo vestno, diskretno in učinkovito. Varnost vseh prisotnih – vključno z nami – nikoli ni bila ogrožena.

Zato je še toliko bolj nenavadno, da naj bi se ravno v primeru tožilke Gončin izvajali nezakoniti ukrepi. Zakaj bi ravno njej namenjali sumljive pristope, če so varovali še vrsto drugih visokih uradnikov – brez težav?

Resnični motiv za ovadbo?

Vsebina ovadbe daje občutek, da je šlo bolj za osebno obračunavanje kot pa za zaščito pravne države.

Mnogi opažajo, da je dokument spisan po pravniškem kopitu – taksativno, učbeniško, a brez teže.

Nekateri pravni strokovnjaki celo sumijo, da je bila pri tem uporabljena pomoč znane koprske odvetniške družbe. Vsekakor pa struktura ovadbe ne skriva bistva: Gončinova je želela preveriti, ali kateri izmed varnostnikov razpolaga z občutljivimi informacijami o njej – morda celo z videoposnetki, ki bi jo lahko kompromitirali.

In če bi se tak posnetek pojavil v javnosti, bi za uradni postopek postal neuporaben, za kariero tožilke pa usoden.

Zato je razumljivo, zakaj varnostniki molčijo. Če so se znašli pod pritiskom, ker "vedo preveč", potem je molk najboljša obramba. In če je bil cilj ovadbe prestrašiti, preizkusiti lojalnost in preveriti teren – potem smo priča zelo nevarni zlorabi sistema.

Da se naše ime pojavlja v kazenski ovadbi, nas ne preseneča. Gončinova očitno pozorno spremlja naše objave. In očitno ji ni bilo všeč, da so naši članki sprožili diskusijo – tudi med varnostniki, ki jo dobro poznajo. Če pa je že omemba članka in izraženo mnenje o njegovi vsebini razlog za kazensko ovadbo, potem se lahko poslovimo od svobodne javne razprave.

Vprašanje zdaj ni več, ali so varnostniki res kaj zakrivili – ampak: ali so bili kaznovani zato, ker si jih je nekdo izbral za tarčo.

Vsaka prihodnja vlada bi morala kot eno izmed prednostnih nalog obravnavati reformo kazenskega pregona, ki mora biti osredotočen na dejanske zlorabe – ne pa na obračune z besedami.

Luka Perš