Kje ima Branko Masleša potrdilo o opravljenem pripravništvu? Brez tega je PRAVOSODNI IZPIT V SLOVENIJI NEVELJAVEN!

Predstavljamo vam nova dejstva o Zakonu o pravosodnem izpitu iz leta 1972 in Zakonu o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju z dne 7. aprila 1980 ter še eno sodbo Vrhovnega sodišča iz junija 2020, kjer so še enkrat jasno določili, da pravosodni izpiti iz tujih držav v Sloveniji ne zadoščajo za opravljanje odvetniške, tožilske ali sodne funkcije v Sloveniji. V tej sodbi so se nanašali na ugotovitve iz podobne sodbe iz leta 2017, v kateri je sodeloval vrhovni sodnik ter sedanji član Sodnega sveta Republike Slovenije Erik Kerševan. Kdaj se bo končno oglasil Branko Masleša ali vodstvo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ter pojasnili vse sporne pomanjkljivosti ustrezne izobrazbe Branka Masleše. Ob zadnjem članku nam je bralec #Prava poslal še dodatna pojasnila o zakonodaji iz leta 1972 in 1980 ter še eno sodbo Vrhovnega sodišča RS iz junija 2020.

Tokrat izpostavljamo, kje in kdaj je Branko Masleša opravljal pripravništvo? Brez tega je vsak pravosodni izpit v Sloveniji neveljaven. To že jasno dokazuje zakonodaja iz leta 1972 in 1980, sedanja zakonodaja, odgovori Ministrstva za pravosodje v preteklosti (2016) in tudi sodbe Vrhovnega sodišča, da pravosodni izpiti v državah nekdanje Jugoslavije ne zadoščajo v Sloveniji za opravljanje sodniških, tožilskih ali odvetniških funkcij niti ne govorimo. Zakaj je potem izjema vrhovni sodnik Branko Masleša?

Sodna farsična telenovela o ustrezni izobrazbi vrhovnega sodnika Branka Masleše bo še nekaj časa na sporedu slovenske javnosti. Kamen spotike predstavljata tako diploma kot pravosodni izpit Masleše. Na kopijah diplom s strani PF Sarajevo in VS RS sta obe bili prikazani zelo pomanjkljivo, saj na obeh ni bilo pečata, da bi potrdili veredostojnost Masleševe diplome.  Niti ob obeh kopijah niso predložili overitev kopije s pečatom in podpisom ustreznih institucij. Enako je več grafičnih strokovnjakov in sodnih izvedencev podvomilo v pristnost predstavljenih diplom, saj na njej niso niti ustrezni fonti. Sodni izvedenec za Požareport je zatrdil, da sta obe diplomi natisnjeni na word procesor, kar pa ni možno, saj takšen računalnik na trg prišel šele leta 1976. Ali bo končno posredovala policija ali tožilstvo ter preverili verodostojnost obeh diplom Masleše?

Ne glede na vse, po podatkih dveh almanahov iz leta 1986 (3227) in 2011 (3224) je Masleša pod dvema različnima številkama zaveden kot diplomant PF Sarajevo. Zato je res čudno, da nočejo pokazati originalne diplome s podpisom in pečatom PF Sarajevo, VS RS ali sam Masleša.

Zapisnik, kjer so leta 1980 potrdili Branko Maslešo za sodnika v Kopru. (Foto: Posnetek zaslona- Požareport)

Pravosodni izpiti iz držav nekdanje Jugoslavije ne zadoščajo za opravljanje sodniške, tožilske ali odvetniške funkcije. Zakaj je dovoljeno Masleši?

Drugi del farse predstavlja njegov opravljen pravosodni izpit. Že ob uporsbi kmečke pameti je vsakemu jasno, da pravosodni izpit ne more nihče opraviti leto dni po koncu študija. Pa če tudi veljaš za ljubljenčka JLA!

Branko Masleša bi moral dodatno izobraževanje narediti na eni izmed slovenskih kvalificiranih pravnih fakultet. S PF Ljubljana so nam odgovorili, da Branko Masleša ni bil nikoli vpisan v enega izmed programov na njihovih fakulteti.

Sprejeta zakonoda iz leta 1972, 1980 in 1994 ter vsaj tri sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije jasno nakazujejo, da pravosodni izpiti iz tujih držav se v Sloveniji ne priznavajo in ne zadoščajo za opravljanje sodniške, tožilske ali odvetniške funkcije v Sloveniji.

Kako je Masleši v leto dni uspelo narediti pravosodni izpit, odslužiti vojaški rok ter brez pripravništva dobiti še službo pomočnika tožilca v Sarajevu je vprašanje za milijon dolarjev.

Zakaj Branko Masleša ni nikoli pokazal potrdilo o pripravništvu? Brez tega je vsak pravosodni izpit v Sloveniji neveljaven oz. pravno sporen!

V enem izmed naših preteklih člankov smo predstavili Zakon o pravosodnem izpitu, sprejet dne 16.6. 1972 v Skupščini Socialistične republike Slovenije.

Že v drugem členu tega zakona piše, da pravosodni izpit smejo opravljati tisti, ki so kot diplomirani pravniki najmanj dve leti opravljali pravniško delo pri sodišču oz. pravosodni izpit lahko opravljajo tudi tisti, ki so kot diplomirani pravniki dve leti opravljali pravniško delo, od tega najmanj eno leto pri sodišču, preostalo dobo od tega najmanj eno pri sodišču, preostalo dobo pa pri državnem organu ali pri delovni ali drugi organizaciji ali v odvetniški pisarni.

Že po tem zakonu je jasno, da Masleša kljub priznanemu pripravništvui v JLA kot pravni pripravnik ni nikoli delal enega leta pripravništva na sodiščih. Po tem sodeč bi lahko opravil pravosodni izpit komaj v letih 1977 oz. 1978.

V tretjem členu drugega odsavka zakona iz leta 1972 tudi piše, da sodišča sprejemajo na pravno prakso tudi diplomirane pravnike, ki niso v delovnem razmerju pri državnem organu ali pri delovni ali drugi organizaciji, da si pridobe pravico opravljanja pravosodnega izpita.

V četrtem členu Zakona o pravosodnem izpitu iz leta 1972 piše, da diplomirane pravnike iz 3.člena tega zakona sprejema na pravno prakso k sodišču po določbah tega zakona in pravilnika sodišče predsednik sodišča z odločbo, s katero določi tudi dobo trajanja prakse. Praksa diplomiraih pravnikov iz prejšnjega člena tega zakona mora trajati najmanj toliko časa, da dobe pravico opravljati pravosodni izpit.

Masleša bi moral predložiti potrdilo, kjer je opravljal pripravništvo. A tega nima nikjer omenjeno. Na njegovi prvotni objavljeni biografiji na VS RS je pisalo, da je po diplomi in odsluženem vojaškem roku do leta 1980 delal kot namestnik javnega tožilca na Občinskem javnem tožilstvu v Sarajevu. Še en dokaz, da o njegovem pripravništvu ni ne duha ne sluha.

Enako bi moral Masleša za opravljanje pravosodnega izpita v Sloveniji vložiti prijavo pri republikšem sekretariatu pri sodišču ali drugem državnem organu, odvetniški zbornici, kjer je opravljal prakso piše v prvem odstavku 8. člena Zakona o pravosodnem izpitu iz leta 1972.

Podobo piše v devetem členu, kjer po prejemu prijave ugotovi republiški sekretariat, ali prijavljeni kandidat izpolnjuje splošne pogoje za opravljanje pravosodnega izpita, pri kandidatih iz drugega odstavka 2. člena tega zakona pa tudi njihovo pravniško delo in izda ustrezno odločbo. Odločba o opravljanju pravosodnega izpita se vroči tudi predsedniku izpitne komisije.

V mediju Požareport so razkrili dokument, ki razkriva, kdo je sodeloval v takratni republiški komisiji, da so Maslešo leta 1980 ustoličili za sodnika na okrožnem sodišču v Kopru.

Poleg Masleše kot kandidata iz Sarejeva so sodni mandat podelili še Danici Hojs Hočevar, Darji Ožbolt, Stanku Štrajnu in Jožetu Valiču. Pod sklep se je podpisal Mario Abram, nekdajni novinar in družbeno politični delavec. Tudi takrat ni nikomur padlo na misel, da bi prevereli, ali so pogoji Masleše ustrezni.

A vse kaže, da je imel Masleša kot mladi pravnik kritje v najvišjih vrhovih KP Slovenije. V njej pa je bil prva violina takrat Milan Kučan je razkril novinar Bojan Požar v enem izmed svojih člankov.

Za Maslešo pa je tudi obremenjajoč 11. člen Zakona o pravosodnem izpitu iz leta 1972. V njem piše, da se pravosodni izpit dela pred izpitno komisijo, ki jo imenuje republiški sekretar za pravosodje in občo upravo. Pisarniško delo izpitne komisije  opravlja republiški sekretariat.

Zakon iz leta 1972. (Foto: Bralec #Prava)

Kaj piše v zakonu o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju iz leta 1980 ? 

Dne 25.3. 1980 je bil v Uradnem listu razglašen Zakon o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju. Omenjeni zakon so strokovno razložili v enem izmed člankov na Nova24tv. Tudi po teh alinejah zakona Branko Masleša ne bi smel po sedaj znanih podatkih opravljati sodniško funkcijo nikoli.

V šestem poglavju tega zakona imate zapisano POGOJI O STROKOVNI SPOSOBNOSTI ZA OPRAVLJANJE DOLOČENIH DEL IN NALOG. V 36. členu piše, da pogoje o strokovni sposobnosti za opravljanje del in nalog sodnika, javnega tožilca in njegovega namestnika in odvetnika izpolnjuje delavec, ki 

1. ima pravosodni izpit ;

2. ima tri leta delovnih izkušenj na pravnem področju kot diplomirani pravnik;

3. si je izpolnjeval strokovno izobrazbo v skladu s tem zakonom oziroma drugimi predpisi;

Masleši lahko posredno priznavamo prvi dve točki, a niti pod razno tretje. Njegov pravosodni izpit ni bil opravljen v Sloveniji, kar je veljalo že po zakonodaji iz leta 1972. Na podlagi dokumenta kopije pravosodnega izpita tudi ni opravil obvezni dve leti pripravništva, kar je zahtevala takratna zakonodaja.

Masleša pade tudi po 47. členu tega zakona. V njem piše, da pripravniki, katerih so pripravniška doba je po dosedanjih predpisih določena na dve leti, sklenili pa so delovno razmerje pred uveljavitvijo tega zakona, opravljajo pripravništvo najdlje do poteka enega leta po uveljavitvi tega zakona.

Zakon je bil razglašen v Uradnem listu 25.3.1980, začel pa je veljati osem dni po uveljavitvi, se pravi točno 1.4.1980, na dan, ko je bil Masleša izvoljen za sodnika v Kopru.

Vrhovni sodnik Branko Masleša bi moral za odpravo vseh svojih dvomov pokazati potrdilo o pripravništvu. Zakaj ga ne pokaže? Ker ga najverjetne nima. Prav na pripravništvu po tedanji slovenski zakonodaji ne bi smel imeti veljavnega pravosodnega izpita. Plus, da ga je opravil v tuji državi, kateri že takrat ni zadoščal za opravljanje sodniške, tožilske ali odvetniške funkcije v slovenskem pravosodju.

Zakon iz leta 1980. (Foto: Bralec #Prava)

Sodba Vrhovnega sodišča iz junija 2020 razkriva, da opravljeni pravosodn izpiti v nekdanjih republikah Jugoslavije ne zadoščajo za opravljanje sodniške, tožilske ali odvetniške funkcije v slovenskem pravosodju. Zakaj je to dovoljeno vrhovnemu sodniku Branku Masleši?

Bralec #Prava nam je posredoval poslansko vprašanje z dne 16.12.2021 v Državnem zboru. V njem so izpostavili sledeča vprašanja:

1. Kakšen naziv je po končanju izobraževanja na Pravni fakulteti v Sarajevo pridobil?

2. Ali je naredil diplomsko nalogo in če na kakšno temo?

3. Ali je opravil pravosodni izpit. Kje in kdaj?

4. Ali je pravosodni izpit veljaven v Sloveniji?

5. Kakšni so bili pogoji za zaposlitev na Vrhovnem sodišču in ali je pogoje izpolnjeval oz. ali je kdo to sploh preverjal?

6. Zakaj Vrhovno sodišče in njen predsednik ne potrdita veljavnosti diplome in pravosodnega izpita v kolikor z njima ni nič spornega?

Poleg predložene sodbe VS RS z dne 19.11.2020 je za nekdanjega predsednika VS RS obremenjajoča sodba VS RS s številko UPRS Sklep I U 1018/2019 z dne 3.6.2020.

Oseba N.S. se je pritožila, da ji niso priznali opravljen pravosodni izpit v BiH, saj so bile vidna pomanjkanja postulacijske sposobnosti. Sodeč po tej sodbi iz junija 2020 Masleša od tega dne naprej ne bi smel biti več vrhovni sodnik. Vse kaže, da se pod vodstvom sedanjega predsednika Damijana Florjančiča lastne sodbe med Florjančičevimi podrejenimi ne spoštojujejo.

V jedru sodbe je zapisano, da ZPDI (Zakon o pravniškem državnem izpitu) ne določa, da se priznajo v tujini opravljeni izpiti oziroma izpiti, opravljeni v eni od drugih republik nekdanje SFRJ. V določbi 34. člena ZPDI je določeno le, da z izpitom po določbah tega zakona izenačen pravosodni izpit i z njim izenačeni izpiti po doslej veljavnih predpisih. Prav zakona iz leta 1972 in 1980 nakazujeta, da sedanji vrhovni sodnik Branko Masleša ne bi smel biti sodnik.

V obrazložitvi sodbe Vrhovnega sodišča piše, da so pritožbo Smrekarjeve zavrgli, ker tožnik kljub pozivu ni predložil potrdila, da ima opravljen pravniški državni izpit v Republiki Sloveniji. Potrdilo o opravljenem pravosodnem izpitu v Socialistični republiki Bosni in Hercegovini z dne 22.1.1985 in potrdilo z dne 5.3.2020, da je bil vpisan v register odvetnikov  Federaciji BiH, za izkazovanje postulacijske sposobnosti ne zadošča.

V šesti točki sodbe piše, da upoštevanost opravljenih pravosodnih izpitov v drugih republikah nekdanje SFRJ, pa je Vrhovno sodišče v sklepu I Up 239/707 z dne 6.12.2017 že zavzelo odklonilno stališče. Zakon o pravniškem državnem izpitu ( Ur. l. RS. št. 13/94 in naslednji, v nadaljevanju ZPDI) namreč ne določa, da se priznajo v tujini opravljeni izpiti oziroma izpiti, opravljeni v eni od drugih republik nekdanje SFRJ.

Sodba Vrhovnega sodišča iz junija 2020. (Foto: Bralec #Prava)

Koliko dokazov je še potrebnih, da bo vrhovni sodnik Branko Masleša in njegov nadrejeni, Maslešin dolgoletni sodniški kolega Damijan Florjančič pojasnila vse te navedbe javnosti in jih javno demantirala. 

Nekdanji okrajni sodnik: "Sem užaljen. Sem prizadet. Gre za degradacijo sodniškega poklica." Ali lahko Branko Masleša in Damijan Florjančič padeta na disciplinskem postopku?

Na družbenem omrežju tviter je tviterašiča Pavla Murekar opozorila na zakon o sodniški službi. V njem je predvsem zanimivi členi od 74. do 108. člena, po katerih se sodniku lahko prekine mandat predčasno. Po pozornem branju boste ugotovili, da so vsaj za disciplinski postopek zreli predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, podpredsednik VS RS Miodrag Đorđević in nekdanji predsednik VS RS Branko Masleša. Spoštovani bralci, ocenite sami. Odločitev je vaša.

"Sem užaljen. Bil sem okrajni sodnik. Na najnižji stopnički v sodnem sistemu. Niti misliti ni bilo, da bi bil brez diplome in pravosodca. Pomislite. Tu pa gre za najvišjega sodnika v državi. Prizadet sem. Užaljen. Gre za degradacijo sodniškega poklica. AMPAK SODNIKI SO ODGOVORNI VSI, OD PRVEGA DO ZADNJEGA. Ker so tiho. Ker so sklonjenih glav...ker trepetajo. Društvo sodnikov, sodni svet...nihče si nič ne upa...ker če se te lotijo, te kolesje povozi ( Radonjič in sodnik Baraga). Če nihče drug v tej državi, pa pač moram sam, čeprav sem zadnji med zadnjimi," nam je v svojem pismu zaupal nekdanji dolgoletni okrajni sodnik znan uredništvu #Prava.

Ob vsem tem se lahko le vprašate, kako dolgo bodo še predstavniki pravosodnega #vzporednegamehanizma branili vojaka Branka? Pa lep pozdrav iz Prekmurja.

Luka Perš