Nato bo v odziv na rusko agresijo na Ukrajino aktiviral odzivne sile, tudi bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje

Po ruskem napadu Ukrajine bo zveza Nato na vzhodnem krilu namestila svoje odzivne sile, tudi bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje. Gre za sploh prvo namestitev teh sil z namenom skupne obrambe, je povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

At #NATOSummit, discussed aggression against #Ukraine & implications on Euro-Atlantic security.

 Maximum assistance to Ukraine needed
 continues to send Javelin missiles, ammunition, other military & humanitarian aid
#NATO must adapt its deterrence & defence posture pic.twitter.com/3d7U3Q0LeR

— Kaja Kallas (@kajakallas) February 25, 2022

To je po Stoltenbergovih besedah najresnejša varnostna kriza v Evropi v minulih desetletjih, saj ne gre le za vojno v Ukrajini, temveč Rusija zahteva, da Nato umakne vse sile in infrastrukturo iz skoraj polovice svojih članic, sicer grozi z vojaškimi tehničnimi posledicami.

"To situacijo je treba vzeti resno, zato zdaj nameščamo Natove odzivne sile prvič v kontekstu skupne obrambe," je poudaril generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Gre za več tisoč sil, pomorske in zračne zmogljivosti, tudi za bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje.

Za vzpostavitev bojne konice oziroma sil za zelo hitro odzivanje so se zaveznice dogovorile leta 2014 na vrhu v Walesu, v odziv na rusko priključitev Krima in nato stopnjevanje rusko-ukrajinske krize s spopadi v Donbasu.

Kriznega virtualnega zasedanja zveze Nato, kjer so razpravljali o ukrepanju po ruskem napadu na Ukrajino, se je udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša.
Zveza Nato je na današnje virtualno zasedanje povabila tudi predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela ter Finsko in Švedsko, ki sicer nista članici zavezništva.

Zaključili Svet zunanjih ministrov #EU, že tretji ta teden. Soglasno potrdili drugi paket sankcij zoper Rusijo - najstrožji nabor omejevalnih ukrepov v zgodovini. Med sankcioniranimi tudi MZZ Lavrov in PR Putin. #assetsFreeze pic.twitter.com/MDwFgAOIg5

— Anže Logar (@AnzeLog) February 25, 2022

Evropska unija je danes na izrednem zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju sprejela še dodatni paket ukrepov, ki bo po besedah zunanjega ministra Anžeta Logarja "občutno prizadel tako rusko gospodarstvo kot oligarhe in posamezne osebe, ki so sodelovale pri agresiji." 

Sveženj obsega tako ukrepe individualne kot tudi sektorske narave. Gre za "najhujši paket sankcij, ki jih je EU kdaj koli sprejela napram kateri koli državi," je dejal Logar v izjavi za slovenske novinarje.

#FAC | Zunanji minister @AnzeLog : "Rusija se je odločila za agresijo nad suvereno državo, kar najostreje obsojamo. Sprejeli smo nov sveženj ukrepov, ki bo močno prizadel rusko gospodarstvo in osebe odgovorne za napad. Slovenija  se je tudi že odzvala s humanitarno pomočjo." pic.twitter.com/jbQzNOSPGS

— MFA Slovenia (@MZZRS) February 25, 2022

Vlada se je danes sestala na izredni seji v luči aktualnih razmerah glede ruske vojaške agresije v Ukrajini.  

Vlada je sprejela odločitev  o omejitvah v zračnem prostoru Republike Slovenije, s katerimi bo vojaškim letalom zavezniških držav omogočena poenostavljena uporaba našega zračnega prostora  za prelete v primerih razmeščanja enot na vzhodnem krilu Nata, pri čemer bo zagotovljena ustrezna koordinacija s civilno kontrolo zračnega prometa. Omejitve ne bodo vplivale na izvajanje rednega letalskega prometa.