Nogometna korupcija!? Kako je Čeferinova Uefa financirala Rusijo!?, medtem ko pet ukrajinskih klubov ostaja brez sredstev!?

Pet ukrajinskih nogometnih klubov – Chornomorets, Real Pharma, IFC Metalurg, FSC Phoenix Mariupol in FC Metalist 1925 – je julija 2024 poslalo pismo predsedniku Uefe Aleksandru Čeferinu, v katerem opozarjajo na nepravično in diskriminatorno blokado solidarnostnih sredstev. Kot glavni razlog so iz vodstva Uefe navajali “vojno cono”, zaradi česar naj bi švicarska banka zavračala izplačila. A medtem ko so ukrajinski klubi ostali brez finančne podpore, ki jim zakonito pripada, so ruski klubi prejeli več kot 10,8 milijona evrov – kljub mednarodnim sankcijam in prepovedi nastopanja v evropskih tekmovanjih.

Afero je 9. avgusta 2025 razkril ugledni britanski časnik The Guardian v članku z naslovom Russian football clubs given €10.8m in Uefa ‘solidarity’ funds since Ukraine invasion. Objavljene informacije kažejo, da vodstvo Uefe s predsednikom Čeferinom že več kot leto dni ne odgovarja na pozive petih ukrajinskih klubov, ki so se znašli v očitno diskriminatornem položaju. Če se položaj ne bo spremenil, bodo klubi skoraj zagotovo prisiljeni poiskati pravno varstvo na Mednarodnem športnem razsodišču (CAS) v švicarski Lozani.

Članek v britanskem Guardianu, kjer so razkrili pismo petih ukrajinskih klubov in zelo verjetno sporno in neustrezno financiranje UEFA pod vodstvom Aleksandra Čeferina. (Foto: Posnetek zaslona-Guardian)

Vloga CAS in pravna pot
Mednarodno športno razsodišče (Court of Arbitration for Sport – CAS) bi lahko imelo ključno vlogo pri razreševanju spora. Kot pritožbeni organ lahko deluje, če so ukrajinski klubi prejeli uradno odločitev Uefe o zadržanju sredstev. Prav tako lahko CAS nastopa kot arbitražno telo, če pogodbe ali pravila Uefe določajo to pristojnost. V nujnih primerih lahko klubi zahtevajo tudi začasno odredbo (provisional measures), s katero bi se sredstva sprostila še pred dokončno odločitvijo.

Čeferin se sicer rad pohvali, kako je Uefa pomagala pri zagotavljanju pogojev za treniranje najboljših ukrajinskih klubov, denimo Šahtarja iz Donecka, a v tem primeru ostaja gluh za finančno krivico petih drugih klubov. Razlaga švicarske banke, ki se sklicuje na delovanje klubov v “vojni coni”, je vprašljiva, še posebej ker Odesa in Harkov nista okupirani območji.

Ali bo moralo pet ukrajinskih klubov iskati svojo pravico na Mednarodnem športnem razsodišču? (Foto: Posnetek zaslona-Siol)

Odprto pismo in sporna obrazložitev
V odprtem pismu z dne 27. julija 2024 so klubi opisali “izjemno situacijo”, v kateri jim je Uefa za sezoni 2023/24 in 2024/25 zadržala solidarnostna sredstva. Kot razlog so navedli, da švicarska banka zaradi “vojne cone” avtomatično blokira izplačila. Po mnenju klubov je takšna obrazložitev pravno nejasna in neutemeljena, saj “zona vojne" oziroma agresije Rusije ni določena geografsko in zajema celotno Ukrajino”.

Klubi so dodali tudi čustveno razsežnost problema: “Mnogi naši zvesti navijači so odšli na fronto in se niso vrnili. V tem težkem času bi morala vsaka dodatna finančna pomoč olajšati naše izzive.”

Uefa je kot glavni razlog za zadržanje sredstev navedla politiko švicarske banke, ki zaradi nevarnosti v vojnem območju samodejno blokira plačila. Toda takšna razlaga odpira vrsto vprašanj:

Zakaj je banka odobrila izplačila ruskim klubom, ki so pod sankcijami? Ali je Uefa sploh vložila zahteve za izplačila ukrajinskim klubom? Kdo je dejansko blokiral sredstva – banka ali Uefa? Je bila blokada res “samodejna” ali posledica političnih in pravnih pritiskov?

Kontrast med izplačili Rusiji in blokadami za Ukrajino jasno kaže na dvojna merila in pomanjkanje transparentnosti pri upravljanju solidarnostnih sredstev. Zavrnitev sredstev na podlagi nejasnih kriterijev “vojne cone” bi lahko pomenila diskriminacijo na podlagi lokacije, kar je strogo prepovedano tako po švicarskem obligacijskem pravu kot po pravilih Uefe. Poleg tega klubi še vedno niso prejeli uradnega pojasnila o razlogih za blokado, kar pomeni kršitev pravice do poštenega postopka.

Ker jim manjkajo jasni razlogi, so klubi prikrajšani za možnost učinkovite pritožbe in pravočasnega uveljavljanja svojih pravic. Zato bi morali od Uefe zahtevati pisna pojasnila in popolno transparentnost, hkrati pa sprožiti postopek pred CAS z zahtevo za začasno odredbo.

Predsednik UEFA Aleksander Čeferin. (Foto: Posnetek zaslona-Sky news)

Dvojna merila in odgovornost vodstva Uefe
Aleksander Čeferin se pogosto javno pohvali, koliko klubom je Uefa pomagala v času njegovega mandata. A razkritja Guardiana kažejo, da je Uefa izplačevala sredstva nekaterim ruskim klubom kljub sankcijam in prepovedim, medtem ko je pet ukrajinskih klubov ostalo brez podpore.

Dejstvo, da je Uefa odobrila plačila ruskemu nogometnemu zveznemu organu in njihovim klubom, hkrati pa blokirala sredstva ukrajinskim, razkriva globoko etično in pravno krizo v evropskem nogometu. Kot predsednik Uefe ima Čeferin dolžnost zagotavljati enakopravno obravnavo vseh klubov ter popolno transparentnost pri upravljanju finančnih sredstev.

V času mednarodnih sankcij, vojne in boja za športno pravičnost si Uefa ne more privoščiti dvojnih meril. Pravičnost bi morala biti temelj vseh odločitev – in ne žrtev političnih ali finančnih pritiskov.

Luka Perš