Nova številka Domovine: Jasna misel sredi mlake relativizma

Mnogi Slovenci kljub plačani poštnini uvodne, brezplačne številke Domovine po krivici niso prejeli. Številni so zato pisali in telefonirali na uredništvo ter povprašali, kje se je zataknilo. Med njimi je bil tudi uglajeni gospod iz središča Ljubljane, takrat star 99 let in s tem bržčas naš najstarejši bralec: šlo je za akademika, pisatelja in enega največjih slovenskih mislecev, Zorka Simčiča.

Avtor slovenske “Vojne in miru”, epohalnega dela Poslednji deseti bratje, izseljenec v Argentino in povratnik v domovino, ki pozna formulo preživetja slovenstva, si, kljub zapostavljenosti s strani elite – ali pa prav zato še toliko bolj –, zasluži, da mu ob praznovanju njegove stoletnice postavimo majhen spomenik v novi številki Domovine in naše bralce spodbudimo k branju njegovih del – za predokus tokrat objavljamo eno njegovih najznamenitejših predavanj z naslovom Eno nas druži in veže: Slovenci smo in kristjani. Polno je jasnosti in pronicljivosti, ki je v današnji poplavi relativiziranja, mešanja svetega in diaboličnega, dobrega in hudega, še kako potrebna.

Z vprašanjem razločevanja se tudi sicer ukvarjamo v 22. številki tednika Domovina. Kdo je pravi liberalec, kdo se spopada na poljsko-beloruski meji, zakaj se v državno politiko znova vmešava Zoran Janković ... Za raziskovanje tovrstnih vprašanj je nujno iskreno in odločno iskanje resnice – tudi pri kočljivih temah, kot so spolne zlorabe v slovenski Cerkvi. Kljub omahovanju in izmikanju klerikov, ki so bili vanje tako ali drugače vpleteni.

Najnovejša Domovina prinaša tudi intervju z ekonomistom Mitjo Steinbacherjem, ki priporoča, da v izogib vplivom inflacije del premoženja v upravljanje prepustimo vlagateljem, kolumno Milana Gregoriča o sesuvanju Kučanovega sveta, poglobitev v izvor Simčičevega stoletnega priimka, odgovor na vprašanje kaj storiti, če se hčerka zapira v sobo, in še marsikaj.

Nova številka tednika Domovina izide v četrtek, 18. novembra, na 68 barvnih straneh in bo na voljo v vseh prodajalnah časopisov. Opozarjamo sicer, da je Domovina v prenekateri prodajali varno »skrita« na nevidnih mestih.