Predsednik vlade Janez Janša na podnebnem vrhu v Glasgowu

V naslednjih dveh tednih se bo v Glasgowu po mnenju OZN odvijal dogodek desetletja, ki se ga bodo udeležili svetovni voditelji. Na njem se bodo kresala njihova stališča do podnebnih sprememb. V ospredje bodo prišla predvsem vprašanja o tem, kako rešiti največjo zdravstveno krizo. Podnebnega vrha v Glasgowu se bo jutri za dva dni udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša.

Foto: epa
Mednarodna podnebna konferenca – zasedanje Konference pogodbenic (Conference of Parties – COP) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), COP26, bo sicer potekala v času med 31. oktobrom in 12. novembrom. Podlaga podnebnega delovanja Slovenije/EU na globalni ravni je izvajanje zunanje dimenzije Evropskega zelenega dogovora (2019) in Sklepov Sveta o podnebni diplomaciji (2020).

V svojem nagovoru udeležencem podnebnega vrha bo predsednik vlade oznanil pristop Slovenije, izrazito gozdnate države, k izjavi o "Gozdovih in rabi zemljišč", ki je namenjena kolektivnemu doseganju ciljev o ohranjanju gozdov na globalni ravni.

Predsednik vlade bo ob robu podnebne konference opravil tudi številna bilateralna srečanja. Predvidena so srečanja s predsednikom vlade kneževine Andore Xavierjem Espotom Zamoro, predsednikom republike Indonezije Jokom Vidodom, predsednikom republike Honduras Juanom Orlandom Hernandezom, predsednikom Republike Srbije Aleksandrom Vučićem, predsednikom Vlade Avstralije Scottom Morrisonom in gruzijskim predsednikom vlade Iraklijem Garibashvilijem. Predsednik vlade se bo predvidoma srečal tudi z izvršnim direktorjem Svetovnega programa za hrano (UNWFP) Davidom Beasleyem ter z generalnim direktorjem IAEA Rafaelom Marianom Grossijem.

Kot poroča Nova24tv bo Slovenija na dogodku kot predsedujoča Evropski uniji skupaj z Evropsko komisijo zastopala in predstavljala EU, vodila pogajanja s tretjimi državami ter usklajevala države članice. Po dveh dneh sestankovanja v Rimu naj bi voditelji najmočnejših držav na svetu G20 sicer že potrdili cilje o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo.

Gre za izhodišča Pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015. Sporazum je podpisalo 174 držav in EU. Z njim so si države zadale konkretni cilj, da se povečanje povprečne svetovne temperature ohrani pod dvema stopinjama Celzija oziroma blizu 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem.