Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada 2022 so podeljene

Upravni odbor Prešernovega sklada vsako leto razglasi prejemnike najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke 3. decembra, na Ta veseli dan, ko v počastitev Prešernovega rojstnega dne številne kulturne ustanove po vsej Sloveniji odprejo svoja vrata. Slovesna podelitev priznanj je bila sinoči, 7. februarja, na predvečer Prešernovega dneva, slovenskega kulturnega in državnega praznika, ko obeležujemo obletnico smrti slovenskega pesnika.

Prešernovi nagrajenci in nagrajenke

Prešernovi nagrajenci in nagrajenke leta 2022 | Avtor Daniel Novakovič/STA

Prešernovo nagrado leta 2022 sta prejela klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. 

Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 so prejeli naslednji ustvarjalci: pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse.

Predsednik Upravnega odbora Prešernovega dr. Jožef Muhovič je v svojem slavnostnem govoru ob podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma med drugim povedal:

"V upravnem odboru Prešernovega sklada v sedanji sestavi smo si bili od začetka edini, da mora biti Prešernov dan v našem mandatu prav to, kar uradno je, namreč 'praznik'. Ob Prešernovem dnevu, ko v umetnostnem resorju kulture odberemo najboljše od najboljšega, ko počastimo opuse in dela, ki bodo okrepila in pomladíla kánon slovenske kulture, imamo na pretek razlogov za veselje in praznovanje. Zatorej se veselimo in praznujmo! Iz tekmovalnega in prepirljivega modusa, ki ima do neke mere mesto v fazi izbiranja, lahko mirno preidemo v prešeren tonovski način, ki ustreza današnji priložnosti. Pa ne zato, ker bi hoteli idealizirati stvari na področju kulture in umetnosti v Sloveniji, kjer še zdaleč ni vse rožnato, ampak iz veselja in hvaležnosti nad tem, kar Slovenci imamo s svojo trdoživo in častitljivo kulturo ter mlado in vitalno državo. To je znamenje, da smo razumeli, za kaj vse smo lahko hvaležni ustvarjalnemu geniju prednikov in sodobnikov in za kaj naklonjeni zgodovinski usodi, ki je zmlela velike in ošabne imperije, krhke pravice do narodove samoodločbe in nacionalne državnosti pa se ni dotaknila. In veselimo ter zahvaljujemo se ob letošnji praznični priložnosti resnično lahko."