Reflex Gornja Radgona! Kako so v Brodnjakovi državni NLB uničili podjetje za Igorja Laha, pidovskega tajkuna Kučanovega klana

Več ali manj je jasno, da je slovensko gospodarstvo v času treh levičarskih vlad, Bratuškove, Cerarjeve in Šarčeve, doživelo lastniško prevzemni pogrom, ki so ga ob aktivni pomoči takrat še državnih bank NLB in NKBM izvajali tajkunski obrazi slovenske poosamosvojitvene tranzicije, povezane z omrežjem Kučanovega klana in Foruma 21. Milijarde evrov, da milijarde evrov je v tem obdobju usahnilo v skladih in poštnih predalih davčnih oaz, od Cipra, preko Deviških in Kajmanskih otokov, do Luksemburga in švicarskega kantona Zug, da ne naštevam naprej.

Eden večjih poslovnih uspehov Kremplovega Reflexa, poslovna zgradba OAMTC na Dunaju

V pričujočem zapisu vam bom predstavil, kako je takrat državna Brodnjakova NLB z več kot podlo poslovno potezo na kolena spravila radgonsko družinsko podjetje Reflex d.o.o., v lasti družine Roberta Krempla. V procesu prisilne poravnave so prisilili Roberta Krempla, da jim je lastniški delež v Reflexu prodal za en sam evro, ponavljam, za en sam evro!!!

Robert Krempl, ustanovitelj družinskega podjetja Reflex Gornja Radgona

Pojdimo po vrsti. Družba Reflex, bili so edini proizvajalci kaljenega stekla, je vseh parametrih sodila med gospodarske gazele SV Slovenije. 350 zaposlenih, od tega v razvojnem centru 70 inženirjev, so leto 2016 sklenili z 27 milijoni evrov realizacije, kot specialisti za steklene fasadne površine so izvedli nekaj zahtevnih montažnih del in sicer pri kompleksu Stožice, steklena fasada Kostičevega hotela Intercontinental, Šolajev mariborski hotel City in ljubljanski prodajni center Super Nova. Tudi za leto 2017 so imeli v Reflexu praktično razprodane vse proizvodne in montažerske zmogljivosti. Med drugim hotel v avstrijskem Gradcu in hotelski kompleks v Splitu.

Reflex Gornja Radgona, del hobotnice NLB, ki si je prilastila radgonsko družinsko podjetje, ker je oko nanj vrgel pidovski baron Kučanovega omrežja Igor Lah

Potrebovali so svež denar za nabavo surovin, pa tudi za bančne garancije, ki so pogoj za sklenitev izvajalskih pogodb. Krempl se je najprej obrnil na velike dolžnike, Zorana Jankovića, kar se Stožic tiče, Kostiča, ki mu je bil dolžan 4,5 milijona evrov, pa tudi na Šolajo in investitorja ljubljanskega prodajnega centra Super Nova. Povsod so mu zavrnili vsaj delno poravnavo terjatev. Še najbolj neposreden je bil investitor Super Nove. Dejal mu je, da se lahko pod nosom obriše za denar, ker ima "on" na ljubljanskem okrožnem sodišču "svojo sodnico," njen mož je vrhovni sodnik, njega pa zastopa odvetnik Bandelj.

Robert Krempl se ja zato s prošnjo za premostitveni kredit obrnil na državno banko NLB. Njen komitent je več kot 30 let, vse od dne, ko je 1989. leta odprl steklarsko obrt. Bilo je 30. marca 2017, ko je Krempl v poslovni stavbi NLB potrkal na vrata Petra Zelena, direktorja, danes lahko mirno zapišem banksterskega sektorja za prestruktuiranje. Krempl je zaprosil za premostitveni kredit (investicije v Gradcu in Splitu), ki mu ga je Zelen celo obljubil pod pogojem, da Krempl sam vloži nekaj sto tisoč evrov v dokapitalizacijo družbe Reflex, kar je ta tudi storil. Dodajmo, da je imel Reflex do banke poravnane vse tekoče obveznosti, poleg tega po aktualnih bilancah pozitivni kapital, pri realizaciji 2016 v višini 27 mio evrov, so bile njegove obveznosti 7,1 mio evrov, od tega 57% do NLB.

Kar je sledilo naslednji dan, 31. marca, je bilo šokantno spoznanje, da so se v banksterskem sektorju NLB odločili, da Reflex proglasijo insolvenčnim, uvedli so prisilno upravo, upravitelja prisilne poravnave je bil imenovan ljubljanski odvetnik Marko Zaman. V Gornjo Radgono Peter Zelen za direktorja pošlje Dobrana Juričana, ki ni imel pojma o steklarski branžni, podjetnik s področja poslovnega in kadrovskega svetovanja, ki je bil poslovno tudi vpet v Steklarno Hrastnik v lasti Igorja Laha. V nekaj mesecih mu je "uspelo" prepoloviti proizvodnjo, izgubiti za 4 milijone evrov že sklenjenih poslov in za sedem milijonov poslov, ki so bili tik pred podpisom pogodbe.

Brutalnost lastniških prevzemov državnih bank NLB in NKBM smo predstavili tudi v nekaj tekstih, povezanih z Zadar projektom, kiga je sovražno prevzela NKBM.

Prva poteza Dobrana Juričana po prihodu v Gornjo Radgono pa je bila, da je podpisal sklep, po katerem Reflex odpisuje terjatve do Jankovića, Kostića, Šolaje in investitorja ljubljanske Super Nove! Robertu Kremplu, ki so ga v procesu prisilne poravnave prisilili, da je svoj lastniški delež v Reflexu prodal NLB le za en euro, je bilo vse bolj jasno, da je v ozadju bančnega uničenja njegovega podjetja pidovski baron Igor Lah, lastnik družbe GlobalGlass, ki je dve leti pred tem iz stečajne mase cerkvenega Zvon 1 za drobiž kupil Steklarno Hrastnik. Da je temu tako je ugotovil, saj je še pred prisilno poravnavo skrben pregled podjetja opravil takrat že bivši direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič, Juričan pa je za revizijo Kremplovega poslovanja najel družbo Auditra d.o.o., lastnica Tanja Petročnik je bila predsednica NS hrastniške Steklarne. Ob tem pa je bila Tanja Petročnik še direktorica družbe KS naložbe in luksemburškega sklada Ceeref, ki ga je preko ciprskih in luksemburških offshore podjetij obvladoval Igor Lah. Njegova ciprska družba Kalantia Limited je že v celoti obvladovala KS naložbe, kamor je med drugim poniknil kapital uničene vrhniške družbe Liko.

Kdo je Alfi skladi d.o.o. Gre za ljubljansko firmo, ustanovljeno le leto dni pred prevzemom radgonskega Reflexa, direktor Dejan Jelisavac, lastniška struktura povsem zamegljena, oblikovan iz BMPS Naložbe, družbo za investicije, d.o.o. Najdemo jih med kupci trgovske verige EngroTuš, pa kranjskega Merkurja....pri vseh nakupih je seveda bila posredi diskontna cena in pa pritisk na ostale upnike, da so se odrekli svojim terjatvam ali pa jih prepustili Alfiju za drobiž.

Hobotnico povezav NLB banksterja Petra Zelena, ki preko Juričana, Božiča in Petročnikove vodi do Igorja Laha, si lahko ogledate na spodnji sliki.

Celotna shema povezanih oseb Brodnjakove državne banke NLB, ki je z dobesednim ropanjem uničevala gospodarske družbe, ki so jih na pik vzeli tranzicijski tajkuni Kučanovega omrežja Foto zaslon sobotainfo

Na koncu še nekaj. Ko sem pred štirimi leti napisal zgodbo o baksterskem uničenju radgonskega Reflexa, so mi iz Brodnjakove NLB na moja novinarska vprašanja odgovorili, "da se naj ne praskam tam, kjer me ne srbi, ker gre strogo za zaupni poslovni odnos banke in njenega komitenta."

Od februarja 2018 ima Reflex novega lastnika in novega direktorja. NLB je lastništvo prodala Alternativnivnemu investicijskemu skladu Alfi, kupnina ni znana, čeprav je jeseni 2017 Robert Krempl na NLB pripeljal strateškega partnerja iz Avstrije, ki je bil pripravljen poravnati vse Reflexove obveznosti do NLB in prispevati nekaj milijonov evrov svežega denarja za zagon proizvodnje. Zanimivo, Alternativni investicijski skladi Alfi so bili ustanovljeni le nekaj mesecev pred prevzemom Reflexa in so pod okriljem hitrorastoče svetovalne družbe KF Finance. Kdo ve, morda je tudi za Alfijem skrit Igor Lah, čeprav nam naši viri pravijo, da gre za zgodbo srbskega tajkuna Miodraga Kostića.

Reflex Gornja Radgona je po lastniški spremembi, NLB je zamenjal Alternativni investicijski sklad Alfi, za direktorja postavil Igorja Kržana
foto posnetek zaslona pomurec.com

Direktor pa je namesto Dobrana Juričana postal Igor Kržan, znan obraz poslovnega tranzicijskega omrežja. Zanimivo, da je ob skladu Alfi manjšinski lastnik tudi družba Polje harmonije d.o.o. iz Štefana pri Trebnjem. Gre za ordinacijo splošne zdravniške prakse Kržanove soproge dr. Janje Kos Kržan.

Kar se Igorja Kržana tiče, s podobnim poslanstvom kot ga je v Reflexu opravil Juričan, je Kržana v Trimo Trebnje poslala NLB. Tudi njemu je uspelo, da je po dveh letih Trimo Trebnje prodal sumljivemu investicijskemu skladu iz Poljske, čeprav se je za nakup zanimala Irska družba, ki se je ukvarjala s podobno dejavnostjo kot Trimo. Poznavalci vedo povedati, da sta bila v igri 2 milijona evrov provizije. Zato se bomo s Kržanom, ki je v času Cerarjeve vlade celo naskakoval položaj generalnega direktorja UKC Ljubljana, sicer pa ga najdemo tudi v SDH in kot lastnika družbe Aloplus d.o.o., ukvarjali v posebnem novinarskem prispevku.

Robert Krempl je sicer proti takrat še državni NLB vložil odškodninsko tožbo, prva obravnava informativne narave na ljublkjanskem okrožnem sodišču je bila izpeljana, od takrat pa molk. Morebiti jo je tista sodnica, ki jo je poznal eden od večjih Kremplovih dožnikov, zagubila med fascikli.

Na koncu in res na koncu. Slovenska vlada bi morala sprejeti jasen zakonski akt, s katerim bi onemogočila "lomastenje" po Sloveniji različnim skladom, ki nimajo jasnega opredeljenega lastništva.

Boris Cipot