Skoraj tri leta čakanja,nato pa zahteva za preložitev:se visoki predstavniki GZS bojijo razkritij o dopustovanjih z Odlazkom?

V postopku, v katerem Marko Odlazek skupaj s Polonco Podgoršek, Dijano Botonjić, Tanjo Jamnik in Sebastijanom Zupancem od novinarja portala Prava.si Luke Perša zahteva skoraj 70.000 evrov odškodnine, je bil po skoraj treh letih čakanja vendarle razpisan predobravnavni narok.

Objave so odprle vprašanja, ki so nedvomno pomembna tudi za javnost: kakšna je bila narava teh dopustovanj, kdo jih je organiziral oziroma financiral, ali so udeleženci prejeli kakršnekoli koristi in ali bi lahko bila takšna druženja povezana z lobiranjem, poslovnimi interesi ali pričakovanjem določenih uslug?

Prav tako se zastavlja vprašanje, ali so tovrstna zasebna druženja zaposlenih in visokih predstavnikov zborničnega sistema z vplivnimi poslovneži združljiva z neodvisnim, nepristranskim in etičnim opravljanjem njihovih funkcij ter ali lahko predstavljajo najmanj videz konflikta interesov oziroma korupcijskega tveganja.

To so vprašanja, na katera bomo odgovoriti z dokazi. Skoraj tri leta čakanja – potem pa zahteva za preložitev!

Na predobravnavni narok se je čakalo skoraj tri leta. Tri leta v postopku, v katerem tožeče stranke od novinarja zahtevajo skoraj 70.000 evrov odškodnine zaradi njegovega poročanja.

Ko je bil narok po vsem tem času vendarle razpisan, so tožeče stranke zahtevale njegovo preložitev. Razlog naj bi bila bolezen ene izmed tožečih strank, pri čemer je bil predlog za preložitev podan že več kot teden dni pred razpisanim narokom.

Bolezen je seveda lahko povsem upravičen razlog za odsotnost. Toda v konkretnem primeru se zastavlja drugo, bistveno vprašanje: ali je bila osebna navzočnost te tožeče stranke na predobravnavnem naroku sploh nujna? Tožeče stranke imajo pooblaščenca. Če lahko pooblaščenec v njihovem imenu veljavno opravlja potrebna procesna dejanja, se upravičeno zastavlja vprašanje, zakaj po skoraj treh letih čakanja naroka ni bilo mogoče izvesti.

Zakaj nova preložitev? Zakaj dodatno podaljševanje postopka? In zakaj je bilo že več kot teden dni pred narokom mogoče oceniti, da bolezen ene izmed tožečih strank ( ene od zaposlenih na GZS) preprečuje izvedbo naroka? Se zaposleni in visoki predstavniki GZS bojijo, kaj bi lahko prišlo na dan?

Prav zaradi okoliščin tega spora se postavlja še bolj neprijetno vprašanje:

Ali se nekateri zaposleni in visoki predstavniki GZS bojijo razkritij o naravi in ozadju njihovih dopustovanj z Markom Odlazkom?

Javnost ima pravico izvedeti, ali je šlo zgolj za običajna zasebna prijateljska druženja ( o čemer  bi bilo celo prepovedano poročati) ali pa je to konkretno dopustovanje ( za kar ima tožena stranka tudi neizpodbitne dokaze) bilo povezano tudi s poslovnimi interesi družine Odlazek. 

Predvsem pa je treba razjasniti, kdo je takšna dopustovanja plačeval oziroma financiral in ali so posamezni udeleženci prejeli kakršnekoli brezplačne ali drugačne koristi ali celo denar ? Če so bile takšne koristi dane, se odpira naslednje vprašanje: ali bi jih bilo mogoče razumeti kot obliko darila oziroma ugodnosti ter ali je obstajala kakršnakoli povezava med njimi in lobiranjem, poslovnimi interesi ali pričakovanimi uslugami?

To niso trditve o že dokazanih dejstvih. To so vprašanja, ki jih mora razjasniti dokazni postopek. Če je bilo vse zakonito, transparentno in brez kakršnegakoli konflikta interesov, potem bi moralo biti tudi v interesu  tożnikov, da se okoliščine čim prej in v celoti razjasnijo, ne pa da zavlačujejo. 

Skoraj tri leta čakanja. Skoraj 70.000 evrov odškodninskega zahtevka. Dopustovanja  in jadranja z javno prepoznavnim  poslovnežem Markom Odlazkom kateri je nase opozoril že ko je bila zoper njega vložena kazenska ovadba s strani   slabe banke ( DUTB) zaradi oškodovanja banke za čez 40 milionov evrov in zgodbi nakupa in požiga zgodovinskega Majdičevega mlina v Kranju. 

Prav tako je  Marko Odlazek javnost opozoril nase z vlaganjem seriskih ( SLAPP ) tožb zoper novinarja Bojana Požarja in Luko Perša ter Polko Bošković ( pri slednji v stilu “ nekoč jo je ljubil, danes pa bi jo…”) zoper katere  že par let vztrajno išče vse, tudi  najbolj sporne in nezakonite načine kako jim   škodovati.  

V zgodbi spornih dopustovanjih, ko bi se moral postopek končno premakniti naprej – zahteva za preložitev s strani tožečih strank in nov termin šele v januarju 2027.  Kaj se je na teh dopustovanjih dejansko dogajalo, kdo jih je financiral in kakšna je bila dejansko narava odnosov med udeleženci, bo moralo biti predmet dokazovanja.

Mi pa vljudno zaprošamo kolege novinarje, da se  pridružijo k poročanju o tej zadevi. 

Luka Perš