V Študentskem domu Ljubljana cvetijo vzporedni mehanistični posli ex Mermalovega človeka Tomaža Pečnika?

Na uredništvo je prišlo pismo insajderjev, ki razkriva domnevne nepravilnosti v poslovanju Študentskega doma Ljubljana (ŠDL). Gre za javno podjetje, ki letno ustvari med osem in dvanajst milijonov evrov prihodkov, predvsem iz javnih sredstev in plačanih najemnin stanujočih študentov. Vprašanje, kam gre ta denar, je zato še toliko bolj pereče. Kot smo opazili, pa je Pečnik podal obširne odgovore na vse očitke kritikov v članku z naslovom Direktorju ljubljanskih študentskih domov očitajo razsipnost. Kako odgovarja za medij N1 v začetku septembra. Glede na njegove odgovore si lahko javnost ustvari sama mnenje. A kot kaže je resnica nekje vmes.

Tomaž Pečnik, nekdanji dolgoletni višji kader v Mermalovem BTC, deloval kot svetovalec v vladi Mira Cerarja in od avgusta 2018 vodi javno družbo Študentski domovi Ljubljana. (Foto: Posnetek zaslona-Linkedin)

Zakaj je bil sklenjen leasing za službeno vozilo?

Po navedbah žvižgačev je direktor ŠDL Tomaž Pečnik julija letos sklenil pogodbo o operativnem leasingu za službeno vozilo Volkswagen Tiguan R-Line pri družbi Porsche Leasing SLO d.o.o. Kritiki opozarjajo, da naj bi vozilo večinoma uporabljal v zasebne namene, kar bi lahko pomenilo kršitev določil Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Mesečna obveznost ŠDL do leasing družbe znaša 493 evrov, avtomobil pa nikoli ne bo postal last javnega podjetja. Poudarjajo tudi, da ŠDL v preteklosti ni imel službenega vozila, saj direktor ni imel posebnih službenih poti, zato se poraja vprašanje, kdo je odločil o nakupu, ali obstaja pogodba o zasebni uporabi vozila, kakšno boniteto plačuje direktor ter ali se vodi ločena evidenca zasebnih in službenih poti.

Študentski domovi Ljubljana. (Foto: Posnetek zaslona-Siol)

Kaj skriva poravnava z Valino?

Insajderji opozarjajo tudi na sporno poravnavo z družbo Valina varovanje. Leta 2022 je ŠDL po več prijavah in lastnih ugotovitvah zaostril nadzor nad izvajanjem obhodnega varovanja. Varnostniki so morali ob vstopu in izstopu iz objektov uporabljati mobilne aplikacije za registracijo, kar je pokazalo večurne prekinitve obhodov. Zaradi tega ŠDL ni plačeval celotnih računov, temveč le storitve, ki so bile nedvoumno opravljene. Ko je pogodba leta 2023 potekla, je bil na javnem razpisu izbran nov izvajalec, pri katerem podobnih težav ni bilo več. Valina je nato proti ŠDL vložila tožbo v višini več kot 44 tisoč evrov, vendar dokazov o opravljanju storitev ni predložila. Kljub temu je direktor Pečnik maja 2024 podpisal sodno poravnavo v višini 22.235 evrov, ki jo je ŠDL junija plačal. Kritiki ocenjujejo, da je bila poravnava škodljiva in da je prišlo do oškodovanja javnih sredstev.

ŠDL ima letni promet med 8 do 12 milijonov evrov. (Foto: Ebonitete.si)

Kako je mogoče, da milijon evrov za internet ni zagotovil delovanja?

Študenti v domovih, ki jih upravlja ŠDL, se še vedno pogosto soočajo s težavami pri internetni povezavi, čeprav je podjetje v zadnjih dveh letih za prenovo omrežja namenilo več kot milijon evrov. Na javnem razpisu je bil izbran ponudnik Sfera IT d.o.o., pri čemer so drugi ponudniki opozarjali, da so bile razpisne zahteve domnevno oblikovane tako, da so ustrezale samo enemu ponudniku. Kljub visoki investiciji se študentje še vedno soočajo z izpadi, kar sproža resne dvome o smotrnosti porabe javnega denarja.

Zakaj visoki stroški za svetovanja, odvetnike in aplikacije?

Žvižgači opozarjajo, da ŠDL na veliko denarja zapravi tudi za svetovanja in aplikacije, ki se ne uporabljajo. Podjetju Kali d.o.o., ki se ukvarja s strateškim komuniciranjem, že tri leta mesečno plačujejo 1650 evrov, čeprav ima ŠDL tri zaposlene na področju javnega komuniciranja. Skupno je to podjetje prejelo več kot 60 tisoč evrov. Kljub trem zaposlenim pravnikom ŠDL za zunanje odvetniške storitve letno nameni približno 30 tisoč evrov. Leta 2022 so podjetju IXTLAN plačali skoraj 186 tisoč evrov za razvoj spletne aplikacije za nastanitve, vendar ta ni nikoli zaživela niti v testni različici. Obetana druga faza projekta v višini 193 tisoč evrov se nikoli ni izvedla, saj obljubljena sredstva iz državnega proračuna niso bila zagotovljena. Namesto tega je ŠDL naročil novo aplikacijo MojŠtudent pri podjetju NUMO, za katero je do zdaj namenil že več kot 130 tisoč evrov. Kritiki menijo, da tudi ta rešitev ne bo dolgoročna in da gre zgolj za nadaljevanje netransparentnega trošenja.

Tomaž Pečnik je za medij N1 Slovenija odgovoril na kritične zapise o svojem vodenju javnega podjetja ŠDL. (Foto: Posnetek zaslona-N1 Slovenija)

Kdo bo prevzel odgovornost?

Navedbe žvižgačev kažejo na številne nepravilnosti v poslovanju ŠDL: od domnevne zlorabe službenega vozila in spornih poravnav do sumljive porabe milijonskih zneskov za internet, svetovanja in aplikacije. Na vsa ta vprašanja bi moral odgovoriti predvsem resorno Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter druge nadzorne institucije. Dokler pa se nepravilnosti ne razjasnijo, ostaja odprto ključno vprašanje: kam pravzaprav gre denar študentov in davkoplačevalcev, ki ga upravlja ŠDL?

Vse odgovore direktorja ŠDL Tomaža Pečnika o očitkih na njegov račun vodenja javnega zavoda si lahko preberete v članku z naslovom Direktorju ljubljanskih študentskih domov očitajo razsipnost. Kako odgovarja objavljen v spletnem mediju N1 Slovenija.

Luka Perš