Zakaj se vse institucije bojijo preiskovati primer Masleša?

V preteklih mesecih je del slovenske javnosti razburjal primer o ustrezni strokovni izobrazbi vrhovnega sodnika Branka Masleše. Nehote so se na primeru nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pokazale vse luknje za zahtevano strokovno  opravljanje dela sodnika. Ena bistvenih nejasnosti je ali lahko sodniki opravljajo svojo funkcijo z opravljenimi pravosodnimi izpiti v tujini ali v državah nekdanje Jugoslavije. Vso to zmedo bi lahko z natančnimi odgovori razrešili na Vrhovnem sodišču ali v Sodnem svetu, a so se oboji izkazali za brezzobega tigra. Na potezi je ljubljansko tožilstvo pod vodstvom Katarine Bergant, ki je osmega februarja prejelo vloženo kazensko ovadbo s strani aktivnega državljana Vilija Kovačiča in nekdanjega novinarja Mitje Lomovška. Kdaj bo Katarina Bergant sprožila ustrezne postopke? 

Čas je, da se za trenutek spomnimo, kako se je pričela ena največjih sodnih fars v zgodovini Slovenije. Konec novembra 2021 je vrhovno sodišče pod vodstvom predsednika senata, vrhovnega sodnika Branka Masleše razveljavilo sodbo v primeru Balkanski bojevnik. Nekaj dni po razveljavitvi procesa so se pojavljali na družbenih omrežjih, predvsem na Twitterju, da vrhovni sodnik Branko Masleša ni med diplomiranci Pravne fakultete v Sarajevu leta 1975.

Eden izmed uporabnikov Twitterja spodbudil pisca članka, da naj zadevo malo razišče. Glede na "banalnost zadeve" je mislil, da bodo iz Sarajeva nemudoma poslali vse ustrezne odgovore. Poslal sem vprašanja in pričel se je eden največjih cirkusov v času samostojne Slovenije. Pravna fakulteta v Sarajevu pod vodstvom dekanje dr. Zinke Grbo se je po nekaj čudnih odgovorih zavila v molk.

Sledilo je katastrofalno piarovsko sporočilo Vrhovnega sodišča, da bodo vsi mediji doživeli tožbo s strani Masleše zaradi vprašanj in raziskovanj o njegovi izobrazbi. Njihovo sporočilo kot neprimerno je ocenil tudi Sodni svet.

Nova napačna poteza je sledila kmalu, ko je slovenska javnost 13. decembra 2021 videla prvo kopijo diplome Masleše posredovane s strani PF Sarajevo. Žal na njej ni bilo vidnih podpisov odgovornih in žiga oz. pečata na diplomi. Tudi ni bila overjena. Dva dni kasneje so novo kopijo diplome predstavilo vodstvo Vrhovnega sodišča RS z dovoljenjem Branka Masleša. Tokrat s podpisi in brez pečata. V našem mediju smo predstavili overjeno kopijo diplome PF Sarajevo iz leta 1977. 

Po slabih dveh mesecih, 26. januarja 2022 je vrhovni sodnik Branko Masleša izbranima medijema POP TV in RTV Slovenija predstavil javno svojo originalno diplomo. Tokrat s podpisi in tudi žigom. A so se po podrobnem ogledu originalne diplome pojavili spet nekateri dvomi in indici v pristonost originalne Masleševe diplome. 

Prvo vprašanje dvoma se je pojavilo ob žigu na diplomi. Na več diplomah iz SFRJ se je opazilo, da je večino njih imela v žigu zvezdo. Tega na Masleševi diplomi ni. Vendar se je ob različnih žigih Univerze v Sarajevo ali Pravne fakultete v Sarajevu opazilo, da začuda niso imele zvezde v žigu. So pa imeli letnico ustanovitve sarajevske univerze, a tudi letnica ni vidna na žigu Masleševe diplome.

Drugo vprašanje dvoma odpira zapisan datum na javno predstavljeni orginalni diplomi nekdanjega predsednika VS RS in Sodnega sveta. Na kopijah diplom PF Sarajevo iz leta 1974, 1977 in 1978 je bilo zapisano U Sarajevu ter datum napisan s številko. Vendar se na Masleševi diplomi iz leta 1975 pojavi zapis Sarajevo ter datum izpisan z besedo. Enako smo besedno zvezo U Sarajevu opazili na dipomah drugih fakultet Univerze v Sarejevu, kjer je pisalo U Sarajevu. Zakaj piše U Sarajevu? Ker je slovnično pravilno.

Enako smo zapis V Ljubljani, V Mariboru, U Zagrebu, U Beogradu opazili na drugih diplomah iz območja nekdanje Jugoslavije. Tudi simbol zvezde se je videl na vseh. 

Zaradi nejasnosti smo vprašanja poslali na vodstvo Univerze v Sarajevu in PF Sarajevo. To smo storili 16. februarja, a sta se obe instuticiji na preprosta vprašanja zavili spet v molk. Zakaj molčijo in koga s tem molkom branijo, si lahko odgovorite sami.

Avtor je tudi večkrat zatrdil, da verjetno vrhovni sodnik Branko Masleša diplomo ima, saj se njegovo ime dvakrat pojavi med seznamom diplomirancev PF Sarajevo v almanahu iz leta 1986 in 2011. Vendar spet pod dvema različnima številkama.

Težava bi se hitro razrešila, če bi nekdo pokazal originalno diplomo iz PF Sarajevo. Avtor je tudi jezen na vse tiste, ki so mu obljubljali originalne diplome iz PF Sarajevo iz let 1974, 1976, 1978, a tega do sedaj še niso poslali! To kaže neverjeten precedens, kako se vsi po 45 letih bojijo pokazati spodnji del svoje diplome, da se vidi podobo žiga in če piše U Sarajevu ali Sarajevo! 

Kdo bo razrešil vprašanje pravosodnih izpitov iz držav nekdanje Jugoslavije in drugih tujih držav, ali so primerni za opravljanje sodniške funkcije v Sloveniji? Ali bo to storila vodja ljubljanskega tožilstva Katarina Bergant?

Veliko bolj problematično se je v slovenskem pravosodju izkazala veljavnost pravosodnega izpita nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča. Zaradi domnevnih izjav o Masleševi preteklosti se je dlje časa napačno ugotavljalo, da je Masleša opravljal pripravništvo v JLA. 

Po dolgih dveh mesecih ugibanj in dvomov je Masleša ob dobro pripravljenem piar intervjuju za 24ur in RTV SLO končno pojasnil, kje in kdaj je opravljal pripravništvo. Dejal je, da je pripravništvo opravljal od meseca aprila 1975 do avgusta 1976 na sarajevskem tožilstvu. Prve tri mesece je počel volontersko, kasneje pa je od junija 1975 do avgusta 1976 imel podpisano pogodbo. Sam je pravosodni izpit opravil junija 1976. S tem je izpolnil minimalni pogoj po bosanski zakonodaji iz leta 1973, ne pa po takratni slovenski zakonodaji, da bi moral opraviti najmanj dve leti pripravništva.

Tukaj se skriva zanka, v katero se je morebiti ujel Masleša. Sam je povedal, da je bil za sodnika izvoljen konec leta 1979, kar je dokazoval tudi dokument objavljen v enem izmed člankov na Požareport. Dolgoletni vrhovni sodnik z dvaindvajsetletnim stažem na VS RS je povedal, da je za njega pričela veljati sprejeta zakonodaja iz aprila 1980 preden je kot sodnik izvršil prvo sodbo. Kako je možno, da si vse ustrezne postopke opravil leta 1979, a za Maslešo velja sprejeta zakonodaja iz leta 1980? Možno samo v Sloveniji!

Poleg tega je slovenska zakonodaja (zakon o sodniški službi, zakon o državniškem pravosodnem izpitu), pet sodb Vrhovnega sodišča RS in odgovor ministrstva za pravosodje iz leta 2019 jasno sporočajo, da pravosodni izpiti iz tujih držav v Sloveniji ne veljajo. Tukaj sta spet trčili dve različni mnenji. Eno mnenje zagovarja nekdanji ustavni sodnik in dolgoletni vrhovni sodnik Jan Zobec, da je v sistemu dejansko prišlo do napake. Na drugi strani se je izpostavil Lojze Ude in se izgovarjal na določene člene iz takratne jugoslovanske ustave. Jasnega odgovora ni podal niti dolgoletni koprski sodni kolega Masleše, aktualni predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. 

Čudno, do svojega koprskega kolega ne glede na vse indice in dvome Florjančiča nima nobenega dvoma. Zakaj ne? Odgovor je preprost. V zadnjih dvajsetih letih so vse najbolj pomembne funkcije v slovenskem sodstvu zavzeli predvsem kadri iz obalne veje sodstva. Nekateri govorijo tudi o ugrabitvi države.

Težavo o pravosodnem izpitu pridobljen v tujini bi moralo rešiti Ministrstvo za pravosodje z nadzorom, ki jim ga omogoča zakonodaja. A vse bolj kaže, da minister za pravosodje Marjan Dikaučič zaradi "grehov iz preteklosti" si ne upa odločneje razrešiti neprijetne situacije za sodstvo. Kdaj bo reagirala vodja ljubljanskega tožilstva Katarina Bergant?

Luka Perš