Imeli smo prav. Naš občutek ob umoru Novomeščana Aleša Šutarja nas ni varal. Ta dogodek je v naši družbi povzročil točko preloma – turning point. Občutek nas tudi ni varal, ko smo napovedali nedeljske jutranje odstop(e) treh ministrov. Dva sta odstopila, eden pa je pripravljen na medijsko-politično bitko. <\/p>

<\/p>

Bomo videli, kako dolgo bo vztrajal. Kot kaže, smo imeli prav tudi pri marsičem drugem, kar smo napovedali v naših člankih Smrt Aleša Šutarja je TURNING POINT romske problematike! Se bo woke vlada zbudila iz sanj? Poklukar, Mesec, Katič ODSTOP!???<\/strong><\/a> in V javnosti že kroži slika domnevnega morilca! Ali bo odstopu Katičeve in Poklukarja sledil še odstop Luke Mesca?<\/strong><\/a> objavljenih takoj po tragediji, ki je pretresla večino državljanov naše države.<\/p>

Foto: Prava.si<\/span><\/span><\/p>

Zgodilo se je tisto, kar se je potihem že dlje časa pričakovalo. Varnostna problematika na določenih delih Slovenije je eskalirala do te mere, da je večina institucij priznala poraz. V zadnjih letih se je na to težavo vztrajno opozarjalo, vendar so – od trenutne vlade do odgovornih institucij – pri reševanju problema odpovedali.<\/u><\/em><\/strong>

<\/p><\/blockquote>
<\/p>
Del večinskega prebivalstva je že v preteklosti resno opozarjal na nevarno stanje in zbral celo 30 tisoč podpisov, a tudi to ni pomagalo<\/u><\/strong>. Moral se je zgoditi dogodek, da so se odgovorni končno prebudili. Že dva tedna poslušamo različna pojasnila, zakaj so institucije pri svojem delu odpovedale.<\/p>
<\/p>
Foto: Prava.si<\/span><\/span>

<\/p>
Zakaj so bile neuspešne, si lahko vsakodnevno preberete na Instagram profilu <\/u><\/em><\/strong>Vsi smo lahko Aco<\/u><\/em><\/strong><\/a>. Zadeva je veliko resnejša, kot se zdi na prvi pogled. Ob prebiranju zgodb posameznikov in posameznic, ki delajo na kritičnih varnostnih območjih – v socialnih zavodih, enotah finančne uprave, policiji (predvsem kriminalisti in specialne enote, ne prometni policisti), šolah itd. – dobimo občutek, da za manjši del prebivalstva ne veljajo več običajna pravila družbenega sobivanja. Kot da bi na določenih področjih še vedno veljala pravila srednjega veka.<\/u><\/em><\/strong><\/p>
<\/p><\/blockquote>
<\/p>
<\/p>
<\/p>
<\/p>
Na Instagram profilu so verjetno do sedaj objavili že več kot tristo zgodb, ki govorijo o varnostni problematiki na določenih predelih Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona- Vsi smo lahko Aco)<\/span><\/span>

<\/p>
Objave na profilu Vsi smo lahko Aco razkrivajo ravno to. Mikrodel prebivalstva se dobesedno požvižga na pravila, ki jih večina v družbi spoštuje, hkrati pa je pripravljen svoj način življenja braniti z vsemi sredstvi – tudi na kriminalen način. Izigravanje zakonodaje zaradi finančne koristi je in ostaja kriminal.<\/u><\/em><\/strong><\/p><\/blockquote>
<\/p>
<\/p>
<\/p>
<\/p>
Vojna proti kriminalu je tudi odpoved določenim človekovim pravicam. To je jasno povedal predsednik dr. Robert Golob. Smo Slovenci pripravljeni na svojo verzijo enajsti september? (Foto: Posnetek zaslona- MMC RTV SLO, Bobo)<\/span><\/span>

<\/p>
Zaposleni na terenu, ki se s temi razmerami dnevno soočajo, opozarjajo na isto: država jih je zatajila. Ker ni zagotovila pogojev, da bi lahko varno in strokovno opravljali svoje delo, se je situacija razvila tako daleč, da je ta “mikrodel” družbe prevzel nadzor nad okoljem in celo nad ljudmi, ki bi morali tam vzdrževati red. Ti zaposleni se počutijo ogrožene do te mere, da svojih nalog ne morejo več zakonito opravljati.<\/u><\/em><\/strong><\/p>
<\/p><\/blockquote>
<\/p>
<\/p>
Množica protestnikov zahteva spremembe, ker se počutijo varnostno ogrožene na območjih, kjer živijo zaradi popolne odpovedi države in njenih institucij na področju varnostne, socialne in šolske politike. (Foto: Posnetek zaslona- MMC RTV Slovenija, Bobo)<\/span><\/span>
Mnogi so bili zaradi svojih opozoril označeni za rasiste, ksenofobe, šoviniste, sovražnike etničnih manjšin, populiste, fašiste. A slej ko prej pride trenutek, ko realnost potrka na vrata – in to se je zdaj zgodilo.<\/p>
<\/p>
Množica je več ali manj mirno in po demokratični poti zahtevala spremembe na področju problematike, na katero opozarjajo že več let. (Foto: Posnetek zaslona-MMC RTV SLO, Bobo)<\/span><\/span>

Problematika, ob kateri smo se leta 2006 ob gledanju oddaje Piramida še zabavali, je postala resna grožnja slovenski nacionalni varnosti<\/u><\/strong>. Zdaj smo prišli do točke, ko vrnitve nazaj več ni. Z demokratičnimi pristopi se je opozarjalo na nevzdržno stanje zaradi naraščajočega kriminala v določenih delih države, vendar neuspešno.
<\/u><\/strong>
Kaj pomeni, da določen del prebivalstva ogroža kriminal? To pomeni, da se ljudje ne počutijo več varne. Tisti, ki so odgovorni za nastalo situacijo, trdijo, da jih je država pustila na cedilu – da so nemočni.<\/u><\/strong><\/p>
<\/p>
Dogodek v Novem mestu je sprožil točko preloma, kjer je določena problematika pričela vplivati že na slovensko nacionalno varnost na nekaterih predelih Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona- MMC RTV Slovenija, Bobo)<\/span><\/span>

Zato državljani zdaj zahtevamo eno osnovno stvar: varnost. To je popolnoma legitimna in razumljiva zahteva. Ne glede na prepričanja si vsak izmed nas želi živeti v miru, imeti spoštljive odnose s sosedi in občutiti razumevanje v svojem okolju.
<\/u><\/strong>
Na določenih območjih Slovenije so bili prebivalci že dlje časa izpostavljeni kriminalnim dejanjem, ki so postopoma spodkopala njihovo zaupanje v državo. Čeprav so opozarjali na svojo ogroženost, so od oblasti prejemali sporočilo, da je država nemočna. S tem so odgovorni pošiljali nevaren signal, da se določena kriminalna dejanja tolerirajo in ne kaznujejo.<\/u><\/strong> To se je dogajalo – vse do usodnega dogodka v Novem mestu.<\/p>
<\/p>
Zdaj smo dosegli točko preloma. Vsaka družba se prej ali slej znajde pred preizkušnjo, ko se del državljanov pripravljen odreči lastnim pravicam v zameno za občutek varnosti. Tako smo se znašli na začetku vojne proti kriminalu.<\/em><\/strong>

<\/p><\/blockquote>
<\/p>
<\/p>
A v vojni proti kriminalu človekove pravice pogosto odpadejo. Država zdaj od večinskega prebivalstva pričakuje solidarnost z ljudmi, ki so na nekaterih območjih vsakodnevno izpostavljeni kriminalni realnosti – in to v imenu ponovne vzpostavitve reda, discipline in »normalnih« odnosov.<\/u><\/strong>

Toda jasno mora biti: ko se odpovemo pravicam zaradi varnosti, se te pravice redko kdaj vrnejo. Ne glede na obljube, da bo to le začasno, morda eno do tri leta, zgodovina kaže drugače.<\/u><\/strong>
<\/p>
Zato je ključno vprašanje:<\/p>
Ali bomo zaradi porasta kriminala in nove “vojne proti kriminalu” res pripravljeni žrtvovati del svojih človekovih pravic – in to v imenu državotvornosti, varnosti ter stabilnosti?<\/u><\/strong><\/p>
<\/p>
Dolgoletni prvi obraz nevladnih organizacij združenih v Glas ljudstva Jaša Jenull razkriva, da ne bo moral nihče proti novim spremembam na področju socialne, šolske, vzgojne, represivne politike vložiti zahtevo za referendum. Slovenski enajsti september je rojen. Foto: Posnetek zaslona- Jaša Jenull)<\/span><\/span>

<\/p>
Dogajanje pred našimi očmi spominja na zgodbo enajstega septembra. Vsaka država, ki je od takrat doživela svoj “11. september”, je temeljno spremenila svojo varnostno politiko. <\/em><\/strong><\/p><\/blockquote>
<\/p>
Od Norveške do Nove Zelandije, od Beljaka do Novega mesta – vedno pride trenutek, ko se družba mora odločiti:
Varnejši svet ali svoboden svet?<\/em><\/strong><\/p>
<\/p><\/blockquote>
Luka Perš<\/p>

Arhiv

Dogodek v Novem mestu je SLOVENSKI ENAJSTI SEPTEMBER! ADIJO SVOBODA! VSE V IMENU VARNOSTI IN VOJNE PROTI KRIMINALU!!!