V zgodnjih jutranjih urah 27. junija 1991 sta dve dodatni oklepni enoti s hrvaškega ozemlja krenili proti letališču Brnik, slovensko-italijanski in slovensko-avstrijski meji. Poveljnik 5. korpusa JLA Konrad Kolšek je poslal predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu ultimat, v katerem je grozil Sloveniji ter zahteval predajo. Napadalci na samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo so načrtovali zasedbo strateških položajev, zaporo meje, odstranitev slovenske vlade in vzpostavitev marionetnega režima.<\/span><\/strong><\/span><\/p>

<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/p>

Hrvaška se kljub predhodnim dogovorom s Slovenijo in skupnemu obrambnemu načrtu na premike vojske na svojem ozemlju ni odzvala z uporabo lastnih oboroženih sil, odzvali pa so se prebivalci mnogih hrvaških krajev, ki so tankom JLA na pot samoiniciativno postavljali barikade. JA je istega dne poslala vojsko iz slovenskih vojašnic proti letališču Brnik in mejnim prehodom.<\/span><\/p>

Slovensko predsedstvo v razširjeni sestavi je aktiviralo Smernice za obrambo ter tako odločilo o uporabi vseh sredstev za zavarovanje slovenske samostojnosti. Obrambne sile oziroma TO in policija sta dobili ukaz, da z orožjem zaščitijo objekte in komunikacije. Resnega oboroženega odpora Slovencev jugoslovanska armada ni pričakovala, vendar se je ta začel že prvi dan agresije. TO je oklepno kolono JA, ki je krenila iz Karlovca, blokirala na Gorjancih, kjer se je vnel spopad z enoto TO.<\/span><\/p>

Spopadi so bili tudi pri Črmošnjicah na Dolenjskem, pri Trzinu, v Šentilju, na Medvedjeku in drugje. Na mostu pri Ormožu je bila blokirana tankovska kolona, ki je prodrla iz Varaždina. Slovenijo so preletavala lovska letala in vojaški helikopterji. Nekaj helikopterjev je bilo sestreljenih. Za nemoteno oskrbo in druge javne funkcije je skrbel vojni kabinet. JA pa so množično zapuščali vojaki slovenske in nesrbskih narodnosti.<\/span><\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Generalni sekretar socialistične internacionale Piero Fassino je brez najave pri vladi RS v Ljubljani obiskal predsednika Predsedstva RS Milana Kučana in predsednika ZKS-SDP Cirila Ribičiča, ki sta ga rotila, naj italijanska in evropska levica neodvisnosti nekdanjih jugoslovanskih republik ne podari desnici.<\/span><\/p>

Aktivnost agresorja <\/span><\/strong><\/span><\/p>

JA je uspelo s hitrimi manevri zasesti vse mejne prehode in letališča v Republiki Sloveniji, na katere so začeli prihajati pripadniki zvezne milice in Zvezne carinske uprave. Pri tem so bili vojaki naborniki JA slabo informirani o njihovi misiji v Sloveniji, zato so se pričele njihove prve predaje in pobegi iz enot JA. Agresorska armada je s tanki na ulicah, nasilnimi preboji barikad in letaki poskušala ustrahovati civilno prebivalstvo.<\/span><\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Ukaz o bojnem delovanju slovenskih obrambnih sil<\/span><\/strong><\/span><\/p>

Predsedstvo Republike Slovenije na seji ob 6. uri zjutraj ocenilo poseg JA kot neposredno nasilno intervencijo in poskus trajne okupacije Republike Slovenije in sprejelo sklep o izvajanju pripravljalnih ukrepov za oviranje prodora enot JA in za blokado njenih infrastrukturnih objektov ter za obrambo objektov in komunikacij.<\/span><\/p>

Kot odgovor na bojno delovanje JA je načelnik RŠTO polkovnik Janez Slapar izdal ukaz o bojnem delovanju TO oziroma da »se z odločnim bojnim delovanjem, s težiščem na dejstvovanju po oklepnih enotah in drugih sredstvih tehnike zagotovi realizacijo načrtovanih nalog, da se z uporabo razpoložljivih borbenih sredstev zagotovi varovanje objektov, meje in komunikacij ter prepreči manevre enotam JLA.«<\/span><\/p>

Predsednik Predsedstva Slovenije Milan Kučan je ob 11. uri po televiziji seznanil javnost s sklepi Predsedstva.<\/span><\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar je obvestil papeža Janeza Pavla II., vse predsednike škofovskih konferenc in nekdanjega predsednika Švice o vojaških spopadih v Sloveniji ter prosil za posredovanje za mirno rešitev.<\/span><\/p>

Med vojno je štab za tujo novinarsko javnost deloval v prostorih Nove revije.<\/span><\/p>

Lokacije pomembnih dogodkov oziroma spopadov: Ormož, Štrihovec, Šentilj, Limbuš, Poganci, Rigonce, Cerklje ob Krki, Kučare, Dravograd, Medvedjek, Središče ob Dravi, Jezersko, Brnik, Maribor, Trzin, mejna točka Obrežje<\/span>.<\/p>

Avtor: Tomaž Kladnik<\/p>

vir: gov.si<\/p>

Slovenija

Bilo je pred 30 leti, 27, junija 1991 je Slovenija odločno odgovorila na oboroženo agresijo JLA