Mariborski občinski nadzorniki so ugotovili, da je koncesija za izvajanje avtobusnega prometa problematična, saj zaradi načina obračunavanja subvencije vsa tveganja prevzema Mestna občina Maribor. Marprom pa vse očitke zavrača.Pred kratkim smo na Prava.si objavili članek z naslovom Mariborski župan Saša Arsenović "Oškodoval proračun za kar pet let" ???? KPK in Računsko sodišče, veselo na delo!. V njem smo razkrili ugotovitve mariborskih občinskih nadzornikov o poslovnem sodelovanju med podjetjem Europlakat in mariborsko občino. Med drugim so nadzorniki ugotovili sledeče:"Koncesija je bila namenoma podeljena izbranemu ponudniku, pri vzdrževanju avtobusnih nadstešnic pa se je oškodovalo PRORAČUN OBČINE ZA KAR PET LET. Koncesijska pogodba je nepregledna in za občino škodljiva, saj MOM plača celoten strošek izvedbe koncesije, koncesionar ( Europlakat, op.a) pa je pridobil na prikrit način prevladujoč položaj na podroćju oglaševanja v občini.Obestilo občine, da strošek upravljanja in vzdržetrvanja sistema Mbajk pokriva partner NLB, ne drži, saj celoten znesek plačuje MOM v obliki "nadomestila", ki za celotno, 15- letno trajanje javno- zasebnega partnerstva znaša tri milijone evrov ( 200.700 evrov vsako leto) in predstavlja vložek javnega partnerja. "Mariborski občinski nadzorniki so ugotovili določene finačne kršitve poslovanja med javnim občinskim podjetjem MARPROM in MOM pod vodstvom mariborskega župana Saše Arsenovića. (Foto: Posnetek zaslona-Marprom)Kaj je šlo narobe v primeru Marprom?Mariborski občinski nadzorniki v svojem poročilu očitajo vodstvu občine pod vodstvom mariborskega župana Saše Arsenovića, da vsa tveganja prevzema občina. Podjetje Marprom skrbi tudi za avtobusni promet in upravlja občinska parkirišča. Vse kaže, da je bila mariborska občina v preteklosti spet finančno radodarna.Tako so v podjetju Marprom v mesecu aprilu 2023 ustvarili z avtobusnim prometom za 380 tisoč evrov prihodkov, a so imeli za 1, 14 milijona evrov stroškov. Tako je razliko v obliki subvencije v višini 758 tisoč evrov pokrila mariborska občina. Poleg tega Marprom izvaja še druge dejavnosti. To so tržni prevozi, upravljanje avtobusne postaje, pajka, gondole, bike parka.. Tako so pri stroških za mesec april 2023 niso izdelali izračunov, ampak so bili v celoti upoštevani kot strošek javne gospodarske službe. Nadzorniki izpostavljajo nejasnosti pri izračunu amortizacije. Predvsem v strošku, ki ni razdeljena na javno in tržno dejavnost. Nadzorniki tudi ne morejo ugotoviti, kjer so vidni prihodki od tržne dejavnosti ter če so bili podani vsi podatki za obračun subvencije.Foto: Prava.siTo pa ni edina težava za Marprom. Mariborski občinski nadzorniki so ugotovili, da je Marprom v letu 2022 v mariborski mestni proračun nakazal manj denarja, kot bi ga moral po pogodbi. Poleg tega bi morali skrbeti tudi za vzdrževanje in urejanje parkirišč, pri čemer glede tega nimajo ustrezne opreme in kadra. Marprom mora zaradi tega vedno izvesti javne razpise, da najeme zunanje izvajalce, da ugodi zahtevam pogodbe. Nadzorniki opozarjajo, da obstaja tveganje, da se sicer čiščenje opravlja, plačilo pa se vrši iz druge koncesijske pogodbe. Zaradi omenjenih ugotovitev so nadzorniki uvedli tudi nadzor nad mobilnim plačevanjem parkirnin. V Marpromu so se na očitke odzvali z odgovorom, da so prepričani, da vse naloge izvajajo v skladu z določili pristojnega odloka, kar naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da je pravilnost poslovanja preverila notranje revizijska hiša in ni ugotovila nobenih nepravilnosti. Prav tako zavračajo trditve glede slabe podeljene subvencije, saj naj bi se način obračunavanja izvajal izključno na podlagi vsako leto sprejetega pravilnika o sodilih ter določil pristojnega odloka, v katerem so določeni vsi potrebni parametri, od obratovalnih časov, frekvenc voženj, prevoženih kilometrov in obratovalnih ur do cen, ki jih potrjuje mestni svet. V Marpromu so tudi opozorili, da so nadzorniki popolnoma napačno predstavili podatke za mesec april 2023 ter nadzornikom očitali, da zavajajo s podatki. O premalo nakazenem denarju v proračun za leto 2022 pa v podjetju še preverjajo.Kateri medij spet teži Arsenoviću z lokalnimi zgodbami? Njegovi najemniki iz Večera. Luka Perš

Znana slovenska pevka Brigita Šuler se je znašla ponovno v središču slovenske javnosti Tokrat ne zaradi njene glasbe in koncertov, ampak zaradi službe, ki jo opravlja. Brigita Šuler je med drugim tudi ravnateljica Glasbene šole Litija Šmartno. V osrednjem tiskanem mediju Delo so petega oktobra 2023 napisali članek z naslovom Ravnateljica Brigita Šuler naj bi ponaredila podpis uslužbenke. Med drugim so tudi napisali, da je zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja ponarejanja listin je okrožno državno tožilstvo v Ljubljani na kazenski oddelek pristojnega okrajnega sodišča v Trbovljah maja vložilo zahtevo za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj zoper ravnateljico Glasbene šole Litija-Šmartno Brigito Šuler. V našem mediju v nadaljevanju objavljamo obširen in po našem mnenju tudi argumentiran odgovor s strani Glasbene šole Litija-Šmartno pod katerega se je podpisala ravnateljica šole Brigita Šuler. Preberite si odgovor sami in ocenite sami, kdo vam laže v tej zgodbi. Brigita Šuler ali časnik Delo? Po našem laičnem mnenju smo bolj mnenja, da je nekdo načrtno hotel očrniti dolgoletno slovensko pevko in ravnateljico Glasbene šole Litija-Šmartno Brigito Šuler.V nadaljevanju si lahko preberete celotno odgovor ravnateljice Glasbene šole Litija-Šmartno Brigite Šuler objavljen na spletni strani šole z dne sedmi oktober 2023:Spoštovani starši in širša javnost!V minulem tednu ste morda prebrali zavajajočo objavo novinarja, ki je za sicer ugleden časopis objavil vsebinsko neprimerno dvoumen in posledično zavajajoč članek. Nastopil je čas, ko se moram odzvati na nedopustno nestrokovne medijske objave, ki temeljijo na površnem poznavanju problematike, z bizarnim ciljem pridobivanja klikov, čeprav za ceno razžalitve nedolžne osebe.Glavni očitekV spornem članku je glavna tema kriva ovadba naše bivše zaposlene, da sem jaz kot ravnateljica ponaredila njen podpis na dokumentu, ki ga je dejansko podpisala sama. Ovadbo je zaposlena podala preden je izvedela, da sem imela za vrati pisarne pričo, ki je celoten dialog slišala in je o tem že pričala na sodišču. Dialog, ki dokazuje, da je zaposlena dejansko podpisala dotični dokument, je slišal tudi sodelavec, katerega učilnica je v bližini. Dokument, ki ga je sodelavka podpisala je bil za njo obremenilen do te mere, da ji je bilo na osnovi dokumenta izrečeno že tretje opozorilo in posledično prekinitev delovnega razmerja. Kot zadnjo možnost si je zaposlena pozneje drznila izvesti kriminalno dejanje, podati lažno ovadbo, da sem jaz njen podpis poneverila.Počasni sodni procesi – manipulacijski čas za neutemeljeno blatenjePrva obravnava za krivo ovadbo je bila na sodišču v Trbovljah že junija 2023, vendar do danes še vedno ni bila zaslišana še ena priča, ki naj bi bila zaslišana v Ljubljani. Prav tako še vedno nisem prejela poziva, da predam sporen dokument, ki vsebuje podpis zaposlene, sodnemu grafologu. Ta bi namreč v najkrajšem času lahko dokazal, da se bivša zaposlena laže in da je s svojo krivo ovadbo storila kriminalno dejanje, za katerega ji grozi dve leti zaporne kazni. V času, ko sodni mlini opravljajo svoje delo, se je bivša zaposlena menda odločila unovčiti še zadnji potencial svoje žlehtnobe in s svojimi lažmi, domnevno dotičnega novinarja, ki je zavajajoči članek objavil, navdihniti do mere, da je pozabil na svojo strokovnost in začel pisati kot novinar s pol leta izkušenj pisanja po socialnih omrežjih, ki mu je glavni cilj le clickbait.Foto: Posnetek zaslona-DeloZavajanje novinarja z dejstvi brez navedbe časovnicNovinar je v članku z udarnim naslovom in meni očitanem ponarejanju podpisa bivše sodelavke, za tem navedel še nekaj faktov nepravilnosti, ugotovljenih s strani pristojnih institucij, ki v celoti držijo. Pomembno pa je, da verjetno namenoma NI navedel časovnic, da so bile te nepravilnosti storjene še preden sem jaz nastopila na delovno mesto ravnateljice Glasbene šole Litija-Šmartno. V času mojega ravnateljevanja so bile te nepravilnosti kvečjemu odpravljene in ne povzročene. Novinar je s svoj objavo javnost po vsej verjetnosti namerno zavajal, da sem za navedene napake in kršitve poslovanja odgovorna jaz, saj je ta dejstva nanizal pod svojim zapisom, da obstaja utemeljen sum, da sem poneverila podpis bivše zaposlene, ni pa navedel, da so ugotovljene nepravilnosti iz časa prejšnjega vodstva.Foto: Posnetek zaslona- Glasbena šola Litija ŠmartnoPrva nepravilnost, ki sem jo odpravila ob začetku mojega ravnateljevanja je vir vseh težav s katerimi se spopadam zdaj!Ob nastopu ravnateljevanja sem bila najprej seznanjena s podjemno pogodbo, ki naj bi jo bivši zaposleni podaljšala že prvi dan mojega ravnateljevanja. Za podpis te pogodbe me je najprej vprašala bivša ravnateljica, potem pa me je za podpis pogodbe prosila še dotična bivša sodelavka. Po preučitvi podjemne pogodbe sem ugotovila, da gre za zakonsko nedopustno pogodbo, saj zaposleni, za opravljanje del in nalog za katere je bila že zaposlena v Glasbeni šoli Litija-Šmartno, zagotavlja dodatno plačilo približno 550 EUR bruto mesečno. Podpis te pogodbe sem zavrnila z obrazložitvijo, da je pogodba zakonsko nedopustna in takrat so se začele vse moje težave. Bivša sodelavka je potem začela zavračati dela in naloge po napotku ravnatelja, jaz pa sem se kljub vsemu, še eno leto trudila vzpostaviti znosen poslovni odnos, da bi vsaj tekoče delo potekalo nemoteno. Zdaj že bivša zaposlena je menda med delovnim časom pisala vsem inšpekcijskim službam, KPK-ju, celo posameznikom v Državnem zboru RS in jih obveščala o nepravilnostih, ki naj bi jih sama namerno naredila, zavedajoč se, da je ravnateljica tista, ki tako ali drugače kot odgovorna oseba nosi vso odgovornost za vse nepravilnosti. Na ta način naj bi se maščevala meni, vendar je prav na račun “anonimnih” prijav, računsko sodišče ugotovilo, da je bila njena podjemna pogodba nezakonita. Kazen za nezakonito podjemno pogodbo je morala plačati bivša ravnateljica, žal pa tudi šola kot javni zavod.Glede na to, da se je v preteklosti menda dogajalo, da so zaposleni morali večkrat strune ali jezičke za klarinet ali ostali potrošni material za potrebe učnega procesa kupovati sami z lastnim denarjem, je zelo verjetno, da je v minulih skora 11 letih ta podjemna pogodba povzročila velik manjko sredstev Glasbeni šoli Litija-Šmartno. Zato sem kljub vsem medijskim napadom ponosna, da sem svoje ravnateljevanje že na samem začetku zastavila na temelju poštenosti, zakonsko neoporečnega in gospodarno odgovornega poslovanja, kar bo zaposlenim v Glasbeni šoli Litija-Šmartno omogočilo motivacijsko popolno delovno okolje za doseganje vrhunskih uspehov.Brigita Šuler, ravnateljica Glasbene šole Litija-ŠmartnoUredil Luka Perš

Slovenijo so pred dobrim mesecem dni prizadele poplave. Še enkrat smo se izkazali s solidarnostjo, saj je mnogo državljanov priskočilo na pomoč prizadetim v poplavah. Svojo usodo je doživelo tudi naselje Letuš, oziroma kot ji rečejo domačini Letuška Gmajna.So le eno izmed mnogih naselij v Sloveniji, kjer se v preteklosti ni vlagalo popolnoma nič v protipoplavno zaščito. Obstaja več razlogov. Eden izmed njih je nečiščenje struge reke Savinj in nečiščenje njenih brežin. Brežine niso bile utrjene s skalami in betonom. Skozi leta so se zanemarjali jezovi. V tem naselju se ni uredila niti struga reke Pake, ki bi morala biti bolj vzporedno speljana v reko Savinjo in s tem se ne bi oviral pretok ene in druge reke, pa tudi reka Paka ne bi poplavljala tako kot poplavlja sedaj.Foto: Posnetek zaslona-N1 SlovenijaŠe več, v letošnjem letu so v naselju Letuše zgradili jez, ampak niso v sklopu tega odstranili otok naplavljenega gramoza in zraslega drevja na površini 5000 kvadratnih metrov. Vse to seveda zmanjša pretočnost reke. Potrebno je vedeti, da so v poplavah leta 1990 na območju Celjske kotline popustili nasipi ob poplavjanju reke Savinje. Ob tokratnih poplavah na tem območju pa so praktično vsi zdržali, se je pa voda razlila preko njih, ker se je struga zmanjšala na račun drevja in naplavin.Domačini iz Letuša trdijo, da bi s kvalitetnim in rednim vzdrževanjem poplave lahko preprečili. Pravijo, da je reka Savinja hudourniška reka. Savinjo bi se dalo najlažje krotiti z zavarovanimi brežinami, jezovi, kaskadami in rednim čiščenjem tako struge kot tudi brežin. Ključna napaka je, da so hoteli težavo Savinje v Letušah rešiti z razlivnimi območji, kar pa pomeni dobesedno katastrofo za prebivalce naselja.V tokratnih poplavah se je reka Savinja na območju Letuša dvignila v dveh urah maksimalno do svoje višine in v enakem času tudi padla. Prav to so resnični znaki hudourniške reke. Pri tem moramo navesti, da ima reka Savinja v samo slabih 50 kilometrov toka do Braslovč ozko dolino in pogorja- Golte, Smrekovec, Raduho, Olševo, Savinjske Alpe, Černivec, Menino planino, Dobrovolje in Čreto. Savinjo pa na tem območju obkrožajo tudi hudourniški potoki Paka, Lučnica, Dreta in Ljubija. Vsi ti potoki ob Savinji s količino padavin ekstremno hitro naraščajo.Pobuda za državno prostorsko načrtovanje za zagotovitev poplavne varnosti v spodnji Savinjski dolini. (Foto: Bralec Prava.si)Zakaj država reko Savinjo ne kategorizira kot hudourniško reko?!Težava je sledeča. Reka Savinja bi morala biti po vseh strokovnih kriterijih označena za hudourniško reko. Vendar se je država in njene odgovorne institucije za vodovje odločila, da jo bo kategorizirala za mirno reko.Zato je država v avgustu 2022 naredila državno prostorsko načrtovanje za zagotovitev poplavne varnosti v spodnji Savinjski dolini. Po tem planu bi imela Savinja več suhih zadrževalnikov in eden izmed njih bi bil tudi na desnem bregu naselja Letuš.Sedaj po poplavah pa občina Braslovče, predvsem župan Braslovč Tomaž Žohar, želijo/želi, da bi se suhi zadrževalnik razširil na levi breg, kar nekako ni logično, saj ta del ne bi bistveno pripomogel k večji količini izlivne vode. Težava je, da večina hiš v naselju se nahaja prav na levem bregu. Tam bi se naj nahajalo približno 110 hiš, ter na desnem bregu približno 30. Prebivalci levega brega naselja trdijo, da se počutijo kot slepo črevo občine Braslovče.Občina v zadnjih dvajsetih letih ni uredila ne kanalizacije, ne optike, ne razsvetljave. Vozijo se skoraj po uničenem asfaltu, ki so ga pred dvajsetimi leti financirali sami prebivalci. Gre v resnici za mirno in prijetno naselje, kjer so njihova zemljišča vredna skoraj več kot kje drugje v okolici Celja.Tako se je župan Braslovč Tomaž Žohar predstavljal svojim volilcem pred zadnjimi lokalnimi volitvami v letu 2022. (Foto: Posnetek zaslona-Facebook)Braslovški župan Tomaž Žohar se obnaša kot ŠERIF! Z lažmi in manipulacijami želi izseliti prebivalce naselja Letuš na svojo lokacijo!Obstaja pa tudi veliko temnejša plat naselja Letuš. Izpostavili smo že, da občina Braslovče za ta konec naselja ni naredila enostavno nič na infrastrukturi. Aktualni župan občine Braslovč je lani ponovno postal neodvisni kandidat Tomaž Žohar. Leta 2018 je kot neodvisni kandidat s podporo desnih strank zmagal za svoj prvi mandat župana Braslovč. Za svoj drugi mandat pa se je podal s svojo listo in prepričljivo zmagal. Naši viri iz lokalnega okolja pa so nam še povedali, da se je Žohar politično zelo približal stranki Socialnim demokratom in bi naj imel tudi konkretne osebne povezave s trenutnim predsednikom vlade dr. Robertom Golobom. Nekaj najbolj sprevrženega je, ko hoče nekdo kovati dobičke na tuji nesreči. Kot že nekaj časa sramežljivo poročajo osrednji mediji, se prav to sedaj dogaja prebivalcem Letuš. Aktualni župan Braslovč Tomaž Žohar je le nekaj dni po poplavah sumljivo pričel širiti svojo populistično idejo o preselitvi celotnega naselja, ki se razprostrira na levem in desnem bregu Savinje. Da je ideja Žoharja toliko bolj sporna kaže podatek, kam bi prebivalce preselil. Izvedeli smo, da bi jih preselil v območje Rakovlje v občini Braslovče. Ironija je toliko hujša, saj to območje velja za močvirnato. Še huje pa je, da je župan Žohar v javnost podajal lažne informacije. Prva je ta, da so bili vsi občani poplavljeni že štirikrat, kar definitivno ne drži. Štirikrat so bili poplavljeni samo tisti, ki so najbližje reki Paki, to je približno 20 hiš, torej manj kot 1/3. Preostale hiše pa so bile poplavljene ali prvič ali drugič po letu 1990. V naselju pa obstaja tudi nekaj hiš, ki niso bile poplavljene niti tokrat.Druga lažna informacija župana Žoharja pa je podatek, da si želi izseliti po njegovih besedah večina prebivalcev naselja. A to niti malo ne drži. Po poplavah so trije krajani Letuš oziroma dva krajana naredila civilno inciativo Za varno okolje. Pod to inciativo se je podpisali tudi večina prebivalcev Letuša, katerih glasovi so bili zlorabljeni. Prebivalci so dali svoj glas za varno okolje (ureditev ter sanacija brežin reke Savinje in Pake). Definitivno pa ni njihov glas ni bil namenjen za izselitev, kakor je to predstavil braslovški župan Žohar.Krajani so hitro ugotovili podle namene Žoharja in so ustanovili novo civilno inciativo z naslovom Za ureditev brežin reke Savinje in Pake, obenem pa proti izselitvi. Do sedaj je omenjena inciativa zbrala več kot 80 podpisov, to približno znaša šestdeset hiš. Sedaj se krajani Letuš zaradi tolikšnega pojavljanja v medijih braslovškega župana Žoharja in njegovega širjenja dezinformacij bojijo, da bo odločitev o njihovi usodi bolj politična kot strokovna. Žohar pri tem ne izbira sredstev, saj v dani situaciji pritiska tako na občinske službe kot pristojne državne institucije. V želji po svojem uspehu ne izbira sredstev in ne posluša želja svojih občanov, predvsem krajanov Letuš. Omeniti moramo tudi to, da so ga krajani Letuš pred približno petimi leti peljali prav na to območje, kjer je sedaj odneslo kar nekaj zemljine in porušilo eno hišo. V primeru, da bi se v tem času uredila brežina do tega ne bi prišlo. Pri tem moramo povedati, da so za nastalo situacijo posredno odgovorni vsi pretekli župani Braslovč pred prihodom Tomaža Žoharja.Žohar pa je ustvaril še eno cvetko. Aktualni braslovški župan je približno mesec in pol pred poplavami dovolil s pomočjo občinskega sveta gradnjo treh novih hiš ter legalizacijo črnega objekta na desnem bregu Savinje. Po poplavah pa je obrnil ploščo za 360 stopinj in je takoj postal največji zagovornik preselitve krajanov Letuš. Le ZAKAJ?, ogorčeno sprašujejo krajani. Žal tega odgovora ne ve nihče razen braslovškega župana Žoharja. Občani sumijo, da gre tukaj za višje interese, ki dišijo po korupciji. Tudi prebivalci Letuš niso bedaki, da ne bi vedeli, kako odteka denar v takšnih poslih.Krajani Letuš se sedaj tudi sprašujejo, zakaj trenutni braslovški župan Tomaž Žohar trmasto vztraja pri svoji odločitvi in ne želi niti slišati argumente tamkašnjih živečih prebivalcev o njihovih željah po sanaciji območja. Žohar pa je kot kaže tudi pozabil, da je v letu 2022 podpisal pogodbo z direkcijo RS za vode v višini 20 milijonov evrov. Projekt pa se mora zaključiti do leta 2025. Torej zakaj je nekdo leto dni nazaj podpisoval pogodbo za protipoplavno ureditev, sedaj pa je obrnil ploščo in si želi izseliti celotno prebivalstvo naselja Letuš. Najlažje je reči, da tukaj ne morejo zagotoviti poplavne varnosti. Seveda je ne morejo, če nič ne naredijo, da bi se dolgoletni problem ustrezno rešil in saniral.

Mladinsko društvo Černelavci organizira v soboto, 1.4.2023 ob 19.uri v Gasilskem domu Černelavci zabavno sproščeno prireditev Prvo aprilska komedija. Na njej bosta nastopila Bliža se prvi april oziroma dan šaljivcev. Mladinsko društvo Černelavci je v preteklih letih na ta dan priredilo stand-up prireditve s priznanimi slovenskimi stand-up komiki, kot so Jernej Celec, Marko Žerjal in Admir Baltić.Po treh letih premora se dogodek, Prvoaprilska komedija, vrača v Černelavce. Tokrat bodo na prireditvi nastopili trije komiki.Prvi bo nastopil Aljaž Poredoš. Gre za perspektivnega mladega stand-up komika, ki prihaja iz Prekmurja. Pravi, da ima nekatere šale pripravljene vnaprej, nekatere pa pridejo sproti. Med drugim nas opozarja tudi na “črni humor“. Drugi nastopajoči je Andrej Šarkezi - Bakreni. Slovenska javnost ga je spoznala v šovu Slovenija ima talent. Od takrat je opravil že veliko nastopov ter nasmejal množice ljudi. Foto: Mladinsko društvo ČernelavciOsrednji gost večera pa bo Sam Sebastian oziroma, kot pravi on, Mentalist. Šov iluzionista je svež, unikaten in namenjen gledalcem vseh starosti. Na svojstven in humoren način je v svojih dosedanjih predstavah ustvaril iluzijo branja misli, premikal predmete na daljavo, ukrivljal jedilni pribor ter premikal meje telesa in uma z lebdenjem ali hojo po razbitem steklu. Sam Sebastian letos obeležuje dvajsetletnico svoje prve odrske predstave. V dosedanji karieri je nastopil več kot tisočkrat v šestih različnih državah. Dogodek se bo odvil v soboto, 1. 4. 2023, ob 19. uri v prostorih Gasilskega doma Černelavci. Vstopnica stane 12 EUR. Zagotovite si jo lahko v preprodaji, v Gostilni Spirić v Černelavcih ali na dan prireditve. Število kart je omejeno. Več informacij o prireditvi lahko izveste na spodnji povezavi:https://www.facebook.com/events/3475670942679538/?ref=newsfeedVabljeni na dve uri zabave in smeha!Luka Perš

Generalni direktor podjetja MIK Celje Franci Pliberšek je danes ministru za okolje, podnebje in energijo mag. Bojanu Kumru predal odprto pismo za začetek akcije z naslovom »ZA čistejši zrak okoli nas«. Minister Kumer je dejal, da se z napisanim strinja in na konferenci Podnebne ambicije 2030, ki je potekala v okviru partnerstva za trajnostno gospodarstvo – CER, še poudaril, da smo vsi odgovorni za zelen prehod. Celotno pismo objavljamo v celoti. Pismo je bilo poslano prvega marca 2023.Spoštovani mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijoZADEVA: Odprto pismo ministru za okolje, podnebje in energijo mag. Bojanu Kumru, da začnemo z akcijo »ZA čistejši zrak okoli nas«Spoštovani minister mag. Bojan Kumer,vsako jutro, ko grem na sprehod, »SI NORO ŽELIM«, da v dvesto-metrski hrib, ki me loči od gozda, mimo mene ne pripelje star kombi ali poltovornjak. Zakaj? Ker nimam kam »uiti«, izpušni plini škodujejo mojemu telesu in zdravju. Zato pozivam Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter vlado, da nekaj naredi za nas in naše prihodnje generacije. Ni dobro, da vemo, kako škodljivi so preveliki izpusti izpušnih plinov in CO2 vozil, ampak moramo ukrepati ─ takoj. Preko vseh tehničnih pregledov AMZS, Avto Krke in drugih, ki preverjajo tehnično ustreznost avtomobilov, bi potrebovali vključiti več pozornosti na izpušne pline, ki nam naše okolje, našo zemljo preveč onesnažujejo. Treba je postaviti višje standarde oziroma starejše avtomobile pri tehničnem pregledu bolj obdavčiti. Tisti, ki onesnažujejo preveč, pa jim ne dati dovoljenja za tehnični pregled, saj preveč onesnažujejo okolje s CO2 in drugimi plini.Zakaj to pišem? Zato, ker je slab zrak kriv za vsako tretjo najpogostejšo bolezen dihal v Evropi in po podatkih WHO (World Health Ogranization) iz 2018, je slab zrak kriv za 29 % pljučnega raka med nekadilci, 25 % srčnih kapi, 24 % možganskih kapi in 43 % drugih pljučnih bolezni. Torej, kriv je slab zrak, ki ga dihamo zunaj in znotraj prostora. Planet je samo eden, ohranimo ga našim vnukom in sebi danes naredimo bolj zdrav dan!Zaženimo akcijo preverjanje izpušnih plinov vseh vozil in to preko slovenskih evroposlancev izvozimo v Evropo, ki si preko CO2 kuponov »noro« želi čistejšo Evropo. Za bolj zdrav jutri. Bodimo vzor drugim državam. Bodimo vzor našim otrokom.Začnimo sedaj, danes, ne jutri. Uspešni smo lahko le skupaj.mag. Franci Pliberšek, u. d. i. a., generalni direktor MIK CeljeUredil Luka Perš

Svetovno znano podjetje Ledinek Engineering je najbolj celovit in kompleten proizvajalec proizvodnih linij na svetu, ki nenehno raste, se razvija in vlaga v zaposlene. Razvili so lastno komponento križno lepljenih plošč, ki jih implementirajo v več kot 50. državah po svetu. Pred kratkim so zaključili z montažo linije skobljanja in sortiranja v hitrosti 120 metrov na minuto pri podjetju Sepa na Finskem, kjer sodelujejo že 22 let. V začetku letošnjega leta pa so v Nemčiji začeli z montažo nove linije pri Schneider Holz, kjer dobavljajo stroje za Mobiler Holz, ki je največje podjetje v njihovi branži. »Zaključili smo z eno največjih kompletnih linij križno lepljenih plošč v nemškem podjetju Ante, kjer bo proizvodna kapaciteta znašala 100.000 m3,« je pojasnil finančni direktor mednarodno priznanega slovenskega podjetja dr. Andrej Novak.dr. Andrej Novak, Ledinek, finančni direktor podjetja Ledinek Engineering. (Foto: Ledinek Engineering)Svojo tehnologijo so v zadnjih dveh letih vpeljali še v Kanado, Francijo, Izrael, Urugvaj, Slovaško in na Japonsko. Pred kratkim pa so zaključili njihov največji projekt na Češkem, v podjetju Stora Enso, kjer poteka optimizacija proizvodnje in usposabljanje operaterjev na liniji dveh dodajalnikov Powerfeed 70-S350 in skobeljnika Superplan 6VR-S350 za sortirno linijo. Podobno linijo, sicer nekoliko manjše kapacitete, so sicer vpeljali tudi v njihovem obratu v Avstriji. V Izraelu pa so lani zaključili postavitev prve od dveh linij za obdelavo lesa.Plošče se v njihovi XM-Press stiskalnici sprešajo v do 14 m dolge CLT elemente. (Foto: Ledinek Engineering)Luka Perš