Vplivni igralec levega omrežja izgubil tožbo proti Nova24TV
Ne zgodi se vsak dan, da na slovenskih sodiščih v pravnih sporih krajše potegnejo nosilci levičarske tranzicije, povezani v zdaj že formalno "pokopanem" Forumu 21 Milana Kučana. To se je zgodilo Hermanu Rigelniku, enem ključnih obrazov levičarske tranzicije, in to na Vrhovnem sodišču.
Jabolko spora je bil zapis novinarja Luke Perša, takrat še zaposlenega na Nova24tv, danes pa nosilno pero #Prava.si, o tem, da je Herman Rigelnik “vplivni igralec levega gospodarskega omrežja, njegove vplivne lovke gospodarskega omrežja pa segajo do slovenskih sodišč.
Milan Kučan in Herman Rigelnik
Tako je sklenilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije pri reviziji sodbe Višjega sodišča v Ljubljani z dne 24. februarja 2021 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 8. januarja 2021 glede objave popravka Hermana Rigelnika v mediju Nova24TV.si in odločilo, da se Rigelnikov zahtevek za objavo popravka v celoti zavrne. Pred Višjim sodiščem je do enakega zaključka prišlo tudi Okrajno sodišče v Ljubljani.
Zmaga medija, pa tudi zmaga novinarja Luke Perša nad tranzicijskim omrežjem, zlasti pa odvetnico Natašo Pirc Musar, ki je bila več kot prepričana, da bosta v tej pravdi kratko potegnila medij Nova24tv in Luka Perš, sama pa napolnila odvetniški račun.
Nataša Pirc Musar, od kod tebi in tvojemu sporogu Alešu enormno bogastvo? Lahko slovenski javnosti posasnita, od kod vama premoženje.
Dejstvo je, da tudi Nataša Pirc Musar in njen soprog Aleš Musar sodita med velike "zmagovalce" slovenske privatizacije. Seveda zmagovalca na račun nas, državljanov, ki smo bili opeharjeni za milijardno premoženje, ki je pristalo v rokah tajkunov, ki so ga v večini primerov prodali, denar pa skrili v tujini.
Nataša Pirc Musar in Aleš Musar sta si kot sodelavca na račun davkoplačevalcev na tak ali drugačen način nabrala ogromno premoženje, na zelo sumljive in sporne načine, o katerih se je v preteklosti mnogo pisalo. Pa vendar se jima zaradi nedelovanja slovenskega sodstva ni skrivil niti las na glavi.
In danes tako močno kompromitirana oseba, ki bi morala slovenski javnosti pojasniti, od kje njeni družini in širši rodbini miljonsko premoženje, se Nataša Pirc Musar v Evropskem parlamentu ob obravnavi stanja vladavine prava in medijski svobodi v Sloveniji, brez zadržkov znebi izjav, ki so v škodo državi in nam državljanom.
Tako Musarjeva začne svojo serijo tvitov, ...
Moj včerajšnji nastop pred odborom Evropskega parlamenta je kot kaže nekoliko vznemiril vladne kroge. Med drugim sem dejala, da vladnemu nezadovoljstvu nad posameznikom sledi osebna diskreditacija v vladnih medijih, nato pa stampedo na družbenih omrežjih.
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) March 27, 2021
... ki jih zaključi tako:
Predstavitev v Evropskem parlamentu sem zaključila z besedami: "Kadar v razpravi preberem kaj o svoji obleki, frizuri ali teži, vem, da sem zmagala." Na hitro sem preletela komentarje pod na začetku omenjenimi članki. Očitno mi o tej temi ni več treba diskutirati. #zmaga
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) March 27, 2021
Vse to v Bruslju izjavi "mrtvo hladna," in se mimogrede ponorčuje s tistih, ki so njen nastop ostro kritizirali. Pa ni šlo za njeno frizuro ali obleko, šlo je za preprosto zahtevo, da Nataša razkrije težo, težo tranzicijskih milijonov eurov, ki so z njeno pomočjo poniknili neznano kam, sama pa s polnimi usti blati svojo državo.
Spomnimo se na "drobiž," ki ga je pobrala iz naših RTV naročnin:
https://web.archive.org/web/20210327201920/https://siol.net/novice/slovenija/rtv-slovenija-bo-natasi-pirc-musar-izplacala-70-tisoc-evrov-odskodnine-452810
.. ampak to je drobiž, miljoni se skrivajo tukaj:
Podjetja moža informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar Aleša Musarja so upnikom, državi, Kapitalski družbi in drugim delničarjem iz HTG odnesla štiri milijone evrov, poročajo Finance. S. T. Hammer, ki ga vodi mož informacijske pooblaščenke, je po ugotovitvah iz družbe HTG izčrpal najmanj štiri milijone evrov in pri tem domnevno oškodoval družbo, druge lastnike, upnike in državo, poroča časnik.
S preprodajo deležev lastnih podjetij je Aleš Musar oziroma S. T. Hammer (kjer je direktor in tretjinski lastnik) pridobil 4,1 milijona evrov kupnine, kapitalske izgube in druge škode pa je pokril sežanski HTG, ki ni v stoodstotni lasti Musarjevih družb.
Sežansko podjetje HTG, ki se je, preden ga je prevzel S. T. Hammer, ukvarjalo s turizmom, ima že od leta 2011 blokiran transakcijski račun in bo verjetno šlo v stečaj, takoj ko ne bo več mogoče izpodbijati zadnjih spornih poslov.
..in tukaj:
Aleš Musar, nekdaj desna roka pidovskega Barona Darka Horvat in mož razvpite informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, je med tranzicijo postal privatizacijski milijonar. Musar priznava, da je tretjinski lastnik offshore (ločene) družbe S. T. Hammer Ltd., ki ima sedež na britanskih Kanalskih otokih. Ta pa je preko istoimenske firme v Sloveniji v začetku leta postala skoraj stoodstotni lastnik družbe Strenia, ki se je do leta 2006 imenovala SCT Strojegradnja. Musarju je večinski delež Strenie že pred petimi leti prodala Horvatova Aktiva Invest. Ime moža informacijske pooblaščenke danes najdemo še v nekaterih drugih podjetjih, denimo kovinarskem Imko projektu, kjer je direktor, verjetno pa tudi pomemben solastnik.
Če bi radi vedeli, kako je večina Slovencev ostala brez premoženja, medtem pa se nekater izbranci valjajo v bogastvu, si natančno preberite naslednjih nekaj odstavkov:
Aleš Musar, nekdaj desna roka pidovskega Barona Darka Horvat in mož razvpite informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, je med tranzicijo postal privatizacijski milijonar. Musar priznava, da je tretjinski lastnik offshore (ločene) družbe S. T. Hammer Ltd., ki ima sedež na britanskih Kanalskih otokih. Ta pa je preko istoimenske firme v Sloveniji v začetku leta postala skoraj stoodstotni lastnik družbe Strenia, ki se je do leta 2006 imenovala SCT Strojegradnja. Musarju je večinski delež Strenie že pred petimi leti prodala Horvatova Aktiva Invest. Ime moža informacijske pooblaščenke danes najdemo še v nekaterih drugih podjetjih, denimo kovinarskem Imko projektu, kjer je direktor, verjetno pa tudi pomemben solastnik.
Za lastniški delež Aktive Invest v SCT Strojegradnji so pred petimi leti plačali le dobra pol milijona evrov, še dober milijon evrov pa so v začetku leta odšteli malim delničarjem, ki so imeli 42,81-odstotni lastniški delež po družbi pooblaščenki. Da je bil nakup podjetja več kot ugoden, priča podatek, da je zemljišče, na katerem stoji tovarna v industrijski coni Moste, po oceni nekaterih nepremičninskih strokovnjakov, če bo spremenjena njegova namembnost in se bodo tam lahko gradila stanovanja, vredno 22 milijonov evrov.
Razkriti lastnik podjetja s Kanalskih otokov Musar se je vendarle razkril kot solastnik offshore družbe s Kanalskih otokov, ki ima po istoimenskem podjetju v Sloveniji v lasti 99 odstotkov podjetja Strenia.
Poznavalcem je bilo že prej jasno, da za skrivnostno družbo S. T. Hammer Ltd. ne stojijo Angleži, še posebno ker je na skupščinah delničarjev večinskega lastnika skoraj vedno zastopal Aleš Musar. Ta je bil do leta 2003 zaposlen pri pidovskem tajkunu Darku Horvatu, katerega Aktiva Invest je pred petimi leti prodala svoj lastniški delež v SCT Strojegradnji neznani družbi S. T. Hammer. Ta, ki se je do tedaj imenovala Melada in je imela sedež v Kopru, je tudi dobila novega lastnika - istoimensko družbo S. T. Hammer Lmt., ki je registrirana v davčni oazi na britanskih Kanalskih otokih. Večinski lastniški delež Strenie so si tako preko S. T. Hammerja formalno razdelile tri osebe: poleg Musarja še Rok Habinc (letnik 1971) in Marko Konič (letnik 1973). Na stalnem prebivališču zadnjega, na Zalaznikovi 24 v Ljubljani, ima družba S. T. Hammer še danes svoj sedež. Habinc pa je leta 2003 postal direktor Strenie, njenemu nadzornemu svetu pa predseduje Musar, ki je direktor povezanih podjetij Imko projekt in STH holding. Po mnenju nekaterih pa dejansko tudi edini lastnik S. T. Hammerja Ltd., saj naj bi Habinc in Konič delnice imela v lasti le na papirju. Po Musarjevih navedbah je lastništvo družbe s Kanalskih otokov razdeljeno na tri delnice: ena je v njegovi lasti, glede lastnikov preostalih dveh pa pravi, da nima pooblastil, da bi ju razkril. »Lahko povem le, da nobeden ni z menoj v sorodu.«
Podobno skrivnosten odgovor od Musarja smo dobili tudi na vprašanje, koliko denarja (prihrankov) je osebno vložil, da je postal tretjinski lastnik: »Dogovorjena cena je del pogodbe, ki me glede njenih elementov zavezuje k molčečnosti. Žal vam torej s tem podatkom ne morem ustreči. Višina vložka bo znana davčni upravi, če bom kdaj prijavljal kapitalski dobiček.« Musar priznava, da so podjetje na Kanalskih otokih ustanovili zaradi ugodnega davčnega statusa. »Lokacija je ugodna za mednarodne investicijske korporacije, ker je del EU in ima sklenjene številne bilateralne sporazume o izogibanju dvojnemu označevanju, finančne družbe pa so pod striktnim nadzorom Jersey Financial Services Commission. Lastniki družb so seveda obdavčeni glede na to, kje so davčni rezidenti. Če bom kdaj dal svoje delnice v S. T. Hammer, bom davek od kapitalskega dobička plačal v Sloveniji.«Članek iz Financ 30.06. 2013 / Aleš Musar, mož informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, upravlja podjetja, ki imajo v Sloveniji več kot 70 milijonov evrov premoženja. Opozarjamo, da Musar to premoženje upravlja in ni njegova last. Tržna vrednost njegovega deleža po naši zelo grobi oceni znaša od pet do deset milijonov evrov.
V zadnjem času se veliko govori o premoženju moža informacijske pooblaščenke, zato smo pogledali, kdo je Aleš Musar, kolikšno je njegovo premoženje in kako ga upravlja. Aleš Musar je lastnik tretjine družbe S. T. Hammer Ltd. s Kanalskih otokov (preostala solastnika sta Rok Habinc in Marko Konič). Musar pravi, da je družba s Kanalskih otokov le lastnica ljubljanskega finančnega holdinga S. T. Hammer.
Ta je v prejšnjem desetletju najprej prevzel nekaj podjetij v Sloveniji, nato pa se je podal na Balkan in kupil več deležev družb za upravljanje v BiH in Črni gori. Naložbe teh družb oziroma skladov so bile nato delno usmerjene v Slovenijo. Skladom ali pa družbam v skladih je bilo prodanih tudi več naložb S. T. Hammerja. S tem se je ta družba delno razdolžila, Musar pa je prodane družbe še vedno lahko upravljal.
Musarjev upravljavski portfelj
Po javno dosegljivih podatkih je Aleš Musar v Sloveniji direktor družb S. T. Hammer, Balkan Re, Ekostar, Net pro shop in Net produkcija (ta je v lasti informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar). Poleg tega pa je še nadzornik sežanske turistične družbe HTG in proizvajalca plastičnih izdelkov Plama-pur.
Aleš Musar je tudi predsednik upravnega odbora črnogorske družbe za upravljanje Moneta, ki je s svojimi skladi večinska lastnica novogoriškega holdinga AG (nekdanja Agrogorica), in s tem obvladuje še tri velika slovenska podjetja: izdelovalca plastičnih izdelkov Plama-pur, kjer ima AG polovični delež, kamniško izdelovalko konzervirane zelenjave Eta ter izdelovalca gradbenih strojev Strenia IND.
Iz strojev v balkanske sklade
S. T. Hammer, ki je temelj Musarjevega premoženja, je bil ustanovljen leta 2002. Leto za tem je kupil večinski delež SCT Strojegradnje, ki se je pozneje preimenovala v Strenio. Leta 2006 se je S. T. Hammer podal še na Balkan in kupil večje deleže v skladih IF Fortuna iz Bihaća, ZIF Jahorina Koin s Pal ter ZIF Privrednik in ZIF BLB iz Banjaluke, je razvidno s spletne strani družbe. Leta 2010 je kupil še delež v črnogorski družbi za upravljanje Moneta, kjer ima zdaj 36,06 odstotka. Največji lastnik Monete je sicer Sivent (lastnik Siventa je nizozemski Erste Niedering Fonds), za katerega Musar pravi, da z njim nima nobenih lastniških povezav
V tujino po cenejša posojila
Slovenski S. T. Hammer je imel konec minulega leta skoraj 16,6 milijona evrov premoženja, ki je financirano z 10,3 milijona evrov kapitala lastnikov in 5,2 milijona evrov posojil (preostanek so poslovne obveznosti). Musar pojasnjuje, da dolg zdaj znaša le še okoli 3,2 milijona evrov, okoli tretjina pa je tujih posojil, ki so cenejša od domačih.
Družba je imela ob koncu leta 6,8 milijona evrov dolgoročnih finančnih naložb, šest milijonov evrov nepremičnin in 1,3 milijona evrov kratkoročnih finančnih naložb. Med finančnimi naložbami so STH Ventures, Balkan Re in deleži v omenjenih družbah za upravljanje v BiH in Črni gori. Poleg tega ima še polovična deleža v dveh produkcijskih družbah Kolektivni kartoni in Qollective, ki pa ju želi prodati.
Partnerstvo s Slovenijo
V družbi tveganega kapitala STH Ventures si S. T. Hammer lastništvo deli z Republiko Slovenijo. S. T. Hammer je vanjo vložil 52.530, država pa 40.470 evrov osnovnega vložka, oba lastnika pa sta se zavezala, da bosta svoj vložek proporcionalno povečala za skupno 7,397 milijona evrov. Musar je na naše vprašanje, ali ti podatki držijo, odgovoril, da so bili veljavni na dan 31. decembra 2011. V letih 2012 in 2013 do danes sta oba lastnika skupaj v družbo vložila dodatnih 1,451 milijona evrov. Iz javnih baz sicer vplačila (še) niso razvidna. Musar za celotni obseg vlaganj pravi, da so sredstva, ki jih bo vložila Republika Slovenija, rezervirana, pridobljena pa so bila na javnem razpisu. Pri tem 85 odstotkov pomenijo sredstva EU, za šestino pa je prispevka Slovenije. Musar tudi pravi, da S. T. Hammer z unovčenjem finančnih naložb zlahka pokriva svoje obveznosti do sklada STH Ventures, ki ima za zdaj največ načrtov z družbo Visionect, poleg tega pa je kupil tudi polovični delež v družbi Bioeta (drugi lastnik je Eta).
Musar: Davke bom plačal v Sloveniji
Alešu Musarju smo postavili več vprašanj, na katera je tudi odgovoril. Večino smo vključili v članek. Seveda smo ga vprašali tudi, zakaj v Slovenijo vlaga iz tujine in pod kakšnimi pogoji bi kapital iz tujine prenesel nazaj v Slovenijo.
Musar pojasnjuje, da si v skladih, kjer imajo vpliv pri upravljanju ali v lastniški sestavi, prizadevajo za uravnoteženje portfelja tako po panogah kot geografsko. »Ta prizadevanja so razvidna iz javno objavljenih letnih načrtov poslovanja, ki v splošnem predvidevajo povečanje deleža naložb zunaj matičnih držav skladov. Med njimi je najbolj uspešen sklad ZIF Moneta, ki ima zunaj Črne gore 41 odstotkov vseh naložb. Moneta je bila prvi črnogorski sklad, ki se je preoblikoval v skladu z novim zakonom o investicijskih skladih,« pojasnjuje Musar.
O prenosu lastništva v Slovenijo pa pravi: »Ne vidimo razloga za ozko razmišljanje in koncepte, ker se je do zdaj izkazalo ključno ohranjati širino v vseh pogledih. Delež naložb v Sloveniji je že zdaj precejšen, skladi iz drugih držav pa imajo v naložbeni politiki predviden večji del naložb na svojem domačem trgu. Navzočnost v tujini se je pokazala tudi za izjemno koristno pri pridobivanju partnerjev in finančnih virov. Pri zadnji dokapitalizaciji družbe AG je tako z milijonom evrov sodeloval sklad v upravljanju švicarske banke Julius Baer.
Z vidika individualnih vlagateljev pa velja, da so lastniki družb obdavčeni glede na to, kje so davčni rezidenti. Če bomo kdaj prodali svoje delnice v S. T. Hammerju Ltd., bomo davek na kapitalske dobičke plačali v Sloveniji.«
Boris Cipot
p.s. V spodnjih povezavah vam ponujamo še nekaj linkov do člankov, ki jih najdete preko spletnih iskalnikov, da si lahko sami ustvarite svoje mnenje o tem, kdo sta Nataša Pirc Musar in Aleš Musar.
Spor med lastniki v Plama Purju
Opozorilo: po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Finance bodo pomagale pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo k temu pozvane s strani pristojnih organov.
Mali delničarji: Aleš Musar izčrpava podjetje Plama Pur
LJUBLJANA – Aleš Musar, mož informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, se je znašel sredi novih obtožb. Na skupščini proizvajalca plastičnih izdelkov Plama Pur naj bi bil Musar, ki ...
Nataši Pirc Musar ni všeč kapitalizem, rada potarna na Twitterju, njenega moža pa je politika med tranzicijo izstrelila med privatizacijske milijonarje| Nova24TV
Nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar na svojem Twitter profilu rada deli novinarske lekcije, še večkrat pa se obregne ob naš družbeni sistem – da ji ni všeč demokracija s kapitalizmom.
Komentarji (1)
May 04, 2023
0
Slovenija je fantastična, nepojmljiva, šokantna greznica povezana s številnim drekovodi z generatorji tranzicijskega deka in scalline in zasluži visoko mesto na Guinessovi knjigi rekordov na lestvici prenasičene toksičnosti z vsemi vrstami smrtno nevarnih hepatitisov.