Dokončno mednarodno priznanje Slovenije je bilo nekaj dni pred 15. januarjem trdno dejstvo, naša država se je pripravljala tudi na vstop v nove povezave – tega dne je zunanji minister Rupel prošnjo za naše članstvo v OZN poslal generalnemu sekretarju te organizacije Butrosu Galiju. Na domačem političnem parketu pa je bilo vedno manj jasno, ali vlada sploh še uživa večinsko podporo v parlamentu, pojavile so se zamisli o »ekspertni vladi«, mediji pa so omenjali celo vrsto možnih kandidatov za mandatarski položaj.
Šest predsednikov v Bruslju
Po enournem zasedanju konference o Jugoslaviji v Bruslju, ki so se ga udeležili tudi predsedniki republik razpadle države, je lord Carrington izjavil, da bo ministrom dvanajsterice poročal o rezultatih. Pri tem je izrazil pričakovanje, da bodo s 15. januarjem ena ali več republik dobile mednarodno priznanje. Carrington je bil sicer naklonjen ohranitvi čim večjega dela Jugoslavije, vendar je poudaril, da se zaveda resničnosti in da je SFRJ v skladu z mnenjem Badinterjeve arbitražne komisije v procesu razpadanja. Napovedal je še nadaljevanje konference, ki jo je skušala Srbija neuspešno prenesti pod okrilje OZN, in izrazil upanje, da bo 15. premirje spoštovano in bodo modre čelade kmalu na dogovorjenih žariščih. Dimitrij Rupel je isti dan Butrosa Galija zaprosil za članstvo Slovenije v OZN.
Tranzicijska levica, na čelu z velikim mešetarjem Gregorjem Golobičem LDS, je iz ozadja rušila Demosovo vlado Lojzeta Peterleta
Vladni koraki in razkoraki
Lojze Peterle je na tiskovni konferenci po seji vlade povedal, da ne ve, ali ima vlada sploh še večinsko podporo v parlamentu. Ker je v takšnih razmerah težko vladati, so na sestanku Demosovih strank podprli predlog za izvedbo volitev do aprila. Peterle je še poudaril, da mora vlada do takrat nemoteno delovati in sprejeti približno 30 zakonov, med njimi tudi zahtevnejše zakone o privatizaciji, pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem zavarovanju ter volitvah. Zato je opomnil vladne ministre, da so še vedno člani vlade, čeprav ji odpovedujejo podporo; v medijih se je tega dne že pisalo o notranjem ministru Igorju Bavčarju kot kandidatu za novega mandatarja. Vendar se je napoved Bavčarjeve kandidature že isti dan izkazala za prenagljeno, saj kandidat Demokratske stranke ni imel zagotovljene niti podpore opozicijskih LDS in SDP, ki sta preigravala različne politične kombinacije in imena kandidatov za mandatarja. V večerni oddaji Žarišče je tako Janez Drnovšek povedal, da je v zvezi s tem že več strank navezalo stike z njim, vendar je poudaril, da se do volitev ne bo vključil v nobeno, saj naj bi mu neodvisni položaj najbolj ustrezal. Drnovšek ni ostal zvest svoji odločitvi; na vabilo Gregorja Golobiča je že čez dva meseca prevzel vodenje LDS.
Janez Drnovšek je v oddaji Žarišče povedal, da je pri preigravanju imen za mandatarja več strank navezalo stike z njim. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Italijani predlagali vdajo
Janez Janša je v intervjuju za časopis Slovenec povedal, da so bili v času vojne za Slovenijo pripravljeni tudi na najbolj črne scenarije, če bi JLA zasedla vse mejne prehode, pristanišča in letališča ter popolnoma izolirala Slovenijo. »Če bi bila Slovenija popolnoma izolirana, bi v nekaj tednih morala popustiti, zlasti ker smo tedaj dobili potrdilo, da ZDA in evropske države ne bi ukrepale,« je povedal. »Italijanski konzul je celo predlagal, naj se vdamo, da odpor ni smiseln,« je še razkril Janša, ki je v tem času pisal knjigo Premiki, v kateri je podal najpopolnejšo predstavitev dogodkov leta 1991.
Avtor: Jurij P. Emeršič
Vir: gov.si
Komentarji (1)
Jan 09, 2022
0
Takrat smo ponovno nasedli levičarjem, ki so nas izdali.