Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
DOSJE ŠUMI: PREVARA V VIŠINI VSAJ 400 MILIJONOV EVROV! NA DODANi VREDNOSTI NA ZAPOSLENEGA IZGINILO SKORAJ 190 MILIJONOV EUR!!
Razkrivamo še eno bančno prevaro, kjer v projektu ŠUMi (ocenjen med 35 do 61 milijonov evrov) na lepe oči izginilo vsaj 400 MILIJONOV EVROV! Nič, še ena podobna zgodba kot v projektih Petram Resort v Savudriji in Cavae Romane v Istri!!!
prava .
Slovenija

Torek, 14. Junij 2022 ob 20:43

Odpri galerijo

Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv

Razkrivamo še eno bančno prevaro, kjer je denar nekdanjih slovenskih in tujih (avstrijskih, hrvaških in ruskih) bank izginil na lepe oči. Leta 2020 je avtor tega članka v septembru 2020 še kot novinar Nova24tv razkril, da je v projektu Šumi v Ljubljani neznano kam izginilo na lepe oči vsaj 38 milijonov evrov. A že takrat je vedel, da ta številka ni dokončna. Pred dnevi je MMC RTV Slovenija poročal o težavah pri zaključevanju gradnje projekta Šumi, kjer so tudi zapisali vrednost projekta 61 milijonov evrov. A je na uradni strani gradbenega izvajalca projekta Šumi CGP zapisano, da je investicija vredna 35 milijonov evrov. Sedaj vam razkrivamo vse umazane podrobnosti gradnje projekta Šumi. Že v letih 2007-2010 sta se za gradnjo projekta zanimali francoski in avstrijski investitorji. Francozi (le ti so sodelovali pri projektu letališča v Zagrebu) so odstopili, ko je v pisarni sedaj pokojnega direktorja KD Group Matjaža Gantarja ljubljanski župan Zoran Janković zahteval provizijo. Avstrijci, ki so bili zainterisirani za projekt Stožic in obnovo hotela Bellevue so odstopili, ko se je hipoteka danes na jutri na zemljišču Šumija dvignila iz 20 na 60 milijonov evrov. Oba projekta pa je kasneje dobil Jankovićev poslovni partner Izet Rastoder, s katerim sta se v preteklosti "skregala", a sta svoja nesoglasja po naših podatkih sedaj odpravila.  V aprilski izdaji revije Eko dežela smo opazili podatek, da je imelo podjetje Šumijev kvart v letu 2020 ob nič zaposlenih dodano vrednost na zaposlenega več kot 40 milijonov evrov minusa. V treh letih od 2019-2021 pa so skupno ustvarili skoraj 190 milijonov evrov minusa na dodani vrednosti na zaposlenga ob številu nič zaposlenih. Tukaj še lahko dodate kratkoročne in dolgoročne obveznosti in negativni denarni tok in številka naraste na vsaj 400 milijonov evrov, ki so izginili na lepe oči na škodo komitentov in varčevalcev omenjenih bank. Gre za isti modus operandi kot se je zgodil v 800 milijonski bančni prevari Petram resort v Savudriji in 102-milijonski prevari Cavae Romane v Istri. Takih projektov se je v Sloveniji in Istri zgodilo na stotine. Vprašajte se lahko, kdo je tu nor?!! Španski najemniki hotelskega dela Šumi pa bi morali ob vseh teh številkah in zapletih se slovenskim strokovnjakom vzporednega mehanizma za turistične posle se lepo zahvaliti za sodelovanje. Nič, še ena "uspešna" poslovna zgodba iz poslovnega kroga ljudi blizu ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću.

Spletni portal nacionalne RTV Slovenije je dne enajstega junija 2022 objavil novico z naslovom Zamude pri gradnji Šumija: prvi stanovalci bodo vseljeni jeseni, odprtje hotela se odmika v pomlad o težavah pri projektu gradnje projekta Šumi v Ljubljani.

V članku pojasnjujejo, da se bodo prvi stanovalci v poslovni-stanovanjski objekt Šumi v Ljubljani vselili že v jeseni, hotelski del pa se bo odprl šele naslednje leto. V Šumijevem kvartu (del skupine KD Group) so potrdili, da v luči trenutnih razmer na trgu materialov in surovin prihaja do določenih podražitev, a dodali, da to bistveno ne presega predvidenih finančnih okvirov. Projekt je bil sicer ocenjen na okoli 61 milijonov evrov so poročali na MMC RTV Slovenija.

A projekt Šumi ima že bogato zgodovino. Stanovanjski del projekta bodo tržili s pomočjo podjetja Šumijev kvart v lasti KD Group, medtem ko je lastnica hotelskega dela postala družba Brtprule, letos preoblikovana v družbo Hotel Šumi. Le ti so dali hotelski del v upravljanje 31. največji hotelski verigi na svetu, španskemu podjetju Barcelo Hotel Group. V hotelu bo 151 sob z znamko Occidental Hotels & Resort in bo predvidoma štirizvezdnični poslovni hotel.

Vendar se za lepemi besedami skriva še en umazan gradbeni projekt v nastajanju v Sloveniji. Takšnih je bilo v Sloveniji izvedenih na stotine v zadnjih dvajsetih letih!

Prva laž, s katero so ekipo MMC RTV Slovenija prenesli naokrog je cena projekta. Vehementno so zatrdili, da je cena projekta 61 milijonov evrov, a na spletni strani gradbenega izvajalca, CGP v lasti razvpitega poslovneža Darija Južne ( se še spominjate našega članka Dosje Petrol: Kako je slovenska-balkanska kamarila vzporednega mehanizma zavladala v poslih z nafto in plinom na Balkanu!!! )  lepo piše, da je vrednost investicije 35 milijonov evrov! Ta podatek se je večkrat v preteklosti pojavil v slovenskih medijih.


				Na levi strani novica MMC RTV Slovenija, kjer piše, da je projekt Šumi vreden 61 milijonov evrov. Na desni strani podatek gradbinca CGP v lasti Darija Južne. Le ti so zapisali, da je projekt Šumi vreden 35 milijonov evrov. Enako kot so poročali slovenski mediji v preteklosti. (Foto: Posnetek zaslona- MMC RTV Slovenija in CGP)			Na levi strani novica MMC RTV Slovenija, kjer piše, da je projekt Šumi vreden 61 milijonov evrov. Na desni strani podatek gradbinca CGP v lasti Darija Južne. Le ti so zapisali, da je projekt Šumi vreden 35 milijonov evrov. Enako kot so poročali slovenski mediji v preteklosti. (Foto: Posnetek zaslona- MMC RTV Slovenija in CGP)

Francoski in avstrijski investitorji prvi ugotovili, da gre za še bančno balkansko prevaro! Že na začetku projekta Šumi so pridelali 60 milijonov evrov minusa!

Čas je, da ponovno predstavimo zgodbo Šumija z nekaj novimi informacijami. Avtor tega članka je še kot novinar Nova24tv v članku z naslovom [Ekskluzivno] Razkrivamo, kako je v projektu Šumi izginilo več kot 38 milijonov evrov in kako so se francoski investitorji umaknili, ko je Janković v svoji pisarni zahteval provizijo! z dne šestnajstega septembra 2020 dokazal z dokumenti vso spornost projekta. A takrat še ni razkril vseh informacij, saj je razkril le del vsote, ki je izginila na lepe oči neznano kam izginilo na stotine milijonov evrov.

V članku na MMC RTV Slovenija med drugim piše, da so v preteklosti imeli težave s pridobivanjem gradbenih dovoljenj in iskanjem investitorjev. A spet se je zgodil klasičen bančni modus operandi v večinski režiji slovenskih bank ter še nekaj tujih bank iz Hrvaške, Avstrije in Rusije. V zgoraj omenjenem članku iz Nova24tv smo razkrili, da je ljubljanski župan Zoran Janković zahteval od francoskih investitorjev določeno provizijo.

Ja, res ga je avtor članka malce naokrog prenesel, saj se to res ni zgodilo v prostorih ljubljanskega Magistrata, ampak v pisarni pokojnega Matjaža Gantarja v poslovni stavbi KD Group. Janković se je sam od sebe pojavil tam in zahteval svoje procente, a so ga Francozi in Gantar po hitrem postopku odslovili iz pisarne. Francoski investitorji so hitro videli, da gre za še eno balkansko bančno prevaro. Svoj kapital pa so raje usmerili v Zagreb (letališče v Zagrebu).


				Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv

Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv

Svojo srečo so poskusili pri projektu Šumi avstrijski investitorji, poznani ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću iz zgodb Stožic in ljubljanskega hotela Bellevue. Oba projekta sta kasneje pristala v rokah kralja banan Izeta Rastoderja z veliko umazanimi triki s strani poslovnega kroga dolgoletnega ljubljanskega župana. Avstrijski investitorji pa se že dlje časa pripravljajo, da obremenjujoče dokumente za ljubljanskega župana predstavijo slovenski javnosti. Knjiga o Jankovićevih nečednostih pa se piše sama od sebe.

Kaj se je dejansko zgodilo v primeru projekta Šumi? Avstrijski investitorji so bili pripravljeni prevzeti vsa finančna bremena projekta Šumi. Dogovorjeni so bili, da se en ponedeljek dobijo v pisarni dežurnega notarja Jankovičevih poslov, razvpitega notarja Mira Košaka. To se je dogajalo v letu 2010. Finančna bremena posla so znašala 20 milijonov evrov. Glej ga zlomka, na omenjene hipoteke so banke dale še 40 milijonov evrov dodatnih kreditov in že v štartu projekta ustvarile 60 milijonov evrov minusa. To so izvedeli Avstrijci  že v ponedeljek in se slovenskim predstavnikom zahvalili za sodelovanje.


				Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete			Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete

Kako smo dokazali, da je v projektu Šumi izginilo vsaj 38 milijonov evrov!

V slovenski javnosti se je v preteklosti občasno poročalo, kdaj se bo projekt Šumi pričel. Zakaj je trajalo do leta 2018, da se je gradnja sploh pričela. Odgovor je enostaven, saj so morali v KD Group s pomočjo bank korak za korakom odpisati slabe kredite v višini 60 milijonov evrov. Za vse te navedbe hranimo v uredništvu dokumentacijo, da vse to drži.

Ključno vlogo v nadaljevanju pri tem poslu odigrala podjetji Šumijev kvart v lasti KD Group in ustanovljena družba za hotelski del Šumija Brtprule. Le ta se je dne osemnajsetega februarja 2022 preimenovala iz Brtprule v Hotel Šumi, projekta družba d.o.o. oz. Hotel Šumi. Zastopnik podjetja je bil do dne prvega januarja 2022 Sandi Jeram. Tega dne je iz projekta izstopil in sta postala zastopnika podjetja Andraž Muhič in Andraž Koren, oba navedena kot direktorja podjetja.

Družba KD Group je nosilec petintrideset milijonov evrov vrednega projekta Šumijev kvart. A zanimivo je videti, kako so se podeljevali kredite na vknjižene hipoteke. Projekt Šumijev kvart  je pričel s svojo izvedbo leta 2009, ko je KD Group dobil prvi kredit v vrednosti 5,8 milijona evrov od Sberbank. Sberbank pa je po zapisu iz zemljiške knjige vpisala na svojo zavarovalniško terjatev na parcelo 955/09 z dne 16. oktobra 2009.

Zapadlost glavnice bi naj zapadla po zadnjem obroku 30. septembra 2019, z možnostjo odpoklica kredita in zaznamuje neposredno izvršljivost notarskega zapisa. Dne triindvajsetega decembra 2012 so nov kredit podelili pri zagrebški KBS Banka d.d v vrednosti dvanajst milijonov in petsto tisoč evrov. Zavarovanje denarne terjatve so znova overili pri Košaku na št. 3016/10 istega dne.

Sledil je petletni mrk, ko so na sceno stopile slovenske banke NLB, NKBM, Abanka in Gorenjska banka. Dne trinajstega januarja 2017 so v KD Group dobili večinska finančna sredstva za izvedbo projekta.

Po podatkih iz zemljiške knjige iz dne tridesetega avgusta 2018 so bili najbolj radodarni v Abanki, kjer so KD Group podelili 20.897.104,04 evrov. Največja banka v državi, NLB je podelila 9.775.288,20 evrov, NKBM 6.500.000,00 evrov in Gorenjska banka z 4.500.000,00 evrov. Vse štiri banke so dale datum zapadlosti terjatev 12. januar 2024.

Skupni seštevek vseh kreditov vseh bank je 59.972.392,24 evrov. Zato se slovenski davkoplačevalci vprašajte, če je vrednost celotnega projekta vredna 35 milijonov evrov, kam je izginilo malce manj kot 25 milijonov evrov kreditov, ki jih je dobila KD Group. Pravo vprašanje za Banko Slovenije, NPU in slovensko pravosodje. (ta del besedila je povzet iz mojega članka o Šumiju objavljen na Nova24tv z dne 16.9.2020)


				Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete			Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete

Brtprule je podjetje z izrednim tveganjem poslovanja, a kljub temu so dobili vsaj 13 milijonov kredita od NKBM!

Zgodba s podeljenimi krediti še ni končana. Kot smo razkrili, bi naj bili skupni lastniki podjetja Brtprule preko povezanih štirih malteških podjetij po poročanju Financ Sandi Jeram, Gašper Koren, Tim Mitja Žagar in Jani Valjavec. Uradni podatki dokazujejo samo vlogo Sandija Jerama v vlogi prokurista podjetja in njegov polovični delež v malteški družbi H16 d.o.o. Kdo so še preostali lastniki, nam javni podatki ne razkrivajo. Preostala trojica pa bi naj bila skrita v ostalih treh družbah. Vendar so nam naši žvižgači Jankovičeve družine razkrili, da vso politiko nadzoruje prav Zoran Janković. S svojo aktivno vlogo pa je omogočil ugodne kredite Brtprule iz strani NKBM, kar razkriva sledeči javno dostopni dokument.

Vendar podatki iz izpisa iz zemljiške knjige dne dvanajstega junija 2020 kažejo, da so v podjetju Brtprule dne triindvajsetega aprila 2019 iz strani NKBM dobili 9.050.000,00 evrov. Vendar se je terjatev dne dvanajstega septembra 2019 že povečala na 25 milijonov evrov. Tudi ta posel se je overil pri notarju Miru Košaku. A novo dokončno presenečenje sledi v nadaljevanju.

 Javni podatki kažejo, da je ocena poslovanja podjetje Brtprule in sposobnost vračanja kreditov ocenjena z oceno dva. To pomeni, da gre za podjetje z izrednim tveganjem poslovanja. Vse štiri malteške družbe so imele dne 22. julija 2020 skupaj 13.433.414,00 evrov terjatev. Kot je sklenilo ljubljansko okrožno sodišče s podpisano višjo sodniško pomočnico Marjeto Lasan, so vse štiri družbe dobile povečani čas za pribitek, s skrajnim rokom zapadlosti terjatve dne 10. julija 2030. Ob tem lahko upnik terjatve, z vsemi pripadki, morebitnimi zamudnimi obrestmi in procesnimi obrestmi ter stroški, ki bi jih upnik imel z uveljavljanjem vračila terjatve gre v korist NKBM piše v sklepu okrožnega sodišča v Ljubljani.

Prištejte še zraven vrednost 59.972.392,24 evrov kreditov od KD Group. Skupaj so po javno dostopnih podatkih ključni družbi v projektu vrednih 35 milijonov evrov dobili 73.405.806,24 evrov. Kam je izginila razlika 38.405.806,24 evrov, prepuščamo vam. ( ta del besedila je povzet iz mojega članka o Šumiju objavljen na Nova24tv z dne 16.9.2020)


				Na 73. mestu lahko vidite rezultate podjetja Šumijev kvart za leto 2020. (Posnetek zaslona- Eko dežela april 2022)			Na 73. mestu lahko vidite rezultate podjetja Šumijev kvart za leto 2020. (Posnetek zaslona- Eko dežela april 2022)

To še ni vse! Šumijev kvart je pridelal v letih 2019-2021 pri postavki dodana vrednost na zaposlenega skoraj 190 milijonov evrov minusa! Vse skupaj je izginilo skoraj 400 milijonov evrov na lepe oči!

Pred nekaj tedni smo naključno v roke dobili aprilsko izdajo revije Eko dežela. Celotni sklop aprilske izdaje revije so namenili tematiki gradbeništva. Med drugim so tudi predstavili TOP 100 družb v dejavnosti gradbeništvo in industrija gradbenega materiala v letu 2020 po prihodkih.

Pri tem so upoštevali naslednje parametre. To so gradbeništvo, pridobivanje kamna, gramoza,peska in gline, proizvodnja strešnikov, opeke in drugih gradbenih izdelkov iz žgane gline, proizvodnja cementa, apna, mavca, betonskih izdelkov za gradbeništvo, izdelkov iz vlaknenega cementa, drugih izdelkov iz betona, cementa, mavca in obdelava naravnega kamna.

Pri tem so še izpostavili pri družbah celotne prihodke, čisti poslovni izid, čista donosnost kapitala, realizirana dodana vrednost na zaposlenega in povprečno število zaposlenih.

Na prvem mestu se je v letu 2020 znašla družba CGP v lasti Darija Južne. Prikazanih so imeli za 153.111.147 evrov celoletnih prihodkov. Čisti poslovni izid je bil 13.808.498 evrov. Čisto donosnost kapitala so imeli 19,98 odstotkov plusa. Realizirano dodano vrednost na zaposlenega so imeli 69.785 evrov. Povprečno število zaposlenih pa okrog 535.

Na 73. mestu se na lestvici pojavi podjetje Šumijev kvart. Le ti so imeli za 10.041.341 evrov celoletnih prihodkov. Negativni poslovni izid so imeli 330.116,00 evrov. Negativna donosnost na kapital je bila 6,35 odstotkov. Realizirana dodana vrednost na zaposlenega je bila  MINUS 41.394.823 evrov in imeli NIČ zaposlenih!

Zaradi teh podatkov smo malce iskali podatke o podjetju Šumijev kvart na svetovnem spletu. Predstavimo vam le nekaj ključnih številk v obdobju 2019-2021.

V letu 2019 so imeli negativni čisti poslovi izid v višini 242.412,33 evrov. Kratkoročne obveznosti so imeli 5.918.943,19 evrov, dolgoročne pa  17.305.387,88 evrov. Ob tem so imeli prikazanih 28.084.018,00 evrov sredstev. Pretok denarnega toka (EBITDA) je bil  296.320,94 evrov minusa. Dodano vrednost so imeli 6.388.116,56 evrov minusa in na zaposlenega kar  25.552.466,24 evrov minusa. 


				Finančni podatki podjetja Šumijev kvart. V treh letih so brez zaposlenih pridelali na dodani vrednosti na zaposlenega v obdobju 2019-2021 minus 186.293.267,49 evrov. (Foto: Posnetek zaslona-Companywall)			Finančni podatki podjetja Šumijev kvart. V treh letih so brez zaposlenih pridelali na dodani vrednosti na zaposlenega v obdobju 2019-2021 minus 186.293.267,49 evrov. (Foto: Posnetek zaslona-Companywall)

V letu 2021 so imeli negativni čisti poslovni izid v višini 777.088,50 evrov. Kratkoročne obveznosti 23.000.673,26 evrov, dolgoročne pa 29.960.547,17 evrov. Pretok denarnega toka je bil 430.769,09 evrov v minusu. Dodano vrednost so imeli 14.681.517,40 evrov minusa in na zaposlenega kar  122.345.978,33 evrov minusa!

V primeru, da skupaj seštejete le vse tri seštevke vsot dodane vrednosti na zaposlenega lahko opazite, da so samo tukaj v obdobju 2019-2021 ustvarili za 189.293.267,49 evrov minusa. Dodajte samo še kredite iz prve zgodbe razkrite v spletnem mediju Nova24tv plus začetno 60 milijonsko hipoteko pridete do številke 284.293.267,49 evrov. Vzamimo še skupaj seštevek kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti v višini 113.277.511,64 evrov in prišteješ zgornjo številko pridemo do številke 397.570.779,13 evrov. Kako je možno, da je v projektu vrednem 35 oz. po MMC RTV Slovenija 61 milijonov evrov so imeli stroškov skoraj za 400 milijonov evrov!

Znana španska hotelska veriga bi morala ob teh podatkih takoj prekiniti sodelovanje in se zahvaliti turističnim strokovnjakom vzporednega mehanizma za sodelovanje.

Pred dnevi smo razkrili podobno zgodbo v Savudriji v projektu Petram Resort & Resindences v Savudriji, kjer so na zemljiščih propadlega Imosa in s pomočjo stečanjega upravitelja Leona Benigarja Tosića (daljni oz. bližnji sorodnik Dragana Tosića) izvedli prevaro v višini 800 milijonov evrov. O tem smo tudi pisali v članku z naslovom DOSJE PETRAM RESORT SAVUDRIJA: Svoboda, mi plešemo za 800 milijonov evrov v prevari Miodraga Kostića! objavljen dne 9. junija 2022. Enak primer prevare podeljevanje kreditov na zemljišča je avtor tega članka razkril v primeru podelitev 102 milijonov evrov kreditov na zemljišče v Iskri v lasti podjetja Cavae Romana lastnika Jožeta Godca, nekdanjega dolgoletnega sodelavca večinskega lastnika sistema Iskre Dušana Šešoka. A o tej zgodbi ni poročal noben izmed preostalih 2500+ medijev v državi. Umazano bančno prevaro je avtor razkril v članku z naslovom [Ekskluzivno] Bančni kriminal vreden 102 milijona evrov! Kako sta Dušan Šešok in Jože Godec s pomočjo slovenskih bank preko hrvaškega podjetja Cavea Romanae olastninila Iskro! objavljen dne 25. septembra 2020 v spletnem mediju Nova24tv.


				Enako je na denar na lepe oči izginil tudi v primeru Cavae Romane v Istri v režiji Jožeta Godca in večinskega lastnika Iskre Dušana Šešoka in v projektu Petram Resort & Resindences v Savudriji v režiji Miodraga Kostića. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv in Prava.si) 			Enako je na denar na lepe oči izginil tudi v primeru Cavae Romane v Istri v režiji Jožeta Godca in večinskega lastnika Iskre Dušana Šešoka in v projektu Petram Resort & Resindences v Savudriji v režiji Miodraga Kostića. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv in Prava.si)

Vsi našteti projekti Šumi, Petram Resort v Savudriji, Cavae Romane v Istri so le eni izmed stotin podobnih projektov gradbenih projektov v Sloveniji, v Istri in Balkanu. Pri tem poslu vedno sodelujejo iste banke na območju Balkanu, saj le poskrbijo za izginotje stotin milijonov evrov njihovih varčevalcev in komitentov. Kdo je tu nor!!!

Profesionalni novinarji Slovenije in Balkana, veselo na delo!!!

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 3. Jul 2025 at 23:41

450 ogledov

Obrambni izdatki in politične igre: Ali Levica in SD res mislita, da so volivci naivneži in TOTALNE BUDALE!?
Leta 1991 je Slovenija postala končno samostojna država. Eden prvih ciljev mlade države je bil vstop v Evropsko unijo in zvezo NATO. Leta 2003 smo na referendumu z večino potrdili vstop v obe organizaciji.Popolnoma normalno je, da se po dvajsetih letih članstva v teh povezavah v Sloveniji pojavljajo — včasih utemeljene, drugič pa predvsem ideološke — kritike obeh mednarodnih organizacij.Če v Sloveniji še vedno prevladuje večinska naklonjenost Evropski uniji, pa je NATO že od prvega dne odlična tema za notranjepolitične spopade. Ni čudno, da že od vstopa poslušamo pozive, naj Slovenija izstopi iz zveze. A realnost je taka, da se je treba držati dogovorov. Tudi sam sem kot mladoleten fant nasprotoval vstopu v NATO, a dvajset let kasneje mi je jasno, da je treba mednarodne zaveze spoštovati — če želimo, da nas kdo resno jemlje.Foto: Posnetek zaslona- DomovinaSlovenija bi kot članica morala za obrambo namenjati dva odstotka BDP. A kot se spodobi za našo realnost, smo na obrambne izdatke v preteklosti več ali manj pozabljali. Zdaj pa nas je dohitela stvarnost.Foto: Posnetek zaslona-Info360Zaradi trenutne geopolitične situacije so vse članice v zvezi NATO sprejele odločitev, da bodo do leta 2035 povečale obrambne izdatke na kar pet odstotkov BDP. To pomeni, da bomo morali tudi v Sloveniji v bližnji prihodnosti nameniti približno tri milijarde evrov za obrambo. Za primerjavo — to je še vedno manj, kot zapravimo za našo »slavno« javno zdravstvo.Slovenija pa ne bi bila Slovenija, če tudi ta mednarodni dogovor ne bi postal del domačega političnega cirkusa. Predvsem v dveh ključnih, a manjših vladnih strankah — Socialnih demokratih (SD) in Levici — že teče znano sprenevedanje.Brez zamere, ampak ali res mislijo, da so njihovi najbolj zvesti volivci, oprostite izrazu — popolne budale? Kljub nekajdnevnemu izgovarjanju so novinarji N1 Slovenija v članku Ko ministri ne vedo, kaj potrjujejo, in ne glasujejo niti za lastne pobude jasno pokazali, da so bili vsi ključni ministri iz vrst SD in Levice seznanjeni z vsebino, ki so jo kasneje sprejeli na seji vlade.Po poročilu N1 so ministri SD in Levice povsem seznanjeni z vsebino, ki so jo na vladi sprejeli. Pa so se vseeno začeli izmikati kot v gledališču slabih izgovorov. Vrhunec pa je seveda izjava ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, da ni glasoval, ker mu je začel dopust. Bravo, res prepričljivo! Kot da bi zaradi dveh ur dopusta kar pozabil podpisati svojo prihodnost.Foto: Posnetek zaslona-N1 SlovenijaTorej, dragi državljani, ali res pričakujejo, da bomo verjeli, da so ti “ključni” ministri tako zasedeni s svojimi počitnicami, da ne vedo, o čem glasujejo? Ali je morda res, da vladno vodstvo igra igro “Ne vidim, ne slišim, ne govorim”, da bi lahko zanikali svojo odgovornost?Foto: Posnetek zaslona- PožareportAli gre vse skupaj za popolno manipulacijo? Za dobro režirano predstavo, s katero skušajo zavajati svoje volivce in prikriti pravo motivacijo? Če nadaljujejo s tem cirkusom, potem me zanima — ali si res zaslužijo, da jim še kdo zaupa?Ali pa gre za še preprostejšo razlago: morda SD in Levica nasprotujeta povišanim obrambnim izdatkom zgolj zato, ker bodo ključne odločitve o milijardah sprejemali drugi — konkretno, morebitno novo državno podjetje za vojaško-obrambno industrijo.Naj spomnim še na en detajl: nekdanji državni sekretar za obrambo Damir Črnčec je končal kot svetovalec za korporativno varnost v upravi SDH. Glede na to, da bo v prihodnjih letih na voljo velik kapital, je jasno, da bi SD rad imel prste zraven. Ker očitno niso del te igre, zdaj gledamo to predstavo nasprotovanja.Ne bo nas čudilo, če bo naslednja slovenska vlada vstopila v svojo verzijo afere Patria. Večinski mediji že zdaj testirajo teren — zgodbe o trgovini z orožjem iz časa osamosvojitve se očitno vračajo kot politično orodje.Zato bo tematika obrambnih izdatkov deležna še veliko pozornosti. Pričakujte afere. Pričakujte oddaje Tarča. Pričakujte kolesarje na ulicah. Saj vemo, kaj to pomeni: da bo na naslednjih volitvah zmagale tiste politične sile, ki jih tranzicijska levica najbolj prezira in ideološko sovraži.Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvZakaj sem zapisal tako provokativno tezo? Preprosto. Ker se tranzicijska levica že od osamosvojitve dalje uspešno izognila odgovornosti v dveh ključnih krizah, medtem ko se njihove sprte frakcije med seboj borijo za oblast, stroške pa vedno nosi desna vlada z levim političnim priključkom, ki mora le opraviti vlogo raka. Tako bo, kot kaže, tudi tokrat. Nekdanji podnajemnik pri moji praprababici že nekaj časa pravi, da tokrat golo sovraštvo do desnice preprosto ne bo dovolj za zmago levega političnega pola. Bomo videli, kdo bo imel prav. Najkasneje marca ali aprila 2026.Luka Perš

Wed, 2. Jul 2025 at 21:36

833 ogledov

Bo Nataša Pirc Musar res pokleknila pred nepomembnim malim državnim uradnikom v bitki za funkcijo guvernerja Banka Slovenije?
Leto 2022 ni bilo zgolj politično prelomno. Bilo je leto, ko se je pokazalo, kdo v tej državi res vleče niti. Poleg parlamentarnih in lokalnih volitev smo dobili tudi novo predsednico države, dr. Natašo Pirc Musar. A že takrat smo tisti, ki gledamo dlje od uradnih naslovnic, vedeli — zadaj so omrežja, ki so si Slovenijo že zdavnaj razdelila.V našem mediju smo že takrat razkrili, kaj se skriva za nasmehom nove predsednice in imenom Pirc Musar. Spomnimo samo nekaj naslovov, ki so odmevali:Sodbi Vrhovnega sodišča ob rob! Kdo je Nataša Pirc Musar in kakšen tranzicijski tandem tvorita s soprogom Alešem Musarjem.[DOKUMENTI 15 SPORNIH SODB!!!] Ali je Nataša Pirc Musar oškodovala državo za 800 tisoč evrov in vedela za ponarejanje SODB?!ŠKANDAL! Nataša Pirc Musar ZAVESTNO KRŠILA odvetniški kodeks! Zaščitena, ker jo varuje ODVETNIŠKA AURA POMORSKEGA GROBARJA!!!Razkrivamo primera, zakaj sta zakonca Musar varna pred roko pravice! Nataša, ne pozabi, kdo te je iz OBALE LANSIRAL na RTV SLO!Spoštovana Nataša, Obala te je ustvarila. Obala bi te znala uničiti! Spoštovani bralci, kdo je naročil analizo?!Produkt OBALE in PRIVATIZERKA OSEBNIH PODATKOV! Natašina INFOHIŠA posluje z rusko SBERBANK in vključno z JAMNIKOVO HOBOTNICO!O drami glede tega, kdo bo novi guverner ali guvernerka Banke Slovenije, smo v našem mediju pisali že oktobra 2024 v članku z naslovom Ali se Tone Rop zaveda, da je le kmet na šahovnici na smrt skreganih dveh obalnih klanov v bitki za prevlado Slovenije?. V tem članku smo med drugim zapisali sledeče:»Komandosi pa tudi niso pozabili, kam na Obalo sta hodila Pirc Musar in Tone Rop. … Zdaj sta umrla tako nekdanji dolgoletni direktor Splošne plovbe Portorož Aldo Krejačič kot nekdanji dolgoletni predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič. Že večkrat je bilo v medijih razkrita povezanost med dolgoletnim državnim uradnikom Borutom Jamnikom in Koreličem. V Slovenskih novicah in tudi v srbskih medijih so Jamnikovo omrežje označili za grobarje slovenskega gospodarstva. Verjetno je večina že pozabila, da je bil Rop odgovoren za koordinacijo v osrednji Sloveniji v omrežju akterjev okrog Petra Rigla. Le-ta je pred mnogimi leti umrl nenadno v čudnih okoliščinah 'naravne smrti'. Rigl je bil eden redkih, ki se ni pustil in ni podlegel Obali. Po njegovi smrti pa je Obala kot maligna rakava tvorba podivjala. Na žalost se Slovenija s tem še vedno sooča.«Foto: Prava.siIn danes? Zgodba se še vedno ni premaknila z mrtve točke. Ste se vprašali, zakaj že več kot pol leta ne morejo najti skupnega kandidata? Zakaj vse skupaj postaja zakulisni obračun brez primere?Ključ je preprost — neznana državna banka. In kdo jo vodi? Nepomembni dolgoletni državni uradnik. Ime, ki že desetletja obvladuje milijarde preko mesečnih vplačil javnih uslužbencev, pokojninskih skladov, turističnih projektov. In zdaj, prek državne banke, cilja še višje.Foto: Prava.siPred dnevi je Info360 nehote razkril novo poglavje poslovnega modela nepomembnega dolgoletnega malega državnega uradnika: ustanovili so dve novi hčerinski družbi in že naredili poslovni minus v preteklem letu. Ustanovljeni z enim namenom — da se po potrebi razredčijo zakonski nadzori, skrijejo sledi in še lažje dostopa do državnega in evropskega denarja preko svetovalnih in drugih pogodb, ki jih bodo imeli zmagovalci razpisov, podpisanih z banko.Po nekaterih informacijah prek teh družb čakajo na upravljanje več kot milijarda evrov. Denar, ki naj bi bil namenjen »razvoju«. Razvoju česa? Parkirišč za denar, ki bo izginil v svetovanjih, izobraževanjih in projektih, kjer nikoli ne bomo izvedeli, kdo je res imel korist.Foto: Prava.siProblem? Banka Slovenije teh dovoljenj ne izda. Zato panika. Zato pritisk. Zato kadrovski spopad. Prava Slovenija to vidi. Prava Slovenija ne bo tiho.Kdo se skriva v tej igri? Nepomembni mali dolgoletni državni uradnik, ki si že leta iz ozadja gradi svoj vpliv in ob tem, kot pravi analitik Miran Videtič, obvladuje klan bankirjev. Foto: Prava.siNjegov načrt je preprost — prek svoje kandidatke zasedejo še mesto guvernerja Banke Slovenije. Prvič bi to bila ženska? Lepo. Politično korektno. A zadaj? Stara obalna omrežja, ki so ugrabili koroški kapital vzporednega mehanizma.Zakaj predsednica države tega (zaenkrat) ne podpira? Ker pozna to igro. Ker jo vlečejo na isti Obali, kjer je nekoč prisegla zvestobo. Ker ve, kaj se zgodi, ko Obala pod nadzorom hirajočega omrežja Komandos, Kučanovi kadri in pidovski kapital začnejo diktirati tempo.Saga o guvernerju traja, ker se bije resen spopad za nadzor nad milijardami. Na eni strani predsednica, ki še išče kandidate. Na drugi strani omrežje nepomembnega državnega uradnika, ki brez dovoljenj Banke Slovenije ne more realizirati svojih načrtov znotraj državne banke. Brez dovoljenj ni parkirišč za denar. Brez parkirišč ni projektov. Brez projektov? Ni provizij. Ni vpliva.Vprašanje, ki ostaja, je enako kot ob volitvah 2022: ali bo predsednica države pokleknila pred starimi omrežji? Ali bo, kot vedno, odločil denar? Ali bo na koncu guverner postal prav tisti, ki jo je javno rušil in ji že takrat jasno povedal prek svojih zvestih medijev: »Bolje bi bilo, da ne postane predsednica države.«?Kako bo reagirala predsednica države, če se res zgodi, da bo nepomembni dolgoletni mali državni uradnik v njeni predsedniški palači se predstavljal kot kandidat? Ali pa si bo po pilatovsko umila roke in povedala, da tako o kandidatu odločajo predstavniki ljudstva.Luka Perš

Tue, 1. Jul 2025 at 18:32

814 ogledov

Dragan Šolak trdi, da ga je britanski sklad BC PARTNERS IZRINIL zaradi 200- MILIJONSKE TOŽBE IN MILIJARDE EVROV V GOTOVINI!
BC Partners čez noč odstavil ustanovitelja United Group. Sodna preiskava, tožbe v dveh državah, blokirane dividende in vprašanje: kdo danes v resnici nadzoruje občutljive podatke milijonov uporabnikov v EU?Amsterdam / London, 25. junij 2025 – Kar se je začelo kot korporativni konflikt, zdaj dobiva vse značilnosti visokoprofiliranega notranjega obračuna, ki se bo razreševal v sodnih dvoranah Londona in Amsterdama. Dragan Šolak, ustanovitelj in dolgoletni obraz skupine United Group, trdi, da je bil iz podjetja izrinjen brez opozorila, ker si je upal – tožiti.Po njegovih besedah ne gre le za razrešitev, temveč za maščevalni manever večinskega lastnika, britanskega sklada BC Partners, ki mu očita, da želi "pospraviti" tiste, ki jih ne more več nadzirati.Odstavitev brez razlage – sodna vojna v Amsterdamu in Londonu16. junija letos sta bila Šolak in izvršna direktorica Victoriya Boklag razrešena z vseh funkcij v United Group – brez obvestila, brez sklepa skupščine, brez pojasnila. Nekaj dni kasneje je Šolak vložil zahtevo za sodno preiskavo na Gospodarsko zbornico pritožbenega sodišča v Amsterdamu, sklicujoč se na člen 2:345 nizozemskega civilnega zakonika. Sočasno zahteva tudi začasno zamrznitev vodstvenih sprememb, dokler se ne razčistijo okoliščine razrešitve. Njegova obtožba: BC Partners je posegel v vodstvo brez soglasja ključnega manjšinskega delničarja – in to takoj po tem, ko je Šolak proti njim sprožil 200-milijonsko tožbo v Londonu.Foto: Posnetek zaslona- Vreme.comV ozadju: 200 milijonov evrov, tožba in izginula dividendaŠolak je aprila letos v Londonu vložil tožbo, v kateri trdi, da mu BC Partners dolguje več kot 200 milijonov evrov pogodbenih bonusov, vezanih na spektakularno prodajo srbskih telekom podružnic za 1,5 milijarde evrov.Od takrat je – po njegovih besedah – vse zamrznjeno: 1,1 milijarde evrov gotovine, pridobljene iz prodaje, še vedno leži na računih podjetja. Dogovorjena dividenda? Izginila. Vodenje podjetja? Prevzeto.To so vodilni ljudje v britanskem skladu BC Partners. (Foto: Posnetek zaslona- BC Partners)BC Partners: to ni maščevanje – to je strategijaNa drugi strani britanski sklad BC Partners, ki ima v lasti 55 % družbe, odgovarja, da gre za strateško reorganizacijo. Menijo, da je bila menjava vodstva nujna, saj naj bi United Group potreboval bolj "evropsko strukturirano vodstvo", da bi postal privlačnejši za nove vlagatelje.V grških in bolgarskih medijih se že govori o "de-balkanizaciji" podjetja – torej odstranitvi kadrov, ki so povezani z "regionalno identiteto", in njihovi zamenjavi z vodstvom iz držav "jedrne EU".To bi naj bil sedež sklada BC Partners v tujini. (Foto: Posnetek zaslona- Loopnet.net)Zakaj to skrbi tudi Slovenijo?United Group prek Telemacha nadzira ključni del slovenske telekomunikacijske in podatkovne infrastrukture. To vključuje mobilna omrežja, širokopasovne povezave, TV-vsebine in platformo EON. Kdo odloča o vsem tem? Kdo upravlja podatke? In kaj pomeni, če se vodstvo menja čez noč – brez vednosti manjšinskih lastnikov ali lokalnih regulatorjev?To so vprašanja, ki zdaj zadevajo tudi slovensko javnost – in regulatorje.Šolak: »Borimo se proti tihemu prevzemu«V izjavi za javnost je Dragan Šolak dejal:»Ne gre za spore o egih. Gre za to, da je nekdo, ki je podjetje zgradil, iz njega odstranjen brez razlage – potem ko je zahteval spoštovanje pogodbe. Če to dopuščamo danes, bomo to jutri dopuščali vsem – tudi v drugih strateških sektorjih.«Kdo bo vodil United Group – in s kakšnim namenom?Medtem ko sodišča tehtajo pravno podlago razrešitev, trgi in analitiki spremljajo, ali bo spor razkril globlje težave v razmerju med ustanovitelji in velikimi skladi, ki so v zadnjem desetletju prevzeli številna evropska podjetja.Kaj bo ostalo, če bo v tej bitki prevladal kapital brez zavor? In kaj bo, če bo manjšinski solastnik vendarle dokazal, da ga ni mogoče kar črtati iz lastne zgodbe?Spletni raziskovalni portal Prava.si bo razvoj dogodkov spremljal še naprej – ker gre za primer, ki lahko določi, kdo ima v resnici zadnjo besedo v podjetjih, ki upravljajo s ključno evropsko infrastrukturo.Luka Perš

Mon, 30. Jun 2025 at 23:21

1997 ogledov

Mafijsko podzemlje, politični vplivi in tuji interesi: Ljubljana pod pritiskom balkanskega kriminala in poslovnih mrež!???
V središču Evrope, v Sloveniji, državi članici Evropske unije, kjer bi pričakovali transparentno upravljanje in spoštovanje pravne države, se odvijajo zaskrbljujoče zgodbe, ki mešajo meje med politiko, gospodarstvom in organiziranim kriminalom. Ljubljana, prestolnica, ki bi morala biti simbol urejenosti in varnosti, se vse bolj izpostavlja kot stičišče balkanskih mafijskih skupin, vplivnih političnih elit in tujih, predvsem srbskih, interesov. Ta kompleksni preplet ustvarja resne izzive za slovensko družbo, pravno državo in evropske vrednote.Foto: Posnetek zaslona- Portalplus1. Janković: Politični magnet in ključni igralec balkanskega vplivaZoran Janković, župan Ljubljane, že dolgo ni več zgolj lokalni politik. Postal je pomemben gospodarski igralec, ki preko svojih številnih poslovnih in političnih povezav deluje kot most med slovensko prestolnico in vplivnimi balkanskimi krogi. Njegov vpliv sega daleč onkraj Ljubljane, z močnimi povezavami do Srbije in Republike Srbske.Po poročanju novinarja Bojana Požarja, ki že leta spremlja Jankovićeve povezave, naj bi župan že načrtoval prestop v Beograd, kjer naj bi prevzel ključno vlogo pri Expo 2027, kar bi mu dalo upravljanje s približno 12 milijardami evrov srbskih državnih sredstev. To bi pomenilo, da se njegov vpliv ne bo omejil le na Ljubljano, ampak bo segal čez meje Slovenije. Zdaj pa mu je dovoljenje za delo svetovalca dovolila pod »posebnimi pogoji« še KPK.Tako imenovani kum Aleksandra Vučiča in novi poslovni igralec v Ljubljani, srbski poslovnež z dvomljivo poslovno prakso NIkola Pertrovič. (Foto: Posnetek zaslona-Blic)Janković velja za enega izmed tistih političnih akterjev, ki lahko neposredno vplivajo na slovensko državno politiko, o čemer pričajo tudi njegove izjave in omembe, kot je tista Požarja: "Janković bo tudi tisti, ki bo Golobu nekoč rekel, Robi, zdaj pa res moraš oditi." Ta stavek ni zgolj retoričen – kaže na neformalno, a močno mrežo vpliva, ki jo gradi že desetletja. A vse kaže, da tega stavka sedanji predsednik vlade Robert Golob z ust Jankovića ne bo slišal. Pa tudi sam dolgoletni ljubljanski župan je z izbiro Goloba več kot zadovoljen, saj sedanja vlada lepo skrbi za posle prosto po Miranu Videtiču »profit-partizane«. Lastnik KPL in Stožic, eden najbogatejših tajkunov iz Republike Srbske Mladen Milanović Kaja. (Foto: Posnetek zaslona- Sloboda Vaskovič Sa druge strane)2. Republika Srbska in strateški kapital v LjubljaniInvesticije, ki prihajajo iz Republike Srbske, niso naključje. Milorad Dodik, kontroverzni predsednik Republike Srbske, znan po svojih političnih in gospodarskih ambicijah zunaj meja BiH, intenzivno širi vpliv preko svojih ljudi in povezav. V Sloveniji so po informacijah iz različnih virov najpomembnejši poslovni projekti, kot so Stožice, povezani z njegovimi zavezniki.Podjetje KPL, ki je lastnik Stožic, je pod vplivom Mladena Milanovića Kaje, enega najbogatejših tajkunov Republike Srbske. Njegov vpliv skupaj z Jankovićevimi povezavami ustvarja močno balkansko gospodarsko-politično mrežo, ki ni omejena zgolj na posle, temveč sega tudi v politično sfero.Energijski sektor je še ena izmed strateških panog, kjer Dodikovi ljudje in njihovi slovenski partnerji krepijo svoj vpliv. Gre za občutljivo področje, kjer tuji vplivi lahko ogrozijo nacionalno varnost in energetsko neodvisnost Slovenije.Filip Korač, še eden izmed zloglasnih balkanskih kriminalcev. (Foto: Posnetek zaslona- Blic)3. Ljubljansko mafijsko podzemlje: Balkan v srcu SlovenijeLjubljana ni zgolj mesto s političnimi igrami, ampak tudi prostor, kjer delujejo balkanske mafijske skupine, ki so trdno zasidrane v vsakdanjem življenju mesta. Novinarka Katarina Keček je z raziskavami že pred leti za revijo Reporter razkrila, da je trgovina z mamili v središču Ljubljane razdeljena med albanske, srbske in črnogorske kriminalne skupine, ki so si območja razdelile do hišne številke natančno.Naslovnica revije Reporter, kjer je novinarka Katarina Keček razkrivala mafijsko podzemlje v Ljubljani. (Foto: Posnetek zaslona- Reporter)Nevarnost ni abstraktna – po njenih besedah se kriminalne grožnje in nasilje pojavljajo redno. Nekateri taksisti in nekateri dostavljavci hrane omogočajo preprodajo drog z dostavo na domove, kar priča o zelo sofisticiranih metodah in globoki infiltraciji kriminala v mestno tkivo.Odziv policije je pogosto pomanjkljiv, kar vzbuja dvome o povezavah med organi pregona in politično-ekonomskimi mrežami. Tišina oblasti je v tem primeru še bolj zaskrbljujoča kot sam kriminal. To kaže na širši geopolitični kontekst, kjer balkanski vplivi niso lokalna težava, ampak del širše strategije.Te razkritja opozarjajo na resne ranljivosti slovenske demokracije in pravne države. Ljubljana ni več zgolj slovenska prestolnica, ampak simbol širših izzivov, s katerimi se soočajo manjše države EU, ki so lahko tarče vplivov tujih politično-poslovnih in kriminalnih interesov.Andrej Vučić, eden ključnih "stricev iz ozadja" v Srbiji in sedaj ena najmočnejših političnih in gospodarskih oseb na področju Zahodnega Balkana. (Foto: Posnetek zaslona-Blic)Ko mafijske skupine in politični vplivi delujejo praktično brez odziva organov pregona, se rušijo temelji pravne države. Medijska svoboda, ki je ključna za demokracijo, je ogrožena zaradi strahu in groženj. Slovenija se mora temeljito soočiti s temi izzivi, saj je njen položaj v EU odvisen od močnega delovanja institucij in transparentnosti.Zgodbe o Jankoviću, vplivih Republike Srbske, balkanski mafiji in nezadostnem odzivu državnih organov niso zgolj lokalni incidenti. So simptom širših težav z vladavino prava, političnimi mrežami in kriminalnimi vplivi v Evropi. Slovenija se zdaj sooča z izzivom, kako ohraniti svojo suverenost, pravno državo in status zaupanja vredne članice Evropske unije. Potrebne so temeljite, neodvisne preiskave, transparentno delo institucij in močna medijska svoboda, da se zaščitijo temelji demokracije in prepreči nadaljnje prodiranje kriminalnih in političnih interesov v srce prestolnice.Luka Perš

Sun, 29. Jun 2025 at 22:13

13474 ogledov

PETROL: PRDCI, NEČAKI IN VZPOREDNI MEHANIZEM — KDO PADA V #TROŠARINSKOIMPL0ZIJO?
"Mogoče je pa šef enega od nadzornikov Petrola ta isti Petrol obljubil nekomu v tujini?! In zdaj so na potezi Golob, mediji v koaliciji in provladni nevladniki, da odigrajo igro zbijanja cene!" Tako je najnovejši spor med vlado Roberta Goloba in družbo Petrol na družbenem omrežju Facebook komentiral analitik Miran Videtič. V nadaljevanju članka razvijamo tezo, ki jo je – po našem laičnem mnenju – med vrsticami nakazal Videtič.Gre dobesedno za farso in VELEKAPITALISTIČNI, POHLEPNI PRESTIŽNI BOJ: kdo je močnejši – »stari prdci«, odpadniki UDBE, kot jih opisuje dr. Rado Pezdir v knjižni uspešnici Vzporedni mehanizem globoke države, in njihovi nečaki, ki so od leta 2008 prevzeli ključne položaje v finančnem sektorju države. Prav to se danes dogaja v Petrolu. Ker v novi nadzorni svet niso prišli določeni kandidati, zdaj užaljeni »modri uradnik«, danes strokovnjak za evropska sredstva, s pomočjo zvestih operativcev in 60-odstotnimi maržami načrtno uničuje Petrol.Kaj je cilj?Uničiti finančno stabilnost Petrola do točke, ko se niti parkiranemu kapitalu vzporedno-mehanističnih fantov ne bo več splačalo vztrajati pri investiciji – in bodo podjetje raje prodali. Morda je res napočil čas, da se »stari prdci« vzporednega mehanizma spet odpravijo na obisk k državnemu bankirju. Ne bi bilo prvič. Bomo videli ...Že nekaj dni spremljamo v Sloveniji dobesedno medijski in vladni pogrom nad Petrolom. Povod za spor med Petrolom in vlado pod vodstvom dr. Roberta Goloba je povišanje trošarin s strani države. To so, pričakovano, zapakirali na ministrstvu za finance in ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.Obe ministrstvi trmasto vztrajata pri višjih trošarinah, kot da gre za zapovedi s katerega svetega hriba. Petrol je kot povračilni udarec elegantno razgalil resnico: vsak kupec goriva financira predvsem državo. Jasno so povedali – od vsakega plačanega litra bencina država pobere kar 60 %.Foto: Posnetek zaslona-Petrol.Poleg tega so razkrili, da se je trošarina v primerjavi z letom 2023 povečala za neverjetnih 42 %. Po trenutnih cenah država pobere kar 0,85571 evra na liter goriva. Cena litra bencina se razdeli na tri dele: marža, nabavna cena bencina in – davčni pohlep države. Petrol iz tega prejme pičlih 5 %, kar znaša borih 0,07928 evra na liter. Iz teh " ubogih drobižkov" mora družba pokriti vse stroške poslovanja.Petrol pa se ni ustavil le pri besedah. V povračilni potezi so »korporacijsko« zaprli nekaj svojih črpalk po državi. A bumerang se je hitro vrnil. Večinski mediji so jih nemudoma začeli prikazovati kot zlobne kapitalistične pohlepneže, simbol izkoriščanja.Foto: Prava.siVrhunec farse je dopolnil še minister za kohezijo in lokalno samoupravo dr. Aleksander Jevšek, ki je predsedniku uprave Petrola Sašu Bergerju napisal pravcato pismo, kot kakšen zaskrbljeni starš. Človek se vpraša – od kdaj je naloga ministra pisati pisma predsedniku uprave gospodarske družbe? Ali nimamo v tej državi institucij in zakonodaje? Ali gre le za še en gledališki nastop, kjer se igra na čustva ljudi?Farso dopolnjujejo tudi civilnodružbeni aktivisti, z Niko Kovač na čelu, ki s svojimi izjavami dodatno podžigajo ogorčenje nad Petrolom.A vse, kar spremljate v zgodbi Petrola – kar vam vsiljujejo večinski mediji, kar z odrov sporočata predsednik vlade in prva dama nevladniškega aktivizma – je le dimna zavesa. Zavesa, ki skriva resnične ekonomske koristi neformalnih združb, ki v tej državi že desetletja delujejo po principu vzporednega mehanizma tako imenovane globoke države.Foto: Prava.siPETROL – VOJNA MED ODSLUŽENIMI PRDCI VZPOREDNEGA MEHANIZMA IN NJIHOVIMI NEČAKI, KI SE IMAJO ZA ŠEFE SLOVENSKIH PODJETIJ, V RESNICI PA SO NJIHOVI GROBARJI!Družbo Petrol smo na našem mediju že večkrat kritično obravnavali. A bodimo jasni: tokrat ne gre zgolj za Petrol. Gre za ekonomijo. Za kapital. Za spopad različnih interesnih skupin.Družba Petrol je že od leta 2008 podvržena zakulisnim igram akterjev vzporednega mehanizma globoke države in njihovih vajencev – grobarjev slovenskega gospodarstva.Foto: Prava.siKazenska odgovornost?Seveda bi morali najprej začeti pri tistih, ki oblikujejo davčno politiko. Družba Petrol nima popolnoma nič z višino trošarin. To ni delo trgovca. A očitno je, da ko nisi dovolj »kooperativen« pri kadrovskih igrah, ti politika omeji maržo. To ni več politika – to je zloraba položaja. To je napad na gospodarstvo.Še huje, to je napad na zdravo pamet. Če bi kraljica vseh postopkov – tožilstvo – opravljala svoje delo, bi kazenske ovadbe morale leteti kot sneg v januarju. In to ne le na izvršilne pomočnike, kot so posamezni ministri in predsednik vlade, ampak predvsem na tiste, ki iz ozadja dejansko vlečejo niti in naročajo takšne nezakonite poteze.Če ta oseba že dve desetletji s svojim vplivom kadruje, disciplinira in sesuva slovensko gospodarstvo, je skrajni čas, da ga spravimo tja, kamor sodi – pred pravosodne organe. Da se končno začne proces demokratizacije Slovenije. Kajti to, kar spremljamo danes, je učbeniški primer ugrabitve države – state capture.Foto: Bralec Prava.siZakaj želi »druščina iz hriba Jamnik« s posebnimi tehnikami uničenja Petrola doseči, da tudi Petrol pride pod njihovo dokončno lastniško kontrolo, da bodo spet lahko izvedli EKSPERIMENT IMPLOZIJE?Struktura lastništva v Petrolu je kristalno jasna. Prav tako so očitne povezave med posameznimi lastniki. Povsem se strinjamo z vsebino članka, objavljenega na Zanima.me, z naslovom Vladna vojna s Petrolom – Golobovi zamolčani interesi, ki jih plačamo z vsakim litrom goriva, avtorja Mirka Mayerja. Tam je jasno razvidno, kdo so ključni igralci v lastniški sestavi Petrola in kako so povezani z interesnimi skupinami.Češki kapital? Točno tisti, o katerem je v knjigi Vzporedni mehanizem globoke države pisal dr. Rado Pezdir. Hrvaški pokojninski skladi? Tisti, ki jih je nekdanji predsednik države Milan Kučan v intervjuju za Reporter odkrito pohvalil. Poglejmo si prevzeme, kjer so ti skladi sodelovali – Panvita in drugi primeri. V resnici gre za en in isti kapital, ki se kot kameleon pojavlja pod različnimi zastavami, a s povsem enakim ciljem – obvladovanje slovenskega gospodarstva.V članku na Zanima.me je izpostavljeno, kako je predstavnik hrvaških pokojninskih skladov Goran Kralj skupaj s češkimi lastniki, Daretom Južno in določenimi zaposlenimi v nadzornem svetu, ključni pri upravljanju Petrola. Zdaj pa dodajte k tej druščini še novoizvoljene člane nadzornega sveta, ki prihajajo iz kroga blizu predsednika UEFA Aleksandra Čeferina. In kar naenkrat je slika popolna.Tukaj je novinar Mirko Mayer v svojem članku razkril, kdo je kdo v sedanjem nadzornem svetu Petrola. (Foto: Posnetek zaslona-Zanima.me)Kaj se v resnici dogaja?Klasična zgodba. Uporaba posebnih tehnik, manipulacija z javnostjo, izkoriščanje ljudstva kot kulise, da se Petrol prikaže kot najhujšega kapitalističnega zlobca.A najbolj žalostno je, da lahko nekdanji drugouvrščeni na osnovnošolskem tekmovanju iz matematike v nekdanji totalitaristični državi danes, s pomočjo svojih pomočnikov na ministrstvih, dejansko sesuva eno ključnih gospodarskih družb v Sloveniji. To ni več hec.To je nevarno. Tudi mi ne gojimo simpatij do stare ekonomske garde. Vsi vemo, kdo so postkomunistični ostanki z Obale, Koroške, iz vrst nekdanje Službe državne varnosti. Prevzeli so varnostni sektor, stečaje, energetiko, sodstvo, policijo, tožilstvo. A na drugi strani imamo zdaj nove »junake«, nepomembne državne uradnike, ki se iz ozadja igrajo grobarje slovenskega podjetništva.Vprašanje, ki se postavlja, je jasno:Kaj žene te ljudi, da hočejo imeti odločilen vpliv v vsakem strateško pomembnem podjetju? Ali jim ni dovolj, da so izrinili Yorkov kapital in ga poslali v hrvaške pokojninske sklade? Očitno ne.Zato se ne čudite, če bo »druščina iz hriba Jamnik« aktivirala proti Petrolu sindikate, nevladne organizacije in večinski medijski prostor. Kaj to pomeni? Sporočilo starcem vzporednega mehanizma je jasno: Vse smo vam že ugrabili. Zdaj prihajamo še po Petrol.V tej igri ima premier dr. Robert Golob dvojno vlogo. Po eni strani se slika s postkomunistično staro gardo in jim obljublja nebesa. Po drugi strani pa dopušča, da nepomembni državni uradnik iz hriba Jamnik s svojo ekipo operativcev na ministrstvu za finance načrtno uničuje Petrol.Ali bo druščina iz hriba Jamnik uresničila načrt ter zaradi medsebojnih bojev znotraj družbe finančno uničila družbo? (Foto: Posnetek zaslona- https://www.kroddoma.si/pot-na-jamnik)Ali si res želimo, da staro gospodarsko družbo sesujejo zaradi političnih iger?Ali ni dovolj, da spremljamo boj med klanoma Čeferin – Jamnik na vseh področjih? Tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS, Janez Janša, je v intervjuju za Uro resnice vsaj delno potrdil, da gre za spopad teh dveh vplivnih krogov predvsem na področju ekonomije. Novinar, kot je Bojan Požar, analitika Peter Gregorčič in Miran Videtič, so v eni izmed oddaj Ura resnice opozarjali na to. Videtič je bil eden redkih, ki si je upal javno povedati, da so v tem boju »Jamnikovi bankirji« močnejši.Foto: Posnetek zaslona-Facebook profil Miran VidetičZato ne nasedajte tej umazani igri. Če že institucije, kot sta SOVA in tožilstvo, molčijo, naj bodo vsaj državljani tisti, ki ne nasedejo zavajanju. Kajti kar spremljamo danes, je načrtno uničevanje samostojnega slovenskega gospodarstva. In to je še enkrat – NO GO!Luka Perš

Fri, 27. Jun 2025 at 11:28

1383 ogledov

PRIMER MASLEŠA bi v JEDRNIH EU državah bil politični škandal!??? Kdaj bo konec pravne anarhije!????
Primer Masleša postaja vse bolj zanimiv. V prvem delu z naslovom Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!? smo se spraševali, ali je lahko oseba, ki je bila prej zaposlena kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja, istočasno tudi član nadzornega odbora občine Ankaran. V preteklosti pa je vlagal še tožbe, ker ga občinski svet v Ankaranu ni imenoval za predsednika nadzornega sveta občine Ankaran.Foto: Prava.siV članku z naslovom ZF in BM: Neznano, prezrto ali dogovorjeno? Nadzornik občine NE MORE biti tožilec! smo razkrili »neznane junake in neznane operativce«, ki so na neznan način poskrbeli, da je bil Marko Masleša imenovan za okrožnega tožilca v Kopru. Ob podpori relevantnih pravnih virov iz Slovenije in tujine smo ugotovili, da je funkcija člana nadzornega odbora občine nedvomno politična funkcija.Foto: Prava.siZa strokovno in neodvisno opravljanje tožilske funkcije sta v slovenski zakonodaji ključna Zakon o državnem tožilstvu in Kodeks državno tožilske etike, sprejet leta 2015. A kot vedno, se hudič skriva v podrobnostih. Gre za temeljni dokument, ki ga mora spoštovati vsak tožilec v Sloveniji in katerega določb ne sme kršiti ali obiti.Še posebej izstopa šesta točka kodeksa, ki govori o nezdružljivosti tožilske funkcije:»Državni tožilec se je dolžan vzdržati vsakršne finančne ali druge poslovne dejavnosti, ki bi lahko vzbudila videz pristranskosti ali ogrozila neodvisnost. Državni tožilec ali njegov družinski član ne sprejema darila od stranke v postopku ali darila, ki je v kakršnikoli povezavi z opravljanjem tožilske funkcije.Zaradi varovanja videza neodvisnosti ni primerno, da bi državni tožilec denarno prispeval ali nastopal v prid politične stranke ali samostojnega kandidata za politično funkcijo, da bi javno podpiral kandidata politične stranke ali samostojnega kandidata ali da bi sodeloval na političnih shodih ali zborovanjih, razen kadar izvršuje svojo aktivno volilno pravico oziroma kandidira za politično funkcijo v skladu z zakonom.«Kodeks v točki o nezdružljivosti sicer nikjer izrecno ne prepoveduje opravljanja političnih funkcij slovenskim tožilcem. A prav to dejstvo se nam zdi izjemno sporno. Povsem jasno je: oseba, ki opravlja politično funkcijo, ne more istočasno opravljati strokovnega, neodvisnega in nepristranskega dela tožilca.To ni le strokovno vprašanje. To je vprašanje zdrave pameti in temeljne etike. Če dovolimo, da tožilci sedijo v političnih telesih, rušimo najosnovnejši steber pravne države. Vprašanje ni več, ali je Maslešev primer pravno sprejemljiv – vprašanje je, kako je to sploh mogoče dopustiti in zakaj vsi vpleteni to mirno gledajo.Prihodnje vlade in predvsem zakonodajalci bodo morali temeljito popraviti to pravno praznino. Ker danes ne govorimo o tem, ali je Masleša ravnal zakonito – govorimo o tem, da je dopustil nepopravljivo erozijo zaupanja v neodvisnost tožilstva.V pravni državi ne moreš biti hkrati politik in tožilec. Ne gre. In vsak dan, ko se to tolerira, se pravna država premika še korak bližje robu.To so navodila za tožilce glede nezdružljivosti funkcij zapisane v Kodeksu državnotožilske etike iz leta 2015. (Foto: Posnetek zaslona-Kodeks državnotožilske etike)Primeri tujih tožilstev v Nemčiji, Franciji, Španiji, Italiji, Avstriji, Švici, na Norveškem, Danskem, Švedskem in Nizozemskem jasno kažejo, da bi bilo imenovanje Masleše v teh državah razglašeno domnevno za škandal!??? V nadaljevanju članka vam bomo predstavili primere iz zahodnih (Francija, Italija, Nizozemska, Belgija), srednjeevropskih (Nemčija, Avstrija, Švica) ter severnih oziroma skandinavskih držav Evrope. Gre za države, ki upravičeno veljajo za jedro tako imenovane jedrne Evrope.Zato nas niti ne preseneča, da je zakonodaja v teh državah bistveno strožja kot slovenska. Preprosto povedano, pravni okvir tam ne dopušča anomalij, kakršni smo v zadnjih tednih priča v zdaj že razvpitom slovenskem primeru. Ob tem se seveda postavlja ključno vprašanje: zakaj se v Sloveniji takšne prakse še vedno dopuščajo?V 36. členu nemškega Zakona o javnih uslužbencih je jasno zapisano, da državni tožilci ne smejo opravljati političnih funkcij ali funkcij v organih občin, če bi to lahko omajalo zaupanje v neodvisnost državnega tožilstva.V Franciji velja zakon z dne 22. decembra 1958, ki določa, da tožilci ne smejo opravljati voljenih ali izvršilnih funkcij v lokalnih skupnostih. V Avstriji status tožilcev ureja Zakon o službi sodnikov in državnih tožilcev. Ta v 57. členu med drugim izrecno prepoveduje opravljanje političnega mandata ali funkcije v organih občin tako sodnikom kot tožilcem.Tudi italijanska zakonodaja jasno določa, da tožilci ne smejo opravljati političnih ali upravnih funkcij v lokalnih organih. Na Nizozemskem velja podobno pravilo: "Državni tožilci ne smejo opravljati političnih ali upravnih funkcij, ki bi lahko ogrozile njihovo neodvisnost ali nepristranskost."V 127. členu španske ustave ter v njihovi temeljni zakonodaji o sodni oblasti (Ley Orgánica del Poder Judicial) je med drugim določeno, da tožilci ne smejo opravljati političnih funkcij ali položajev v lokalni upravi.Na Švedskem zakon iz leta 1994 določa, da "tožilci ne smejo opravljati političnih ali občinskih funkcij, ki bi lahko vplivale na njihovo nepristranskost." Enaka določila najdemo na Danskem, kjer zakon prepoveduje, da bi tožilci opravljali politične ali občinske funkcije, če bi to lahko ogrozilo njihovo neodvisnost. Tudi norveška zakonodaja jasno določa, da opravljanje političnih ali občinskih funkcij ne sme omajati neodvisnosti državnega tožilstva. Zato lahko iskreno verjamemo, da bi bilo imenovanje Masleše za položaj tožilca v zgoraj omenjenih državah razglašeno domnevno za škandal!??Francija je le ena izmed mnogih držav v Zahodni, Srednji ali Severni Evropi, ki strogo prepoveduje, da bi tožilec opravlja politično funkcijo. (Foto: Posnetek zaslona- legifrance.gov)Slovenski pravni okvir in akutna anomalijaV slovenskem pravnem sistemu ne obstaja izrecna zakonska prepoved združevanja tožilske funkcije s članstvom v nadzornih odborih občin. To pomeni, da so situacije, podobne Masleševemu primeru, formalno pravno dopustne, kar pa odpira resna vprašanja o skladnosti s standardi, ki veljajo v večini evropskih držav. Ne smemo pozabiti, da je funkcija člana nadzornega odbora občina POLITIČNA FUNKCIJA!To je očitna in nevarna pravosodna anomalija, ki postavlja slovensko tožilstvo na rob pravnih standardov EU. Tovrstne prakse neposredno spodkopavajo neodvisnost tožilstva in ustvarjajo nevaren prostor za politične in druge vplive.Foto: Prava.siPrimer Masleše ni zgolj osebna zgodba, temveč simptom sistemske pravne praznine, ki ogroža ugled in neodvisnost slovenskega tožilstva. Zakonodajalec mora nemudoma odpraviti to anomalijo in uskladiti zakonodajo z evropskimi standardi. Javnost ima pravico do transparentnega in poštenega pravosodja, brez sence političnih vplivov.Predvsem pa neznanih socialističnih dec neznanih pravosodnih funkcionarjev postkomunizma, ki se je iz neznanih razlogov kot rak razširil po slovenskem pravosodju. Foto: Prava.siAli bo prihajajoča vlada, za katero upamo, da bo temeljila na koaliciji razuma, končno ugriznila v kislo jabolko in izvedla nujno pravosodno reformo na področju dela odvetništva (preobrazba Odvetniške zbornice Slovenije ) , del tožilstva (SDT ter preselitev tožilstva pod Ministrstvo za notranje zadeve) in del sodstva (Vrhovno sodišče)? Bodo državljani končno dobili pravno državo po najvišjih sprejetih etičnih, moralnih in strokovnih standardih? Bodo doživeli zmago, ko bo imel vsak državljan občutek, da pravna država deluje ? Ali pa bodo spet zmagale nevidne sile postkomunističnih ostankov, ki so se že v času Jugoslavije organizirale v neformalno omrežje, neznanih obalnih komandsov!?????Ta neformalna družba, ki deluje po neznanih principih neznanega mafijskega sistema, je skozi desetletja neznano uspešno nameščala neznane kadre na ključna delovna mesta v neznanih delih sodstva in neznanih delih tožilstva – predvsem na področju obalnega koprskega pravosodnega sistema. Kljub očitnim problemom se neznani vzorec ponavlja že od leta 1967, ko so se ti kadri prvič začeli zavedno postavljati v pomembne položaje.Zakaj te sile ne morejo preprosto oditi v pokoj? Zakaj vztrajajo, ko bi morali že zdavnaj umakniti prostor novim generacijam? In zakaj se v ozadju neznano pogosto pojavlja Bosna in Hercegovina? So to zgolj naključja ali pa je v ozadju nekaj, kar zahteva jasnejšo preiskavo?Foto: Prava.siVprašanja ostajajo odprta, odgovori pa so ključni za prihodnost naše države in pravosodnega sistema, ki si ga državljani želimo – poštenega, neodvisnega in učinkovitega.Luka Perš
Teme
Prevara 400 milijonov Šumi Šumijev kvaer Brtprule zoran janković 60 milijonov 38 milijonov evrov Petram resort Cavea Romane

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

DOSJE ŠUMI: PREVARA V VIŠINI VSAJ 400 MILIJONOV EVROV! NA DODANi VREDNOSTI NA ZAPOSLENEGA IZGINILO SKORAJ 190 MILIJONOV EUR!!