Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
DOSJE ŠUMI: PREVARA V VIŠINI VSAJ 400 MILIJONOV EVROV! NA DODANi VREDNOSTI NA ZAPOSLENEGA IZGINILO SKORAJ 190 MILIJONOV EUR!!
Razkrivamo še eno bančno prevaro, kjer v projektu ŠUMi (ocenjen med 35 do 61 milijonov evrov) na lepe oči izginilo vsaj 400 MILIJONOV EVROV! Nič, še ena podobna zgodba kot v projektih Petram Resort v Savudriji in Cavae Romane v Istri!!!
prava .
Slovenija

Torek, 14. Junij 2022 ob 20:43

Odpri galerijo

Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv

Razkrivamo še eno bančno prevaro, kjer je denar nekdanjih slovenskih in tujih (avstrijskih, hrvaških in ruskih) bank izginil na lepe oči. Leta 2020 je avtor tega članka v septembru 2020 še kot novinar Nova24tv razkril, da je v projektu Šumi v Ljubljani neznano kam izginilo na lepe oči vsaj 38 milijonov evrov. A že takrat je vedel, da ta številka ni dokončna. Pred dnevi je MMC RTV Slovenija poročal o težavah pri zaključevanju gradnje projekta Šumi, kjer so tudi zapisali vrednost projekta 61 milijonov evrov. A je na uradni strani gradbenega izvajalca projekta Šumi CGP zapisano, da je investicija vredna 35 milijonov evrov. Sedaj vam razkrivamo vse umazane podrobnosti gradnje projekta Šumi. Že v letih 2007-2010 sta se za gradnjo projekta zanimali francoski in avstrijski investitorji. Francozi (le ti so sodelovali pri projektu letališča v Zagrebu) so odstopili, ko je v pisarni sedaj pokojnega direktorja KD Group Matjaža Gantarja ljubljanski župan Zoran Janković zahteval provizijo. Avstrijci, ki so bili zainterisirani za projekt Stožic in obnovo hotela Bellevue so odstopili, ko se je hipoteka danes na jutri na zemljišču Šumija dvignila iz 20 na 60 milijonov evrov. Oba projekta pa je kasneje dobil Jankovićev poslovni partner Izet Rastoder, s katerim sta se v preteklosti "skregala", a sta svoja nesoglasja po naših podatkih sedaj odpravila.  V aprilski izdaji revije Eko dežela smo opazili podatek, da je imelo podjetje Šumijev kvart v letu 2020 ob nič zaposlenih dodano vrednost na zaposlenega več kot 40 milijonov evrov minusa. V treh letih od 2019-2021 pa so skupno ustvarili skoraj 190 milijonov evrov minusa na dodani vrednosti na zaposlenga ob številu nič zaposlenih. Tukaj še lahko dodate kratkoročne in dolgoročne obveznosti in negativni denarni tok in številka naraste na vsaj 400 milijonov evrov, ki so izginili na lepe oči na škodo komitentov in varčevalcev omenjenih bank. Gre za isti modus operandi kot se je zgodil v 800 milijonski bančni prevari Petram resort v Savudriji in 102-milijonski prevari Cavae Romane v Istri. Takih projektov se je v Sloveniji in Istri zgodilo na stotine. Vprašajte se lahko, kdo je tu nor?!! Španski najemniki hotelskega dela Šumi pa bi morali ob vseh teh številkah in zapletih se slovenskim strokovnjakom vzporednega mehanizma za turistične posle se lepo zahvaliti za sodelovanje. Nič, še ena "uspešna" poslovna zgodba iz poslovnega kroga ljudi blizu ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću.

Spletni portal nacionalne RTV Slovenije je dne enajstega junija 2022 objavil novico z naslovom Zamude pri gradnji Šumija: prvi stanovalci bodo vseljeni jeseni, odprtje hotela se odmika v pomlad o težavah pri projektu gradnje projekta Šumi v Ljubljani.

V članku pojasnjujejo, da se bodo prvi stanovalci v poslovni-stanovanjski objekt Šumi v Ljubljani vselili že v jeseni, hotelski del pa se bo odprl šele naslednje leto. V Šumijevem kvartu (del skupine KD Group) so potrdili, da v luči trenutnih razmer na trgu materialov in surovin prihaja do določenih podražitev, a dodali, da to bistveno ne presega predvidenih finančnih okvirov. Projekt je bil sicer ocenjen na okoli 61 milijonov evrov so poročali na MMC RTV Slovenija.

A projekt Šumi ima že bogato zgodovino. Stanovanjski del projekta bodo tržili s pomočjo podjetja Šumijev kvart v lasti KD Group, medtem ko je lastnica hotelskega dela postala družba Brtprule, letos preoblikovana v družbo Hotel Šumi. Le ti so dali hotelski del v upravljanje 31. največji hotelski verigi na svetu, španskemu podjetju Barcelo Hotel Group. V hotelu bo 151 sob z znamko Occidental Hotels & Resort in bo predvidoma štirizvezdnični poslovni hotel.

Vendar se za lepemi besedami skriva še en umazan gradbeni projekt v nastajanju v Sloveniji. Takšnih je bilo v Sloveniji izvedenih na stotine v zadnjih dvajsetih letih!

Prva laž, s katero so ekipo MMC RTV Slovenija prenesli naokrog je cena projekta. Vehementno so zatrdili, da je cena projekta 61 milijonov evrov, a na spletni strani gradbenega izvajalca, CGP v lasti razvpitega poslovneža Darija Južne ( se še spominjate našega članka Dosje Petrol: Kako je slovenska-balkanska kamarila vzporednega mehanizma zavladala v poslih z nafto in plinom na Balkanu!!! )  lepo piše, da je vrednost investicije 35 milijonov evrov! Ta podatek se je večkrat v preteklosti pojavil v slovenskih medijih.


				Na levi strani novica MMC RTV Slovenija, kjer piše, da je projekt Šumi vreden 61 milijonov evrov. Na desni strani podatek gradbinca CGP v lasti Darija Južne. Le ti so zapisali, da je projekt Šumi vreden 35 milijonov evrov. Enako kot so poročali slovenski mediji v preteklosti. (Foto: Posnetek zaslona- MMC RTV Slovenija in CGP)			Na levi strani novica MMC RTV Slovenija, kjer piše, da je projekt Šumi vreden 61 milijonov evrov. Na desni strani podatek gradbinca CGP v lasti Darija Južne. Le ti so zapisali, da je projekt Šumi vreden 35 milijonov evrov. Enako kot so poročali slovenski mediji v preteklosti. (Foto: Posnetek zaslona- MMC RTV Slovenija in CGP)

Francoski in avstrijski investitorji prvi ugotovili, da gre za še bančno balkansko prevaro! Že na začetku projekta Šumi so pridelali 60 milijonov evrov minusa!

Čas je, da ponovno predstavimo zgodbo Šumija z nekaj novimi informacijami. Avtor tega članka je še kot novinar Nova24tv v članku z naslovom [Ekskluzivno] Razkrivamo, kako je v projektu Šumi izginilo več kot 38 milijonov evrov in kako so se francoski investitorji umaknili, ko je Janković v svoji pisarni zahteval provizijo! z dne šestnajstega septembra 2020 dokazal z dokumenti vso spornost projekta. A takrat še ni razkril vseh informacij, saj je razkril le del vsote, ki je izginila na lepe oči neznano kam izginilo na stotine milijonov evrov.

V članku na MMC RTV Slovenija med drugim piše, da so v preteklosti imeli težave s pridobivanjem gradbenih dovoljenj in iskanjem investitorjev. A spet se je zgodil klasičen bančni modus operandi v večinski režiji slovenskih bank ter še nekaj tujih bank iz Hrvaške, Avstrije in Rusije. V zgoraj omenjenem članku iz Nova24tv smo razkrili, da je ljubljanski župan Zoran Janković zahteval od francoskih investitorjev določeno provizijo.

Ja, res ga je avtor članka malce naokrog prenesel, saj se to res ni zgodilo v prostorih ljubljanskega Magistrata, ampak v pisarni pokojnega Matjaža Gantarja v poslovni stavbi KD Group. Janković se je sam od sebe pojavil tam in zahteval svoje procente, a so ga Francozi in Gantar po hitrem postopku odslovili iz pisarne. Francoski investitorji so hitro videli, da gre za še eno balkansko bančno prevaro. Svoj kapital pa so raje usmerili v Zagreb (letališče v Zagrebu).


				Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv

Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv

Svojo srečo so poskusili pri projektu Šumi avstrijski investitorji, poznani ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću iz zgodb Stožic in ljubljanskega hotela Bellevue. Oba projekta sta kasneje pristala v rokah kralja banan Izeta Rastoderja z veliko umazanimi triki s strani poslovnega kroga dolgoletnega ljubljanskega župana. Avstrijski investitorji pa se že dlje časa pripravljajo, da obremenjujoče dokumente za ljubljanskega župana predstavijo slovenski javnosti. Knjiga o Jankovićevih nečednostih pa se piše sama od sebe.

Kaj se je dejansko zgodilo v primeru projekta Šumi? Avstrijski investitorji so bili pripravljeni prevzeti vsa finančna bremena projekta Šumi. Dogovorjeni so bili, da se en ponedeljek dobijo v pisarni dežurnega notarja Jankovičevih poslov, razvpitega notarja Mira Košaka. To se je dogajalo v letu 2010. Finančna bremena posla so znašala 20 milijonov evrov. Glej ga zlomka, na omenjene hipoteke so banke dale še 40 milijonov evrov dodatnih kreditov in že v štartu projekta ustvarile 60 milijonov evrov minusa. To so izvedeli Avstrijci  že v ponedeljek in se slovenskim predstavnikom zahvalili za sodelovanje.


				Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete			Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete

Kako smo dokazali, da je v projektu Šumi izginilo vsaj 38 milijonov evrov!

V slovenski javnosti se je v preteklosti občasno poročalo, kdaj se bo projekt Šumi pričel. Zakaj je trajalo do leta 2018, da se je gradnja sploh pričela. Odgovor je enostaven, saj so morali v KD Group s pomočjo bank korak za korakom odpisati slabe kredite v višini 60 milijonov evrov. Za vse te navedbe hranimo v uredništvu dokumentacijo, da vse to drži.

Ključno vlogo v nadaljevanju pri tem poslu odigrala podjetji Šumijev kvart v lasti KD Group in ustanovljena družba za hotelski del Šumija Brtprule. Le ta se je dne osemnajsetega februarja 2022 preimenovala iz Brtprule v Hotel Šumi, projekta družba d.o.o. oz. Hotel Šumi. Zastopnik podjetja je bil do dne prvega januarja 2022 Sandi Jeram. Tega dne je iz projekta izstopil in sta postala zastopnika podjetja Andraž Muhič in Andraž Koren, oba navedena kot direktorja podjetja.

Družba KD Group je nosilec petintrideset milijonov evrov vrednega projekta Šumijev kvart. A zanimivo je videti, kako so se podeljevali kredite na vknjižene hipoteke. Projekt Šumijev kvart  je pričel s svojo izvedbo leta 2009, ko je KD Group dobil prvi kredit v vrednosti 5,8 milijona evrov od Sberbank. Sberbank pa je po zapisu iz zemljiške knjige vpisala na svojo zavarovalniško terjatev na parcelo 955/09 z dne 16. oktobra 2009.

Zapadlost glavnice bi naj zapadla po zadnjem obroku 30. septembra 2019, z možnostjo odpoklica kredita in zaznamuje neposredno izvršljivost notarskega zapisa. Dne triindvajsetega decembra 2012 so nov kredit podelili pri zagrebški KBS Banka d.d v vrednosti dvanajst milijonov in petsto tisoč evrov. Zavarovanje denarne terjatve so znova overili pri Košaku na št. 3016/10 istega dne.

Sledil je petletni mrk, ko so na sceno stopile slovenske banke NLB, NKBM, Abanka in Gorenjska banka. Dne trinajstega januarja 2017 so v KD Group dobili večinska finančna sredstva za izvedbo projekta.

Po podatkih iz zemljiške knjige iz dne tridesetega avgusta 2018 so bili najbolj radodarni v Abanki, kjer so KD Group podelili 20.897.104,04 evrov. Največja banka v državi, NLB je podelila 9.775.288,20 evrov, NKBM 6.500.000,00 evrov in Gorenjska banka z 4.500.000,00 evrov. Vse štiri banke so dale datum zapadlosti terjatev 12. januar 2024.

Skupni seštevek vseh kreditov vseh bank je 59.972.392,24 evrov. Zato se slovenski davkoplačevalci vprašajte, če je vrednost celotnega projekta vredna 35 milijonov evrov, kam je izginilo malce manj kot 25 milijonov evrov kreditov, ki jih je dobila KD Group. Pravo vprašanje za Banko Slovenije, NPU in slovensko pravosodje. (ta del besedila je povzet iz mojega članka o Šumiju objavljen na Nova24tv z dne 16.9.2020)


				Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete			Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete

Brtprule je podjetje z izrednim tveganjem poslovanja, a kljub temu so dobili vsaj 13 milijonov kredita od NKBM!

Zgodba s podeljenimi krediti še ni končana. Kot smo razkrili, bi naj bili skupni lastniki podjetja Brtprule preko povezanih štirih malteških podjetij po poročanju Financ Sandi Jeram, Gašper Koren, Tim Mitja Žagar in Jani Valjavec. Uradni podatki dokazujejo samo vlogo Sandija Jerama v vlogi prokurista podjetja in njegov polovični delež v malteški družbi H16 d.o.o. Kdo so še preostali lastniki, nam javni podatki ne razkrivajo. Preostala trojica pa bi naj bila skrita v ostalih treh družbah. Vendar so nam naši žvižgači Jankovičeve družine razkrili, da vso politiko nadzoruje prav Zoran Janković. S svojo aktivno vlogo pa je omogočil ugodne kredite Brtprule iz strani NKBM, kar razkriva sledeči javno dostopni dokument.

Vendar podatki iz izpisa iz zemljiške knjige dne dvanajstega junija 2020 kažejo, da so v podjetju Brtprule dne triindvajsetega aprila 2019 iz strani NKBM dobili 9.050.000,00 evrov. Vendar se je terjatev dne dvanajstega septembra 2019 že povečala na 25 milijonov evrov. Tudi ta posel se je overil pri notarju Miru Košaku. A novo dokončno presenečenje sledi v nadaljevanju.

 Javni podatki kažejo, da je ocena poslovanja podjetje Brtprule in sposobnost vračanja kreditov ocenjena z oceno dva. To pomeni, da gre za podjetje z izrednim tveganjem poslovanja. Vse štiri malteške družbe so imele dne 22. julija 2020 skupaj 13.433.414,00 evrov terjatev. Kot je sklenilo ljubljansko okrožno sodišče s podpisano višjo sodniško pomočnico Marjeto Lasan, so vse štiri družbe dobile povečani čas za pribitek, s skrajnim rokom zapadlosti terjatve dne 10. julija 2030. Ob tem lahko upnik terjatve, z vsemi pripadki, morebitnimi zamudnimi obrestmi in procesnimi obrestmi ter stroški, ki bi jih upnik imel z uveljavljanjem vračila terjatve gre v korist NKBM piše v sklepu okrožnega sodišča v Ljubljani.

Prištejte še zraven vrednost 59.972.392,24 evrov kreditov od KD Group. Skupaj so po javno dostopnih podatkih ključni družbi v projektu vrednih 35 milijonov evrov dobili 73.405.806,24 evrov. Kam je izginila razlika 38.405.806,24 evrov, prepuščamo vam. ( ta del besedila je povzet iz mojega članka o Šumiju objavljen na Nova24tv z dne 16.9.2020)


				Na 73. mestu lahko vidite rezultate podjetja Šumijev kvart za leto 2020. (Posnetek zaslona- Eko dežela april 2022)			Na 73. mestu lahko vidite rezultate podjetja Šumijev kvart za leto 2020. (Posnetek zaslona- Eko dežela april 2022)

To še ni vse! Šumijev kvart je pridelal v letih 2019-2021 pri postavki dodana vrednost na zaposlenega skoraj 190 milijonov evrov minusa! Vse skupaj je izginilo skoraj 400 milijonov evrov na lepe oči!

Pred nekaj tedni smo naključno v roke dobili aprilsko izdajo revije Eko dežela. Celotni sklop aprilske izdaje revije so namenili tematiki gradbeništva. Med drugim so tudi predstavili TOP 100 družb v dejavnosti gradbeništvo in industrija gradbenega materiala v letu 2020 po prihodkih.

Pri tem so upoštevali naslednje parametre. To so gradbeništvo, pridobivanje kamna, gramoza,peska in gline, proizvodnja strešnikov, opeke in drugih gradbenih izdelkov iz žgane gline, proizvodnja cementa, apna, mavca, betonskih izdelkov za gradbeništvo, izdelkov iz vlaknenega cementa, drugih izdelkov iz betona, cementa, mavca in obdelava naravnega kamna.

Pri tem so še izpostavili pri družbah celotne prihodke, čisti poslovni izid, čista donosnost kapitala, realizirana dodana vrednost na zaposlenega in povprečno število zaposlenih.

Na prvem mestu se je v letu 2020 znašla družba CGP v lasti Darija Južne. Prikazanih so imeli za 153.111.147 evrov celoletnih prihodkov. Čisti poslovni izid je bil 13.808.498 evrov. Čisto donosnost kapitala so imeli 19,98 odstotkov plusa. Realizirano dodano vrednost na zaposlenega so imeli 69.785 evrov. Povprečno število zaposlenih pa okrog 535.

Na 73. mestu se na lestvici pojavi podjetje Šumijev kvart. Le ti so imeli za 10.041.341 evrov celoletnih prihodkov. Negativni poslovni izid so imeli 330.116,00 evrov. Negativna donosnost na kapital je bila 6,35 odstotkov. Realizirana dodana vrednost na zaposlenega je bila  MINUS 41.394.823 evrov in imeli NIČ zaposlenih!

Zaradi teh podatkov smo malce iskali podatke o podjetju Šumijev kvart na svetovnem spletu. Predstavimo vam le nekaj ključnih številk v obdobju 2019-2021.

V letu 2019 so imeli negativni čisti poslovi izid v višini 242.412,33 evrov. Kratkoročne obveznosti so imeli 5.918.943,19 evrov, dolgoročne pa  17.305.387,88 evrov. Ob tem so imeli prikazanih 28.084.018,00 evrov sredstev. Pretok denarnega toka (EBITDA) je bil  296.320,94 evrov minusa. Dodano vrednost so imeli 6.388.116,56 evrov minusa in na zaposlenega kar  25.552.466,24 evrov minusa. 


				Finančni podatki podjetja Šumijev kvart. V treh letih so brez zaposlenih pridelali na dodani vrednosti na zaposlenega v obdobju 2019-2021 minus 186.293.267,49 evrov. (Foto: Posnetek zaslona-Companywall)			Finančni podatki podjetja Šumijev kvart. V treh letih so brez zaposlenih pridelali na dodani vrednosti na zaposlenega v obdobju 2019-2021 minus 186.293.267,49 evrov. (Foto: Posnetek zaslona-Companywall)

V letu 2021 so imeli negativni čisti poslovni izid v višini 777.088,50 evrov. Kratkoročne obveznosti 23.000.673,26 evrov, dolgoročne pa 29.960.547,17 evrov. Pretok denarnega toka je bil 430.769,09 evrov v minusu. Dodano vrednost so imeli 14.681.517,40 evrov minusa in na zaposlenega kar  122.345.978,33 evrov minusa!

V primeru, da skupaj seštejete le vse tri seštevke vsot dodane vrednosti na zaposlenega lahko opazite, da so samo tukaj v obdobju 2019-2021 ustvarili za 189.293.267,49 evrov minusa. Dodajte samo še kredite iz prve zgodbe razkrite v spletnem mediju Nova24tv plus začetno 60 milijonsko hipoteko pridete do številke 284.293.267,49 evrov. Vzamimo še skupaj seštevek kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti v višini 113.277.511,64 evrov in prišteješ zgornjo številko pridemo do številke 397.570.779,13 evrov. Kako je možno, da je v projektu vrednem 35 oz. po MMC RTV Slovenija 61 milijonov evrov so imeli stroškov skoraj za 400 milijonov evrov!

Znana španska hotelska veriga bi morala ob teh podatkih takoj prekiniti sodelovanje in se zahvaliti turističnim strokovnjakom vzporednega mehanizma za sodelovanje.

Pred dnevi smo razkrili podobno zgodbo v Savudriji v projektu Petram Resort & Resindences v Savudriji, kjer so na zemljiščih propadlega Imosa in s pomočjo stečanjega upravitelja Leona Benigarja Tosića (daljni oz. bližnji sorodnik Dragana Tosića) izvedli prevaro v višini 800 milijonov evrov. O tem smo tudi pisali v članku z naslovom DOSJE PETRAM RESORT SAVUDRIJA: Svoboda, mi plešemo za 800 milijonov evrov v prevari Miodraga Kostića! objavljen dne 9. junija 2022. Enak primer prevare podeljevanje kreditov na zemljišča je avtor tega članka razkril v primeru podelitev 102 milijonov evrov kreditov na zemljišče v Iskri v lasti podjetja Cavae Romana lastnika Jožeta Godca, nekdanjega dolgoletnega sodelavca večinskega lastnika sistema Iskre Dušana Šešoka. A o tej zgodbi ni poročal noben izmed preostalih 2500+ medijev v državi. Umazano bančno prevaro je avtor razkril v članku z naslovom [Ekskluzivno] Bančni kriminal vreden 102 milijona evrov! Kako sta Dušan Šešok in Jože Godec s pomočjo slovenskih bank preko hrvaškega podjetja Cavea Romanae olastninila Iskro! objavljen dne 25. septembra 2020 v spletnem mediju Nova24tv.


				Enako je na denar na lepe oči izginil tudi v primeru Cavae Romane v Istri v režiji Jožeta Godca in večinskega lastnika Iskre Dušana Šešoka in v projektu Petram Resort & Resindences v Savudriji v režiji Miodraga Kostića. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv in Prava.si) 			Enako je na denar na lepe oči izginil tudi v primeru Cavae Romane v Istri v režiji Jožeta Godca in večinskega lastnika Iskre Dušana Šešoka in v projektu Petram Resort & Resindences v Savudriji v režiji Miodraga Kostića. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv in Prava.si)

Vsi našteti projekti Šumi, Petram Resort v Savudriji, Cavae Romane v Istri so le eni izmed stotin podobnih projektov gradbenih projektov v Sloveniji, v Istri in Balkanu. Pri tem poslu vedno sodelujejo iste banke na območju Balkanu, saj le poskrbijo za izginotje stotin milijonov evrov njihovih varčevalcev in komitentov. Kdo je tu nor!!!

Profesionalni novinarji Slovenije in Balkana, veselo na delo!!!

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 14. Sep 2025 at 19:13

381 ogledov

ŠOKANTNO RAZKRITJE! Podpredsednica vlade RS TANJA FAJON se raje proda za politično kariero in SI NE UPA REČI GOLOBU NE!!!
Dolgoletna političarka Tanja Fajon je še enkrat dokazala, da je za njo na prvem mestu prioriteta politična kariera. Nekdanja predsednica Socialnih demokratov je v vlogi podpredsednice vlade RS še enkrat uklonila svojo hrbtenico pred političnim pritiskom predsednika vlade dr. Roberta Goloba. Ker je dobro vedela, če bi rekla NE, bi hitro sledila usoda, ki so jo pred njo v tej #depolitizirani #svobodni vladi pod vodstvom nekdanjega dolgoletnega predsednika uprave paradržavne družbe GEN-I doživeli ministri ter ministrice- Tatjana Bobnar, Irena Šinko, Uroš Brežan in Daniel Bešič Loredan. Še najbolj je v javnosti odmeva primer domnevnih nedovoljenih političnih pritiskov premiera Goloba na nekdanjo notranjo ministrico Bobnarjevo. Če primerjamo primer Bobnar in sedaj primer Fajon je jasno, da se je Tanja Fajon očitno zlomila pod političnim pritiskom sedanjega premiera dr. Roberta Goloba. Ker drugače si ne moremo razlagati, da bi dolgoletni uradniki na Mladiki dopustili, da ste zgodi takšna eklakatna kršitev!!! Ali sploh še imamo suvereno ministrico za zunanje in evropske zadeve, če pa že ob prvem večjem pritisku premiera dr. Roberta Goloba uklone svoje hrbtenico? To je zelo nevarno za državno varnost, če gospa Fajon ni sposobna suvereno opravljati svojega dela? Zelo nas čudi, da takšno obnašanje gospe Fajon dopušča predsednik SD Matjaž Han. Saj v zadevi »pisma združenih dam« se zelo dobro ve, da teh pisem ne bi bilo, če nekdo na Mladiki se ne bi s tem strinjal. Gospod Han, preden afere pljuskne v obraz bi se na vašem mestu zelo pozanimal, komu je bilo spet v interesu, da je Socialne demokrate porinil v osrčje afere. Ker teh pisem ne bi bilo, če resorna ministrica tega ne bi dovolila! Tukaj je ključna krivda Socialnih demokratov! Han, pisma=Litijska deja vu???? V članku si boste lahko prebrali, koliko domnevnih kršitev slovenske zakonodaje je prišlo, ker si je gospa Gaber Golob domislila, da bi bilo "fajn fajtat" prek "državnega maila" z "ameriškim high slengom" za "Palestino in obsoditi vojna dejanja države Izrael."Če to ni zrelo za odstop vlade ali vsaj interpelacijo zunanje ministrice Fajon pa presodite sami.Bizarna afera pisanje s pisanjem elektronskih sporočil z državne domene gov.si sedanje žene premiera dr. Roberta Goloba razkrivajo, da je imela nekdanja ministrica Tatjana Bobnar prav o političnih pritiskih aktualnega premiera v naši državi.Bojan Požar je razkril dobesedni primer, kjer bi morala Golobova vlada nemudoma razpasti! Glede na to, da so vse stranke sedanje koalicije Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica prisegale na vladavino prava, bi morale vsaj poslanske skupine zahtevati odstop ministrice za zunanje in evropske zadeve ter podpredsednice aktualne vlade Tanje Fajon!Foto: Posnetek zaslona-PožareportKer je ona tista, ki je dovolila, da je do dejanske zlorabe državnega protokola glede pošiljanja elektronskih pisem veleposlanikom dejansko prišlo! Zaradi tega bi morala tudi odgovarjati pred predstavniki ljudstva! Še bolj pa bi si ustavno obtožbo zaslužila celotna vlada! Bolj šolskega primera kršitve zakonodaje Golobova vlada ni storila! Malce se spomnite na koronske čase, ko so osrednji mediji noreli, ker je Urška Bačovnik Janša s svojega službene oziroma zasebne elektronske pošte poslala nekatere ponudbe za dobavo mask takratni državni sekretarki v kabinetu Janeza Janše Jelki Godec. Tukaj pa gre za DEJANSKO ZLORABO ELEKTRONSKE POŠTE!, ki jo lahko uporabljajo samo državni uslužbenci!!! PIKA! GAME OVER!Kaj se je v resnici zgodilo? Kot je razkril Bojan Požar v člankih z naslovoma Diplomatski triler: Tina Gaber prek vladne spletne pošte pod nazivom First Lady piše veleposlanikom – glede Gaze in Izraela in Škandal še večji: First Lady Tina Gaber pisala tudi ženam predsednikov tujih vlad, naslove od Fajonove zahteval Golob, je opisal situacijo, kako je takrat še njegova partnerka v zasebnem življenju, zdaj že njegova žena Tina Gaber Golob, sklenila, da bo napisala elektronska sporočila nekaterim slovenskim veleposlanikom in nekaterim ženam tujih vlad za podporo dogodkom v Gazi in obsodbi dejanj Izraela. To je napisala z elektronskega naslova unitedvoicesoffirstladies@gov.si. Mi nimamo nič proti, če se je sedaj »wife number 2« sedanjega predsednika vlade dr. Roberta Goloba odločila, da bo poslala elektronska sporočila nekaterim osebam. Živimo v svobodni družbi in vsak lahko vsakomur pošlje elektronsko sporočilo. Zdaj, če se nasprotna oseba zaradi tega počuti nadlegovana in bo sprožila pravna sredstva, je druga zgodba. To, da sedanja gospa Golob Gaber še nekaj časa ne bo prva dama Slovenije, se je tudi že razčistilo v slovenski javnosti. Tukaj ste sedaj komaj na mestu za bronasto kolajno. Zlato mesto zaseda Aleš Musar, srebrno pa kitarist skupine Šank Rock Bor Zuljan.Posnetek zaslona-PožareportKljučna težava omenjene afere je uporaba e-maila s kratico gov.si. Zelo dobro se ve, da omenjeno domeno gov.si uporabljajo le tisti, ki so zaposleni v državni in javni upravi. To ve vsak državljan, ki uporablja kmečko logiko. Kolikor je znano, gospa Tina Gaber Golob ni zaposlena ne v državni in ne v javni upravi. Tudi ne prejema denarnega nadomestila v vlogi žene, kot to prejema soprog predsednice države Aleš Musar. Če pa je, pa se naj neha kabinet predsednika vlade obnašati »geni-jevsko« kot država v državi in enkrat za vselej naj odgovorijo, kakšno delo v javni oziroma državni upravi upravlja gospa Tina Gaber Golob.Zdaj se je v resnici banalna zadeva spremenila v enega najhujših političnih škandalov sedanje vlade. To tik pred volitvami. Spet ga je skuhala ženska! Kot Litijsko! Pa računalnike! Banalna afera dobesedno daje vzporednice z afero Bobnar.Priznamo, zdaj omenjeno afero dojemamo v popolnoma drugačni luči po izbruhu sedanje afere s pošiljanjem elektronskih pisem z državne domene gov.si žene predsednika vlade slovenskim veleposlanikom in nekaterim ženam tujih vlad.Tanja Fajon. (Foto: Posnetek zaslona-Wikipedia)Predsednik vlade dr. Robert Golob bi moral zaradi izvajanja političnega pritiska leteti s položaja! Ali se bodo Socialni demokrati še enkrat ponižali za mir v hiši? Zakaj Tanja Fajon ni Tatjana Bobnar, ki si je upala javno prvo razkriti prakse delovanja Goloba?Kaj je ključni očitek, ki ga je nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar očitala aktualnemu predsedniku vlade? Da je nad njo izvajal nedopusten politični pritisk, da bi morala kot resorna ministrica za policijo izvesti določene kadrovske premike. Vendar se je temu uprla in tega ni storila. Zdaj pa pozorno preberite del članka z naslovom Škandal še večji: First Lady Tina Gaber pisala tudi ženam predsednikov tujih vlad, naslove od Fajonove zahteval Golob:»Pri tem je elektronske naslove za potrebe Tine Gaber zahteval predsednik vlade Golob – od Tanje Fajon oziroma njenega ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Ta Golobova zahteva je na zunanje ministrstvo prišla 4. avgusta, kot urgentna, ugoditi pa so ji morali že v nekaj urah. Kar seveda tudi pomeni, da je Fajonova z vsem tem natančno seznanjena.«Na vprašanja novinarja Požarja molčijo tako v kabinetu predsednika vlade kot na zunanjem ministrstvu. Na takšno preprosto vprašanje morajo oboji odgovoriti takoj, ne pa da molčijo in upajo, da bo javnost to pozabila.Afera, ki je v javnosti znana kot zgodba o »pismih prve dame«, je na prvi pogled delovala kot nenavadna in nekoliko bizarna epizoda. Partnerka predsednika vlade Roberta Goloba, Tina Gaber, je namreč prek elektronske pošte nagovarjala slovenske veleposlanike in žene tujih predsednikov vlad, naj se pridružijo političnemu pozivu v podporo Palestini in obsodbi Izraela.Foto: Posnetek zaslona- 24urA ob podrobnejšem pogledu se izkaže, da ne gre za trivialno potezo tretje dame po državnem protokolu, temveč za resno zadevo z vsemi elementi političnega pritiska, zlorabe državnih virov in možnih pravnih kršitev, ki lahko imajo tudi mednarodne posledice. Najbolj problematičen del afere je elektronski naslov, uporabljen za ta namen: unitedvoicesoffirstladies@gov.si.Gre za naslov na uradni državni domeni, ki je bil ustvarjen in uporabljen za zasebno politično pobudo partnerke predsednika vlade. S tem je bil vtis, da gre za uradno državno akcijo, neizbežen.Bistveno pri vsem skupaj pa je, da zgodba ne bi bila mogoča brez neposrednega posredovanja Roberta Goloba. Kot je razkril dolgoletni raziskovalni novinar Bojan Požar, je že 4. avgusta njegov kabinet na ministrstvo za zunanje in evropske zadeve naslovil urgentno zahtevo za posredovanje kontaktov soprog tujih predsednikov vlad. Ministrstvo, ki ga vodi Tanja Fajon, je zahtevi v nekaj urah ugodilo. To pomeni, da je ministrica vedela, kaj se dogaja, in da je bila zahteva na ministrstvo prenesena s političnim pritiskom z vrha izvršne oblasti.Prav ta pritisk je ključen element zgodbe: predsednik vlade je izkoristil svoj položaj, da je svoji partnerki omogočil dostop do diplomatskih virov, pri tem pa je uporabil državno infrastrukturo.Kaj vse je domnevno kršil dr. Robert Golob, ker je s političnim pritiskom dosegel, da je njegova druga žena Tina Gaber Golob zlorabila državno domeno za pisanje zasebnih elektronskih sporočil veleposlanikom in tujim ženam predsednikov vlad?Pravno gledano se tu odpira cela vrsta vprašanj. Najprej gre za očiten konflikt interesov, kot ga definira Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije: predsednik vlade je uporabil svojo funkcijo za korist svoje partnerke. Nadalje lahko govorimo o zlorabi uradnega položaja po Kazenskem zakoniku, saj uradna oseba, ki svoj položaj uporabi, da sebi ali komu drugemu pridobi korist, stori kaznivo dejanje. Korist v tem primeru je zasebna politična promocija partnerke premierja.Poleg tega je sporno posredovanje kontaktov soprog tujih predsednikov vlad, ki so osebni podatki, brez kakršnekoli pravne podlage, kar pomeni kršitev zakonodaje o varstvu osebnih podatkov (GDPR in ZVOP-2).Tina Gaber Golob. (Foto: Posnetek zaslona- Instagram)Prav tako je bila kršena Uredba o upravnem poslovanju, saj se elektronski naslov vladne domene ne more uporabiti za zasebne projekte. Na koncu pa je tu še mednarodnopravna dimenzija: gre za neformalno diplomacijo brez mandata, v enem najbolj občutljivih geopolitičnih vprašanj, kjer se Slovenija zdaj kaže kot država, ki diplomatske kanale uporablja za zasebne pobude.Afera Bobnar, deja vu! Ali bo sedanja vladna koalicija še enkrat zlorabila "vladavino prava", da bo pokrila muhe tretje slovenske dame in druge žene dr. Roberta Goloba?Foto: Posnetek zaslona- RTV SlovenijaČe dogajanje postavimo v širši kontekst, se vzorec ponavlja. Že v aferi Tatjane Bobnar, nekdanje notranje ministrice, smo videli, kako je premier izvajal politični pritisk. Zdaj je na podoben način deloval pri Tanji Fajon, ki je zahtevi popustila. Gre za nevarno prakso, ki kaže, kako predsednik vlade uporablja svoj položaj za zasebne cilje in pri tem obremenjuje državne institucije.Jasno je, da pravno-politična odgovornost leži izključno na Robertu Golobu. Tina Gaber je sicer glavna protagonistka, a brez aktivnega posredovanja predsednika vlade do afere ne bi prišlo. Golob je s svojimi pritiski in zahtevami omogočil kršitve, uporabil državno infrastrukturo in s tem prevzel celotno odgovornost za posledice.Luka Perš

Sat, 6. Sep 2025 at 20:05

1034 ogledov

Herič vztraja pri svojih izjavah! " je moral 2x kupit lastno hišo, ki jih je rešil s pomočjo sposoje denarja od JZS!" #bajta?
V našem mediju že nekaj časa poteka izmenjava mnenj med predsednikom Judo zveze Slovenije Bogdanom Gabrovcem in športnim delavcem dr, Koljo Heričem. Tako smo v našem mediju objavili članka z naslovom " O obstoju posojila JZS g. Gabrovcu smo bili klubi seznanjeni..." in "Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50-100 000 EUR posojila JZS?, kjer smo izpostavili določene izjave gospoda Kolje Heriča. Zaradi določenih izjav v članku z naslovom Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50-100 000 eur posojila JZS? je predsednik JZS Gabrovec poslal zahtevo za objavo popravko članka in za preklic izjav gospoda Heriča. Le to smo objavili v članku z naslovom Ali se bo Kolja Herič preklical izjave, ki jih je zapisal v svoji izjavi za Prava.si?. Zdaj pa smo prejeli dopis pravnega pooblaščenca gospode Heriča, odvetnika Mojmira Šafariča. Le ta nas je prosil, da objavimo v odziv gospode Kolje Heriča. "Kar se tiče preklica mojih izjav, pa je tako, da jih ne mislim preklicati, ker so resnične. Sam v zapisu nisem operiral niti z zneski, kot tudi ne s firmo družbe iz katere bi naj izvirale finančne težave g. Gabrovca. Preprosto dejstvo je, da sem citiral izjavo g. Gabrovca, ki mi je povedal na sestanku katerega je on sam želel v pisarni mojega podjetja da "je tudi sam imel v preteklosti finančne težave, saj je moral 2x kupit lastno hišo, ki jih je rešil s pomočjo sposoje denarja od JZS.”. Iz tega se lahko nedvoumno sklepa, da je govora o domnevnem posojilu o katerem so v preteklosti spraševali nekateri klubu, člani JZS. Prav tako sem sam večkrat prosil za podobno posojilo kot ga je prejel Mitja Jenuš, katerega je g. Gabrovec odobril kar na obravnavi sodišča za 2 leti nazaj, za čas ko niti ni bil zakoniti zastopnik JZS. Odgovora na prošnje nikoli nisem prejel. O posojilu je nekaj let nazaj govoril tudi g. Hudej," je med drugim zapisa Herič."Spoštovani!V mojem pisanju odgovoru na navedbe g. Gabrovca objavljene na spletnem portalu prava.si sem le pojasnil zakaj lahko domnevam, da se mene razume oz. insinuira kot neimenovani novinarski vir iz Maribora, potem ko je bila na e-pošto podjetja poslana povezava meni neznane osebe do članka za katerega prej sploh nisem vedel. Sam se pod vsa pisanja podpišem.Kar se tiče preklica mojih izjav, pa je tako, da jih ne mislim preklicati, ker so resnične. Sam v zapisu nisem operiral niti z zneski, kot tudi ne s firmo družbe iz katere bi naj izvirale finančne težave g. Gabrovca.Preprosto dejstvo je, da sem citiral izjavo g. Gabrovca, ki mi je povedal na sestanku katerega je on sam želel v pisarni mojega podjetja da "je tudi sam imel v preteklosti finančne težave, saj je moral 2x kupit lastno hišo, ki jih je rešil s pomočjo sposoje denarja od JZS.”. Iz tega se lahko nedvoumno sklepa, da je govora o domnevnem posojilu o katerem so v preteklosti spraševali nekateri klubu, člani JZS. Prav tako sem sam večkrat prosil za podobno posojilo kot ga je prejel Mitja Jenuš, katerega je g. Gabrovec odobril kar na obravnavi sodišča za 2 leti nazaj, za čas ko niti ni bil zakoniti zastopnik JZS. Odgovora na prošnje nikoli nisem prejel. O posojilu je nekaj let nazaj govoril tudi g. Hudej.Pravzaprav enostavno ne razumem kako naj umaknem izjavo, ki je dejansko citat g. Gabrovca, mogoče bi jo moral umakniti on. V oddaji Tarča je g. Žgajnar, g. Gabrovcu pred celotno Slovenijo povedal, da se spreneveda in ga je imenoval lažnivec. Nekdanje judoistke so ga v isti oddaji obtoževale, da je vedel za dogajanja. G. Žgajner, s katerim pa se je za razliko od najinega sestanka v pisarni podjetja sestal v baru nekega hotela, pa je prav tako zatrdil, da g. Gabrovec s svojimi dejanji škodi športu, toliko o časti in dobrem imenu.Pričakujem da g. Gabrovec preneha z javnim blatenjem mojega imena, da se za neutemeljene obsodbe opraviči, če pa končno uresniči svojo obljubo, da bo, če bo Urška Žolnir osvojila olimpijsko medaljo, peš odšel iz Aten do Celja. V kolikor svojo obljubo uresniči in dokaže, da je mož beseda, potem opravičila od njega ne potrebujem. Očitno g. Gabrovcu plačuje stroške JZS. Ekonomično bi bilo, da se mu kupi letalska karta do Dominike, kjer mu lahko prenočišče zagotovim jaz, potem pa lahko dava skupno izjavo za CNN. Športni pozdrav!Kolja Herič mag.prof.šp.vzg"Uredil Luka Perš

Tue, 2. Sep 2025 at 21:31

1005 ogledov

Ali se bo Kolja Herič preklical izjave, ki jih je zapisal v svoji izjavi za Prava.si?
Kolja Herič je v članku z naslovom Kolja Herič: " O obstoju posojila JZS g. Gabrovcu smo bili klubi seznanjeni..." Gabrovca izziva na detektor LAŽI o posojilu! izrekel določene izjave o Bogdanu Gabrovcu. Zdaj pa je Bogdana Gabrovca zmotila vsebina članka z naslovom Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50-100 000 EUR posojila JZS??, kjer zahteva po pozivu odvetnika Radovana Cerjaka, da prekliče določene izjave, ki jih je Kolja Herič zapisal za Prava.si ZADEVA: ZAHTEVA ZA PREKLIC TRDITEVSpoštovani g. Herič!V naši odvetniški pisarni se je oglasil g. Bogdan GABROVEC, aktualni predsednik Judo zveze Slovenije. V njegovem imenu smo na medij Prava. si vložili demanti navedb, ki so se pojavile v članku z naslovom: Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50-100 000 EUR posojila JZS? V našem popravku, ki smo ga napisali v imenu našega klienta, smo vse navedbe zavrnili kot laž oziroma neresnica. Nikjer nismo poimensko omenili noben novinarski vir, čeprav je naš klient domneval, kdo je oseba, ki širi te laži o njemu. V našem popravku ste se očitno spoznali in sami in nato na isti medij napisali svoj odziv, v katerem ste ponovno ponovili laži o posojilu, ki naj bi ga prejel naš klient, poleg tega pa ste v svoj dopis napisali še kup laži, ki se nanašajo na vaš sestanek z našim klientom. Nato ste v svojem dopisu navedli, da naj bi se vam po sestanku z gospodom Gabrovcem, začele dogajati čudne stvari, med drugim tudi hude grožnje. Povprečen bralec, ki je bral vaš dopis naslovljen na medij Prava. si, bi dobil vtis, kot ta za temi domnevnimi grožnjami, stoji naš klient, kar je prav tako popolnoma neresnično. S svojimi trditvami ste močno posegli v čast in dobro ime našega klienta, saj so vaše trditve popolnoma neresnične oziroma izmišljene. Te laži, ki jih očitno vztrajno širite, povzročajo našemu klientu hude posledice in močno škodujejo njegovemu ugledu.Kot vam je dobro znano, naš klient gospod Bogdan Gabrovec NIKOLI ni prejel od Judo zveze Slovenije, niti centa posojila, ki bi ga porabil za svojo varnostno službo EFEKT, katere prav tako nikoli ni imel. Zgodba o posojilu našemu klientu je v celoti izmišljena. Prav tako so popolne laži vaše navedbe o vsebini vajinega sestanka. Naš klient vam nikoli ni povedal to, kar lažno navajate!Pozivamo vas, da v roku 5. dni po prejemu tega dopisa, ki bo poslan na vaš elektronski naslov, kot tudi poslan s priporočeno pošto na sedež vašega podjetja, takoj prekličete, v mediju, kjer so bile vaše navedbe objavljene, torej na Prava.si, vse vaše trditve in se na ta način izognete sodnim postopkom. V primeru, da v postavljenem roku svoje laži ne boste preklicali, bomo po pooblastilu našega klienta vložili poleg zasebne kazenske tožbe, vložili tudi ustrezno odškodninsko tožbo zoper vas, s katero bomo poleg odškodnine, sodno zahtevali tudi preklic vaših neresničnih oziroma lažnivih trditev.V upanju na mirno rešitev zadeve, vas lepo pozdravljamo!Ljubljana, 26.08.2025 Bogdan GABROVEC- zanj po pooblastilu odvetnikRadovan CERJAKPoslano v vednost tudi mediju Prava.si. Uredil Luka Perš

Mon, 1. Sep 2025 at 22:23

502 ogledov

Popravek DOKUMENTI: Pravno mnenje in izpoved Galufa razkrivata sporno imenovanje Aljaža Sedeja za generalnega sekretarja JZS!
V spletnem mediju Prava.si smo v torek, dne 29. Julij 2025 ob 21:27 objavili članek z naslovom DOKUMENTI: Pravno mnenje in izpoved Galufa razkrivata sporno imenovanje Aljaža Sedeja za generalnega sekretarja JZS!????. Objavljamo popravek članka s strani predsednika Judo zveze Slovenija Bogdana Gabrovca.Uredil Luka Perš

Sun, 31. Aug 2025 at 15:31

1279 ogledov

Marko Odlazek vs najbolj znan raziskovalni novinar v naši državi Bojan Požar
Poobjavljamo članek z naslovom: "Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on pa bi urejal še objave Bojana Požarja" objavljen dne četrtek, 19. junij 2025 ob 6:00 v spletnem mediju Požareport. Avtor članka je eden najbolje obveščenih in dolgoletnih najboljših raziskovalnih novinarjev v Sloveniji Bojan Požar.BESEDILO ČLANKA Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on pa bi urejal še objave Bojana Požarjahttps://pozareport.si/post/840883/njegov-brat-razvpiti-medijsko-smetarski-tajkun-vodi-ze-skoraj-100-medijev-on-bi-pa-urejal-se-objave-bojana-pozarjaFoto:Posnetek zaslona- PozareportMedtem ko Martin Odlazek, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj sto (100!) različnih medijev, od tiskanih edicij do spletnih portalov, radijskih postaj in manjših televizij, bi njegov brat in podjetnik - sicer medijsko bistveno manj znani Marko Odlazek, očitno rad urejal še portal, ki ga pravkar berete. Se sliši arogantno in zabavno hkrati, ampak žal gre tudi za grožnje s tožbami in sodišči, kar pa je glede na znana dejstva resda komaj verjetno. Po odmevni objavi našega članka z naslovom "Zakaj vlomilci, ki si pri Ruplu podajajo kljuke, nikogar ne zanimajo?! A če to delajo Ruplu, kaj lahko storijo šele vam.", objavljenega 21. marca letos, je Marko Odlazek sprva zahteval takojšnji sestanek z avtorjem članka, skratka piscem teh vrstic. Ker do tega pogovora ni prišlo, smo prejeli Odlazkovo pismo, da moramo članek oziroma "sporno besedilo" nemudoma umakniti. Na to pismo, ki je glede na vse znane okoliščine pravzaprav zvenelo absurdno (Marko Odlazek je recimo - med drugim - prepričan, da bi za vsako omembo njegovega imena morali predhodno pridobiti njegovo soglasje?!), nismo odgovorili, zato smo, predvidevamo, konec maja dobili še dopis Odlazkove odvetnice Teje Godec s povsem enako vsebino in zahtevo, kot nam jo je takrat osebno poslal Marko Odlazek .Pri čemer smo se lahko že z njenim prvim stavkom prepričali, da plavolasa mariborska odvetnica bolj slabo pozna slovensko slovnico, saj štajerski dialekt pri uradnih dopisih pač ne more biti izgovor.  Namreč, ne reče se ... "Marka Odlazeka", ampak - pravilno - Marka Odlazka. Njeno pismo sicer objavljamo v celoti:Foto: Posnetek zaslona-PožareportPoleg slabega poznavanja slovnice in slovenskega jezika pa Odlazkova pooblaščenka očitno bolj slabo pozna tudi pravo.  Saj bi sicer lahko vedela, da besedna zveza "dolgoletno in kakor prikrivano zasebno razmerje" med Polko Bošković, znano notarko in bivšo lokalno političarko iz Kopra, in Markom Odlazkom nikakor ne pomeni "objave podatkov iz intimnega življenja", , poleg tega je višje sodišče iz Maribora pred časom v sodni zadevi Marko Odlazek proti novinarju Luki Peršu (Prava.si) tudi pravnomočno in eksplicitno presodilo, da je o zasebni zvezi med Boškovićevo in Odlazkom novinarjem dovoljeno pisati in poročati, saj gre za objektivno dejstvo (faksimile).Foto: Posnetek zaslona-PožareportZato dotičnega članka na poziv in zahtevo Marka Odlazka in njegove odvetnice Teje Godec seveda ne nameravamo umakniti. Tudi Marko Odlazek ni najbolj nedolžno ime Spomnimo: tudi Marko Odlazek ni ravno neznana oseba in najbolj nedolžno ime, saj je neposredno povezan z nekaterimi odmevnimi ter nikoli povsem pojasnjenimi posli in dogajanji.  Nekaj takšnega - na primer - se je zgodilo septembra 2022, ko je sredi Kranja nenadoma povsem pogorel spomeniško zaščiteni Majdičev mlin, katerega solastnik je bil Marko Odlazek,  skozi podjetje Naš mlin, storitve in gradnje, d. o. o., preostala dva lastnika pa sta bila Eva Odlazek in Sebastjan Zupanc, nekdanji direktor Komunale Tržič, prek katerega so sledi tega podjetja vodile tudi do Gibanja Svoboda. Brata Odlazek sta bila povezana tudi s prvimi spornimi posli družine Odlazek (podjetji Krater, Eurofit in Salomon), potem naj bi Martin brata Marka izplačal, Marko Odlazek pa naj bi se zdaj ukvarjal predvsem z nepremičninami.

Mon, 25. Aug 2025 at 21:52

346 ogledov

III. DEL TRILOGIJE AVSTRIJSKI DOKUMENTI ŠTRANCAR: Gonja proti Alešu Štrancarju – politika, interesi in sodna resnica!
V našem mediju smo 20. avgusta 2025 objavili ekskluzivni članek, v katerem smo napovedali trilogijo člankov o domoljubnem podjetniku Alešu Štrancarju ter njegovi dolgoletni poslovni, pravni in politični agoniji, ki jo doživlja s svojim podjetjem BIA Separations. Od naše napovedi do dejanske objave trilogije se je okoli Aleša Štrancarja zgodilo marsikaj. Med drugim so bili odmevni njegovi intervjuji v medijih Domovina in v oddaji Ura resnice z Bojanom Požarjem na portalu Info360, pa tudi medijski napadi večinskih medijev zaradi vsebine enega izmed Štrancarjevih tvitov. Kdor je zelo pozorno prebral tako intervju Štrancarja v Domovini kot njegov pogovor z enim najbolj znanih slovenskih raziskovalnih novinarjev, Bojanom Požarjem, bo veliko lažje razumel besedilo in dokumente, objavljene v naši raziskovalni novinarski sagi o Alešu Štrancarju. Avtor tega medija je Štrancarjevo zgodbo že v preteklosti predstavil kot novinar portala Nova24, ko mu je uspelo podjetje BIA Separations prodati nemški družbi Sartorius za 360 milijonov evrov. Podjetnik Aleš Štrancar je ena redkih oseb, ki jih sile vzporednega mehanizma še niso uspele zlomiti. V našem mediju tokrat ekskluzivno objavljamo avstrijske dokumente, ki so bili predstavljeni v sodnih postopkih pred avstrijskimi sodišči. Kljub zadnji sodbi na sodišču v Železnem in ob dosedanjem razumevanju višjih sodnih instanc tako v Sloveniji kot v Avstriji dokumenti, ki jih bomo predstavili v posameznih delih trilogije, dajejo dovolj jasen signal, da je Aleš Štrancar v tej zadevi popolnoma nedolžen. Zato nas niti ne presenečajo zadnji odmevnejši medijski napadi osrednjih medijev na Štrancarja zaradi enega izmed njegovih zapisov na družbenem omrežju X.V prvem delu z naslovom Aleš Štrancar – znanstvenik, podjetnik in tarča interesov vzporednega mehanizma v Sloveniji in Avstriji bomo predstavili notarski zapis z dne 26. 3. 2015 in pogodbo o odsvojitvi poslovnih deležev. V drugem delu, z naslovom Obtožbe proti Alešu Štrancarju – med konstrukcijo in resnico, pa bomo predstavili te dokumente. V tretjem delu, z naslovom Gonja proti Alešu Štrancarju – politika, interesi in sodna resnica, pa bomo razkrili dve pismi podjetja BIA Separations, identifikacijsko številko udeležbe v tveganem posojilu, dve pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža, dogovor o mirovanju ter notarski zapis z izvršilno klavzulo z dne 4. 9. 2013.Ob tem napovedujemo, da bomo verjetno objavili še vsaj dva, morda celo tri dodatne članke, v katerih bomo predstavili zapisnike policijskih zaslišanj ter kazensko ovadbo, ki razkriva tako imenovano »koroško vejo« vzporednega mehanizma onkraj severne meje.Čas je, da se ta zgodba enkrat za vselej javno razčisti. Naj objavljeni dokumenti služijo prav temu. Čas je, da javnost izve resnico! To resnico si lahko na podlagi dokumentov ustvarite sami, a vsaj po našem občutku boste ob tem ugotovili, da je podjetnik Aleš Štrancar popolnoma nedolžen v poslovni sagi podjetja BIA Separations.III. DEL : GONJA PROTI ALEŠU ŠTRANCARJU- POLITIKA, INTERESI IN SODNA RESNICAKo se danes ozremo na dolgo zgodbo BIA Separations, zaslišanja Aleša Štrancarja in na desetletja sodnih postopkov, je ključno vprašanje: zakaj se kljub jasnim dokazom o nedolžnosti ta gonja nikoli ne konča? Zakaj se obtožbe, ki so jih slovenska sodišča že večkrat zavrnila, znova in znova vračajo? Odgovor leži v prepletu gospodarskih interesov, političnih pritiskov in nevoščljivosti, ki se razprostira prek meja med Slovenijo in Avstrijo.Najprej je treba razumeti vlogo Avstrijcev, zlasti Schilling Gruppe in ljudi, kot sta dr. Krejs in Wagner. Njihova strategija je bila jasna: pridobiti nadzor nad BIA Separations in iz igre izločiti tistega, ki jim je stal na poti – Aleša Štrancarja. To je bilo še toliko pomembneje, ker je bil prav Štrancar avtor tehnologije in simbol podjetja. Če bi Avstrijci prevzeli popoln nadzor brez njega, bi lahko preusmerili razvoj v svojo korist, slovenska stran pa bi ostala brez ključnega deleža. V tem smislu so bile obtožbe proti njemu orodje, ne cilj. Njihov cilj ni bil dokazati resnice, ampak ustvariti dovolj pritiska, da bi Štrancar izgubil legitimnost in vpliv.Wagnerjeva vloga kot stečajnega upravitelja je bila pri tem ključna. V dokumentih, ki smo jih prevajali, se jasno vidi, da ni ukrepal v interesu upnikov, temveč v interesu ene strani. Zakaj ni izpodbijal vračila 550.000 evrov? Zakaj ni napadel notarskih zapisov in posojilnih pogodb, ki so bile očitno sporne? Če bi bil njegov cilj res zaščita družbe, bi to storil. Toda ker je bil cilj drugačen – marginalizirati slovensko stran – so bili ti koraki namenoma izpuščeni. S tem se je ustvarila podlaga za gonjo proti Štrancarju, ki naj bi postal glavni krivec za vse težave.V intervjuju v oddaji Ura resnice v mediju Info360 z najbolj znanim raziskovalnim novinarjem v državi Bojanom Požarjem je Aleš Štrancar natančno razkril, kako so ga hoteli Avstrijci poslovno in finančno uničiti. Info360 je v lasti Aleša Štrancarja. (Foto: Posnetek zaslona- Info360)Slovenska sodišča pa so se v tej zgodbi izkazala za presenetljivo stabilna. Večkrat so zavrnila zahteve po kazenskem pregonu, ker niso videla dovolj dokazov. Še več – sodišča so ugotovila, da so bila Štrancarjeva ravnanja v skladu z zakonodajo in logiko poslovanja v visokotehnološkem sektorju. To je jasen signal, da pravni temelji za obtožbe ne obstajajo. Toda problem je, da se pravna resnica pogosto izgubi v medijskem in političnem hrupu. In prav to se dogaja v primeru Aleša Štrancarja: čeprav sodno ni spoznan za krivega, ga medijska in politična mašinerija še vedno predstavlja kot problematičnega.Zakaj? Odgovor je v percepciji. V Sloveniji je Štrancar postal simbol uspeha, ki se ni uklonil tujim interesom. Postal je glasen, neposreden in pogosto kritičen do političnih elit. Takšni ljudje so vedno moteči. Čeprav je s svojim delom dokazal, da je sposoben ustvariti globalno zgodbo iz Ajdovščine, je hkrati postal tarča tistih, ki bi raje videli, da bi se slovenski znanstveniki uklonili večjim silam. Gonja proti njemu je zato tudi politična – gre za kazen posamezniku, ki si je drznil biti neodvisen.Poglejmo še medijski kontekst. Vsakič, ko se odpre nova fronta proti Štrancarju, se v medijih pojavijo zgodbe o domnevnih nepravilnostih, o domnevnem osebnem okoriščanju in o domnevnih zlorabah. Toda redko se pojavi nadaljevanje: da so sodišča te obtožbe zavrnila. Javnost tako dobi popačeno sliko, kjer prva informacija ostane v spominu, sodna resnica pa izgine v ozadju. To ustvarja vzdušje stalne krivde brez obsodbe – stanje, ki je za posameznika še hujše kot dejanska obsodba, saj pomeni trajno senco.V širšem gospodarskem smislu pa je zgodba še bolj pomenljiva. BIA Separations je s svojim razvojem tehnologij za čiščenje biomolekul postala globalno zanimiva tarča. Ko je podjetje kasneje postalo del večjih farmacevtskih struktur, je bilo jasno, da gre za tehnologijo z ogromno vrednostjo. In ravno tu leži srčika problema: tisti, ki so želeli večji delež v podjetju, so morali najprej odstraniti človeka, ki je bil garant slovenske prisotnosti – Aleša Štrancarja. Gonja proti njemu je torej posledica velike igre kapitala, kjer pravna sredstva postanejo orožje v rokah interesnih skupin.Pri tem je pomembno poudariti, da Štrancar ni bil pasiven. V svojih izjavah je vedno znova poudarjal, da želi rešiti podjetje, da želi zaslišanja, da želi priče, ki bi potrdile resnico. To ni vedenje krivca, temveč vedenje človeka, ki se zaveda, da je resnica na njegovi strani. Njegova pripravljenost na popolno transparentnost je najboljši dokaz, da ni imel česa skrivati. Prav to pa je tisto, kar je nasprotnike najbolj motilo – vedeli so, da resnica ni na njihovi strani, zato so se zatekali k manipulacijam, pritiskom in neprestanemu odpiranju novih postopkov.Če to zgodbo umestimo v slovenski prostor, vidimo še eno dimenzijo. V državi, kjer se pogosto govori o begu možganov, o tem, da najboljši znanstveniki in podjetniki odhajajo v tujino, je Štrancar izjema. Ostal je v Ajdovščini, tam gradil laboratorije in dokazal, da je mogoče ustvariti globalno zgodbo tudi doma. Namesto da bi bil zaradi tega vzor in navdih, je postal tarča. To pove več o slovenski družbi kot o njem: ne maramo tistih, ki presegajo povprečje, raje jih poskušamo povleči navzdol. Gonja proti njemu je zato tudi ogledalo naše lastne nevoščljivosti.Tudi v intervjuju za Domovino je Aleš Štrancar pojasnjeval vzroke za medijske napade, ki jim je bil priča v zadnjem mesecu. Tudi Domovina je še en medij, ki ga lastniško obvladuje Aleš Štrancar. (Foto: Posnetek zaslona-Domovina)Ko danes vidimo, da se napadi znova pripravljajo, moramo biti jasni: pravno gledano Aleš Štrancar ni kriv. To so potrdila sodišča. Gospodarsko gledano je bil ključni faktor preživetja in uspeha BIA Separations. Politično gledano pa je postal moteč element, ker je dokazal, da slovenski znanstvenik lahko uspe na svetovni ravni brez uklanjanja tujim interesom. Gonja proti njemu je zato neupravičena in škodljiva – ne samo zanj osebno, temveč za Slovenijo kot celoto, ker daje signal, da bomo uspešne ljudi raje kaznovali kot nagradili.V zaključku lahko rečemo, da je celotna zgodba o Alešu Štrancarju zgodba o konfliktu med resnico in interesi. Dokumenti, zaslišanja in sodne odločitve jasno kažejo, da ni kriv za nepravilnosti, ki mu jih očitajo. Toda moč kapitala, vpliv avstrijskih partnerjev in politične igre poskrbijo, da se ta resnica vedno znova zakrije. Če želimo biti pošteni, moramo to priznati: gonja proti Štrancarju ni pravna, temveč politično-ekonomska. In edina prava žrtev v tej zgodbi je človek, ki je slovenski znanosti in gospodarstvu dal največ.DOKUMENT NOTARSKI ZAPIS O KONSTITUTIVNEM PRIZNANJU DOLGAPred menoj, MMag. dr. Philipp Nierlich, kot nadomestnim notarjem in sodno zapriseženim tolmačem za angleški jezik, za notarja dr. Klemensa Huppmanna, s sedežem v Dunaju, Innere Stadt, Brandstätte 6, in danes v prostorih odvetniške družbe Herbst Kinsky Rechtsanwälte GmbH, A-1010 Dunaj, Karl Lueger Platz 5, kamor sem se na prošnjo napotil, so se osebno pojavile meni neznane osebe:1.Dr. Aleš Štrancar, rojen 17. 7. 1962, Planina 45, SVN-5270 Ajdovščina, kot samostojno zastopajoči direktor BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH, s sedežem v Celovcu in poslovnim naslovom Europastraße 8 (Technologiepark Villach), A-9524 Villach-St. Magdalen, vpisana v sodni register deželnega sodišča v Celovcu pod FN 296126 f;2.Josef Schroll, rojen 25. 8. 1956, Richard-Gebhardt-Gasse 26, A-3423 St. Andrä-Wördern, kot samostojno zastopajoči direktor Livit Management GmbH, s sedežem na Dunaju in poslovnim naslovom Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisana v sodni register trgovskega sodišča Dunaj pod FN 254309 i;3.Josef Schroll, rojen 25. 8. 1956, Richard-Gebhardt-Gasse 26, A-3423 St. Andrä-Wördern, kot samostojno zastopajoči direktor "Schilling" Treuhand GmbH, s sedežem na Dunaju in poslovnim naslovom Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisana v sodni register trgovskega sodišča Dunaj pod FN 53057 a;Te osebe so pred menoj nastopile in izjavile naslednje, kar se vpisuje v ta notarski zapis:KONSTITUTIVNO PRIZNANJE DOLGAPreambulaDružba Livit Management GmbH, s sedežem na Dunaju, poslovni naslov Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisana v sodni register trgovskega sodišča Dunaj pod FN 254309 i (v nadaljevanju "Livit"), družba "Schilling" Treuhand GmbH, s sedežem na Dunaju, poslovni naslov Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisana v sodni register trgovskega sodišča Dunaj pod FN 53057 a (v nadaljevanju "Schilling") in družba BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH, s sedežem v Celovcu, poslovni naslov Europastraße 8 (Technologiepark Villach), A-9524 Villach-St. Magdalen, vpisana v sodni register deželnega sodišča Celovec pod FN 296126 f.DENK & KAUFMANNOdvetniška družba OGFN 296126 f (v nadaljevanju "BIA") je od družb Livit in Schilling v obdobju med 27. 8. 2010 in 30. 6. 2012 prejela posojila ("Venture Darlehen"), ki so bila opredeljena v točki B. Spodaj navedena posojila so bila predmet dogovora o odlogu plačila v obliki priložene Standstill Vereinbarung z dne 4. 9. 2013 (v nadaljevanju: "Dogovor o mirovanju") skladno s prilogo /1.B. Dogovor o mirovanju se nanaša na naslednje neporavnane zneske:Datum sklenitveOdobreno posojilo (v EUR)Neporavnani znesek 1.4.2013 (v EUR) (PODATKE SI NATANČNO OGLEJTE V TABELI SPODAJ!)Livit 27.08.20101.000.000,00175.725,82Livit 06.12.20101.015.000,00371.206,31Livit 06.12.2010985.000,00506.025,18Schilling 18.10.20111.500.000,00895.654,19Schilling 18.10.2011290.000,00173.159,79Schilling 18.10.2011210.000,00131.131,39Schilling 19.01.20123.000.000,002.610.588,72SKUPAJ8.000.000,004.863.491,31Tako je na dan 1. 4. 2013 dolg znašal še 4.863.491,31 EUR, vključno z obrestmi, zapadlimi do 31. 3. 2013 (v nadaljevanju: "Standstill Darlehensbetrag").C.Obrestna mera za obdobje mirovanja skladno z Dogovorom o mirovanju znaša 12 % letno. Obresti, natekle na dolg v višini 4.863.491,31 EUR, do dneva podpisa tega sporazuma znašajo:• do Livit: 126.354,88 EUR,• do Schilling: 457.264,08 EUR,• skupaj: 583.618,96 EUR.D.Tako celoten dolg po tem sporazumu znaša:• do Livit: 1.179.312,19 EUR (v nadaljevanju: "Dolg Livit"),• do Schilling: 4.267.798,08 EUR (v nadaljevanju: "Dolg Schilling"),• skupaj: 5.447.110,27 EUR (v nadaljevanju: "Dolg").DENK & KAUFMANNOdvetniška družba OGKONSTITUTIVNO PRIPOZNANJE DOLGA1.S tem BIA dokončno in nepoklicno priznava v obliki konstitutivnega pripoznanja dolga:• dolg do Livit v višini 1.179.312,19 EUR skupaj z 10 % letnimi obrestmi od 1. 7. 2017 dalje, kot zapadlo, takoj izvršljivo terjatev Livit proti BIA,• dolg do Schilling v višini 4.267.798,08 EUR skupaj z 10 % letnimi obrestmi od 1. 7. 2017 dalje, kot zapadlo, takoj izvršljivo terjatev Schilling proti BIA,• skupaj dolg v višini 5.447.110,27 EUR skupaj z 10 % letnimi obrestmi od 1. 7. 2017 dalje.2.BIA soglaša, da se za to pripoznanje dolga sestavi izvršljiv notarski zapis, ki omogoča takojšnjo izvršbo in uveljavitev priznane zapadle obveznosti.3.• Spremembe, dopolnitve ali razveljavitev tega sporazuma morajo biti v pisni obliki, razen če obvezno pravo zahteva strožjo obliko (npr. notarski zapis). To velja tudi za spremembo tega določila.• Če bi katerakoli določba tega sporazuma bila nična, neučinkovita ali neizvršljiva, to ne vpliva na veljavnost ostalih določb. Neveljavna določba se nadomesti z veljavno, ki je po vsebini in namenu najbližja gospodarskemu smislu prvotne določbe.• Stranke se zavezujejo, da bodo obstoj in vsebino tega sporazuma obravnavale kot zaupno, razen če razkritje zahtevajo zakonske določbe ali organi. Nadalje se stranke zavezujejo, da bodo zagotovile varovanje zaupnih podatkov tudi pri tretjih osebah (zaposleni, pooblaščenci, organi).• Stroške notarskega zapisa in vse ostale stroške v zvezi s tem sporazumom nosi BIA.DENK & KAUFMANNOdvetniška družba OGPriloga:J/1 Standstill-dogovor z dne 4.9.2013Dunaj, dne 26.3.2015 (šestindvajseti marec dva tisoč petnajst)BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH, FN 296126 fzastopa: Dr. Aleš ŠtrancarLivit Management GmbH, FN 254309 izastopa: Josef Schroll"Schilling" Treuhand GmbH, FN 53057 azastopa: Josef SchrollDOKUMENT: POGODBA O ODSTOPU POSLOVNEGA DELEŽA Stranki pogodbe:• Dr. Aleš Štrancarkot odstopna stranka (abretende Partei)in• "schilling" Treuhand GmbHkot prevzemna stranka (übernehmende Partei)Predmet pogodbe:• pogodba se nanaša na BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH.📌 To pomeni, da je Dr. Aleš Štrancar s tem dokumentom odstopil poslovni delež v družbi BIA družbi Schilling Treuhand GmbH (najverjetneje kot del dogovora o zavarovanju ali poravnavi dolga).POGODBA O ODSTOPU POSLOVNEGA DELEŽATa pogodba o odstopu poslovnega deleža (v nadaljevanju: »Pogodba«) je sklenjena med:1. Dr. Aleš Štrancar, roj. 17.7.1962Planina 45SVN-5270 Ajdovščina(»odstopna stranka«)in2. „schilling“ Treuhand GmbH (FN 53057 a)Erdbergstraße 8A-1030 Dunaj(»prevzemna stranka«; odstopna in prevzemna stranka skupaj imenovani »stranki«, posamezno pa »stranka«)1. Preambula1.1BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH je družba z omejeno odgovornostjo s sedežem v Klagenfurtu in poslovnim naslovom Europastraße 8 (Tehnološki park Villach), A-9524 Villach-St. Magdalen, vpisana v sodni register deželnega sodišča v Klagenfurtu pod FN 296126 f. Osnovni kapital družbe znaša 71.142,19 EUR (enainsedemdesettisoč sto dvainštirideset evrov in devetnajst centov) in je v celoti vplačan.1.2Odstopna stranka ima poslovni delež v družbi, ki predstavlja osnovni vložek v višini 3.493,26 EUR (tri tisoč štiristo triindevetdeset evrov in šestindvajset centov) in je v celoti vplačan (»celotni poslovni delež«).1.3Odstopna stranka namerava svoj celotni poslovni delež razdeliti na en večji in en manjši poslovni delež, in sicer:• en poslovni delež z osnovnim vložkom v višini 2.969,27 EUR,• en poslovni delež z osnovnim vložkom v višini 523,99 EUR,ter tega slednjega (523,99 EUR) odstopiti prevzemni stranki po pogojih te pogodbe.Nadaljevanje pogodbe o odstopu poslovnega deleža2.2Odstopna stranka s tem odstopa in prenaša »Strancar-poslovni delež« z današnjim dnem skupaj z vsemi pravicami in obveznostmi, ki pripadajo temu deležu, na prevzemno stranko, ki sprejema odstop in prenos »Strancar-poslovnega deleža« skupaj z vsemi s tem povezanimi pravicami in obveznostmi.3. ProtiplačiloPrenos in odstop »Strancar-poslovnega deleža« se opravi sočasno ob:(i) plačilu nominalnega zneska v višini 523,99 EUR na račun, ki ga bo določila odstopna stranka, s strani prevzemne stranke; ter(ii) sklenitvi sporazuma v obliki notarskega zapisa (Priloga /1) in sklenitvi konstitutivnega pripoznanja dolga v obliki izvršljivega notarskega zapisa (Priloga /2).4. Učinkovanje prenosaUčinkovanje tega prenosa je odložni pogoj, vezan na:(i) plačilo kupnine,(ii) sklenitev sporazuma v obliki notarskega zapisa (Priloga /1),(iii) sklenitev konstitutivnega pripoznanja dolga v obliki izvršljivega notarskega zapisa (Priloga /2) skladno s točko 3 te pogodbe in(iv) odobritev prenosa »Strancar-poslovnega deleža« s strani odstopne stranke na prevzemno stranko preko sklepa družbenega zbora družbe, skladno z določili družbene pogodbe družbe.5. Jamstva in zagotovilaPrevzemna stranka se zaveda vseh pravnih, gospodarskih in drugih okoliščin, tveganj, dejstev in razmerij v povezavi z družbo in »Strancar-poslovnim deležem«. Prevzemna stranka se odpoveduje vsem oblikam jamstev in zagotovil.Odstopna stranka ne daje nobenih jamstev ali zagotovil kakršne koli vrste glede poslovnega deleža. Prevzemna stranka se nadalje odpoveduje kakršnemu koli zahtevku, pritožbi ali pravnemu sredstvu zoper odstopno stranko.6. Stroški in pristojbineVse stroške, ki nastanejo v zvezi s sklenitvijo in izvedbo te pogodbe, nosi prevzemna stranka.7. Končne določbe7.1 Spremembe in dopolnitve te pogodbe morajo biti v obliki notarskega zapisa.7.2 Stranki se odpovedujeta pravici, da bi to pogodbo izpodbijali zaradi zmote, spremembe poslovne osnove, neizpolnitve pričakovanj ali iz kakršnega koli drugega razloga, da bi zahtevali razveljavitev, prilagoditev pogodbe ali odstop od pogodbe.7.3 Če bi katera koli določba te pogodbe bila nična, neveljavna ali neizvršljiva, to ne vpliva na veljavnost in izvršljivost preostalih določb te pogodbe.Nadaljevanje pogodbe o odstopu poslovnega deleža8. Uporabno pravo in pristojnost8.1 Ta pogodba je podvržena avstrijskemu pravu, z izključitvijo določb mednarodnega zasebnega prava in Dunajske konvencije o mednarodni prodaji blaga (CISG).8.2 Vse pravne spore, ki izhajajo iz te pogodbe ali so v zvezi z njo, rešuje izključno pristojno gospodarsko sodišče na Dunaju, notranje mesto.9. IzvodiTa pogodba je sklenjena kot notarski zapis.Prepis te pogodbe se lahko izda v poljubnem številu izvodov, na zahtevo katerekoli stranke, pravnih naslednikov ali same družbe, na stroške prosilca.Priloge:• /1 Sporazum v obliki notarskega zapisa• /2 Konstitutivno pripoznanje dolga v obliki izvršljivega notarskega zapisaPodpisano v Dunaju, dne 26. marca 2015• Dr. Ales Strancar, rojen 17.07.1962 (odstopna stranka)• "schilling" Treuhand GmbH, FN 53057 a, zastopana po Josefu Schrollu (prevzemna stranka)Luka Perš
Teme
Prevara 400 milijonov Šumi Šumijev kvaer Brtprule zoran janković 60 milijonov 38 milijonov evrov Petram resort Cavea Romane

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

DOSJE ŠUMI: PREVARA V VIŠINI VSAJ 400 MILIJONOV EVROV! NA DODANi VREDNOSTI NA ZAPOSLENEGA IZGINILO SKORAJ 190 MILIJONOV EUR!!